Političen list za slovenski narod Po poiti упјшш тф: Za telo Isto predplataa li (ld., u pol let» 8 sld.„ sa četrt le'« 4 fU., ia j«dia mesec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: trn asi« Isto IS (ld., sa pol Ista в (Id., u ćetrt leta S fld., ia jedsn meiec 1 {Id. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. vse na leto. Posamns Številke po 7 kr. Naročnino in onuutila (ia ser a te) vsprejema upravnlltro is ekipedlelja v „Katol. TIskarni4', Kopitarjeve ulice it. 2. Xokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednietvo js v Semenllklh olleah It. 2, I., 17. Ichaja vsak dan, isTssmli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldns. ištev. 190. V Ljubljani, v soboto 21. avgusta 1897. Letnik: ХХУ. Aon possumus. Vsi večji listi razpravljajo o vladnih predlogih in o spravni konferenci, katero sklicuje vlada na prihodnji četrtek. Mladočehi so že izbrali svoje zaupnike, ki so : Dr. H e r o 1 d , dr. P a c a k , dr. Gregr, dr. Kaizl, Adamek in praški župan dr. Podli p ny. Istotako se bodo vabilu odzvali konservativni in liberalni veleposestniki. Nemški liberalci pa, nacijonalci in Schonererjanci imajo v ponedeljek v Pragi posvetovanje, ali se udeleže nameravanih posvetovanj. Jurij Schonerer je na konju, on ukazuje in daje povelja liberalnemu nemškemu časopisju. Vsi nemški listi na Češkem soglasno odgovarjajo, da jim je merodajen sklep v Hebu. Vlada naj prekliče jezikovni naredbi in potem je mogoče nadaljno posvetovanje. Tako piše „Bo-hemia" : „Pot in naloga sta nam odkazani. Naši državni poslanci morajo tako dolgo vstrajati v naj-odločnejši obstrukciji, da se izpremene jezikovni naredbi in odstrani ves sedanji zistem ... Mi nismo prelomili miru v deželi, zato tudi nimamo povoda in dolžnosti, da bi se razgovarjali s kalivci miru. Taka oslabljeni in brezpogumni še nismo, da bi se morali podvreči in udati za vsako cono. To bodo naši deželni poslanci povedali vladi in Cehom v obraz, ako se skliče češki deželni zbor. Povedali bodo tudi, da Nemci nikdar ne priznajo češkega državnega prava in da hočejo le v drž. zboru udeleževati se obravnav o narodnostnem zakonu." Te besede so jasne. „Non possumus" kliče glavno glasilo Nemcev na Češkem. Mi nočemo miru, dokler se ne izpremeni ves vladni zistem v Avstriji, dokler nemški liberalci ne dobć vodstva in nadvlade v roke. Tako govori pre- drzen zmagovalec. Toda časi nemško-liberalne hegemonije v Avstriji so minuli. Dunajsko glavno liberalno glasilo „N. Fr. Pr.", ki je še pred kratkim Nemce svarilo pred skrajno opozicijo, se je ustrašilo Schonererjevega povelja ter se pridružuje koru fakcijoznih obstrukcijonistov. „N. W. Tagblatt" piše: „Nemški zastopniki pridejo le tedaj h konferenci, ako vlada jezikovno naredbo položi v državui arhiv k drugim aktom. Dokler se to ne zgodi, ostane konferenca le vprašanje, s katerim se more pečati le politična fantazija, a ne trezna razsodnost. Kakor so razmere na Češkem , mogel bi se posvetovauja udeležiti le „Heinrich s svojim zarodom", dokler vlada ne prekliče jezikovne naredbe za Češko." Nemci hočejo boj za vsako ceno ; poskušali so razbiti sedsnjo večino, a doslej brezvspešno. Zato je treba vsem strankam na desnici zatajevanja, resig-nacije, da Nemci sami stopijo izza nasipov. Sedaj je le prehodna doba, v kratkem času morajo Nemci spoznati, da svojeglavua politika ni vedno vspešna. Dunajski listi že poročajo, če se ne posreči zadnji poskus grofa Badenija z nameravano konferenco, da koncem septembra skliče državni zbor. „Narodnim Listom" se celo piše z Dunaja, da se hoče vlada, ako se sprava med Nemci in Cehi ne dožene, takoj okleniti desnice in da se ministerstvo tudi primerno rekonstruira. V ta namen se snide na Dunaju izvrševalni odbor desnice, da se posvetuje o razmerju med sedanjo večino iu vlado. V kratkem se torej odloči, ali zmaga nemška brezozirnost ali načelo jednakopravnosti. Kakor kažejo znamenja, zjasnilo se bode tudi v Avstriji politično vreme ter posijalo solnce pred prag slovanskega doma. Debata o verifikaciji. Iz Zagreba, 15. avg. (Konec.) Kot drugi govornik je bil zapisen dr. Vrbanić, ali ker je bilo že pozno popoldne, prosil je predsednika, da bi govoril v večerni seji, ker misli vrlo dolgo govoriti. Predsednik pozove potem di. Star-čeviča, da obrazloži svoj nujni predlog, ki ga je predložil v jutrnjej seji. Predlog se tiče krivičnega zaračunavanja davka in krivičnih eksekutivnih razprodaj na ta načia zadolženih kmetij. O tej zadevi spregovorim sčasoma v posebnem dopisu, ker je vrlo zuačajen za našo upravo, a tukaj omenim samo to, da je dr. Starčevič radi svojega govora v tej zadevi izključen iz hrvatskega sabora na 30 sej, ker je rekel, da je tako pobiranje davka službeni rop in da mora na ta način naš narod brez dvoma propasti, če se mu ne pomore. Večina je hitro sklenila odstraniti Starčeviea iz sabora, da ga vsaj nekaj časa ne gleda. Prišel bo pa spet ter ji povedal še mnogo ojstro, kar v resnici zasluži. Ko je mažaronska večina izvršila svoje domoljubno (!) delo izpodivši vrlega narodnega pobornika iz sabora, vzdigne se dr. Vrbanič s poznato izreko : Moriturus vos saluto, kajti on je prepričan, da večine ne bodo uverili vsi njegovi tudi najjasneji dokazi proti njenemu nasilju, in da bode moral iz sabora ter se podvreči novi volitvi. Govornik je govoril cele tri ure ter razjasnil na tanko vse dogodke o svojej izvolitvi, a pri tem spravil na dan take grozne stvari, ki so jih počenjale politične oblasti, da človek ne bi skoraj verjel, ko ne bi za to bilo pismenih dokazov in verodostojnost samega poslanca. Vse oblasti, od najnižjega stražarja pa do velikega župana, gazili so slobodo na vse razne načine ter pri LISTEK. Kako delajo. Kako izvirno je poročal „Slov. Narod" o katoliškem obrtnem in delavskem shodu v Solnogradu, o tem smo že obvestili svoje bralce. Izvirno bilo je to poročilo, čeprav je bilo z dejstvi malo v razporu. Kaj za-to ?! Klerikalci pa so le dobili brco in kar je prepričanih liberalcev, so verovali slepo temu poročila. To pa je poglavitno. Jedro liberalnih čet treba vedno bodriti in navduševati, da vstraja v boju s „klerikalnim zmajem". Vsak umetnik prikroji snov po svoje in izlije vanjo svojo individualnost. Ako bi „Slov. Narod" obdelal snov, iz katere je izklesal Preširen svoje mo-numentalno delo, nesmrtni „Krst pri Savici", zado-bil bi dotični umotvor prav svoje izvirno lice. Ne bode škodilo, ako si v duhu sestavimo podobo tega umotvora, kakor bi ga bil ustvaril „Slov. Narod". Prvo bi bilo seveda, da bi spisal gromovit članek proti klerikalcem : „Zadnji čas je, da se združijo vsi dobro misleči. Valovi volilne borbe pluskajo že čez našo ladijo in potopiti se mora, ako je ne držimo združenimi močmi nad vodo. Klerikalec Valjhun s svojimi agitatorji lovi na vse mogoče načine volilce in jih bega z raznimi klerikalnimi lažmi. Tako n. pr. očita našemu kandidatu Črtomiru, da ta trdi vero krivo. Mi že sedaj pribijemo na steno to nelojalnost v volilnem boju, katere je zmožen samo tak jezuvitsko zvit klerikalec, kakoršen je Valjhun. Sram ga bilo ! Naš kandidat Črtomir zbral je vse naše zveste volilce ter jih peljal na volišče. Strahljivca pa v celem ni imel števili. Toda preslaba, premaloštevilna je bila ta četa. Devetkrat veča množica klerikalcev jih obsuje, in že takrat je bilo videti, da zmaga ne bode naša. Ko je Črtomir to videl, je še v mojsterskem govoru navduševal staje volilce za našo sveto stvar. Rekel je, da nas bo, ako propademo, pregnala le sreča kriva. Borili smo se dolgo brez podpore in ker t6 ni bilo od nikoder, morali smo pasti. Sicer pa največ sveta otrokom sliši Slave, ohranili si ga bodejo, ako se držijo trdno in neomahljivo načel svobode, misli proste in prosvete ter si tako prosto volijo vero in postave. Navdušeno odobravali so zbrani volilci te besede, potem pa so šli oddat glasove našemu kandidatu. Ali komaj vrata volilnega lokala so odprta, vname se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje. Valjhun tam s celo jih močjo objame. Ze dolgo koval je črne naklepe proti našim volilcem, prelesti mislil je ozidje grada, in ponevedoma planiti nanje. Okrog 5 vrat straža na pomoč zavpije in le z največjim naporom zamogla je policija napraviti zopet red. Tako se bojujejo klerikalci. Ni čuda potem, da smo podlegli. Naše svobodomiseluo meščanstvo pa naj si zapomni in naj uvažuje ta nauk. Samo, ako se združimo vsi v boju proti mračnjakom iu proti nazadnjaštvu, samo ako vsi složimo svoje moči, dosegli bomo prej ali slej zmago. Cujemo, da je šel naš kandidat Črtomir krepit svoje vsled naporne volilne borbe oslabljeno zdravje v Bohinj. Upamo, da skoro okreva v svežem bohinjskem zraku." Tako nekako bi se glasil članek. Drugi, v Preširnovem umotvoru poglavitni del, obdelal bi „Narod" prav kratko, znabiti v obliki dopisa : „Iz Bohinja se nam piše, da je nekdaj naš Črtomir spremenil svoje mišljenje ter postal klerikalec ! Oo, ki je še pred nedolgim časom nas navduševal v boju proti nazadnjaštvu, šel je v Ca-nosso ! To je žalostno znamenje političnega preobrata, ki se baš vrši v našej domovini. Črtomir pobožen ! Sicer pa, kakor se čuje, provzročile so ta prevrat in to spreobrnjenje lepe cči neke blejske gospodične. Cherchez la femme! Taki-le so ti klerikalci." Pripomnimo še, da se ta „umotvor" nekaj razlikuje od Preširnovega. ^ Z t л/ tem zlorabili svojo moč. Stražarji ia žandarji so bili tako drzoviti, da je jeden govornika kot kandidata na dan volitve na javnem mestu pred voliščem zgrabil za vrat in da je moral posredovati predsednik volilne komisije, da so žandarji odstopili. Vse, kar se je zgodilo v tem kotaru več mesecev pred volitvijo, vsega so krivi opozicijonalni volilci. Dogodil se je v neki vasi ogenj po neprevidnosti. Prijeli so opo-zieijonalne volilce ter jih brez preiskave zaprli. 7 drugem mestu pa so storili isto radi kakšnega drugega dogodka. Slednjič so se ječe tako napolnile, da ljudje v njih niso mogli več obstati, pa se je radi tega tudi v saboru interpeliralo. To je samo jeden primer, kako ravnajo naše oblasti z narodom, a takih je navel vsak opozicijonalni govornik po več iz vsakega kotara. Poslušalci pa tudi čitatelji teh govorov se povprašujejo, je li mogoče, da more naš siromašni narod vse tako mirno prenašati in da se ne dogajajo sploh izgredi po deželi. Kar sta proti tem jasnim dokazom opozicije navela dva mažaronska govornika Maksimovič in Sekulić, ni niti poskus, da ovržeta one dokaze. Če Maksimović res misli, da ima Hrvatska ves današnji napredek zahvaliti sedanjemu banu, potem je ta govornik gotovo prespal dva decenija hrvatske zgodovine, a za današnje dogodke je brez dvoma slep. Sekulić se pa divi ms-gnatskim opravam, ki jih je videl na dan otvorenja sabora. Bes je, da so te oprave bile sijajne, ali so se dela teh sijajno oblečenih vladinih velikašev pokazala pri sedanjej debati grozuo zamazane, in če ima omenjeni poslanec še kaj ukusa za lepo, moral bode od zdaj obračati svoje oči na stran, kadar se pokažejo ti magnati iznovič v paradi. Smeha pa je bilo radi teh govorov dosta v saboru, če tudi je sicer vsa situacija vrlo resnobna. Med verificiranimi poslanci je tudi župnik Ran-cinger, ki je bil izvoljen v Vrbovskem z ogromno večino v sabor. Ali ker je proti njemu propadel glavni banov oproda dr. Tomašič, skovali so činovniki po zapovedi velikega župana nekakšen protest, če tudi se je volitev izvršila v vsakem pogledu popolnoma pravilno. 2upnik Bancinger je branil sam svojo izvolitev ter temeljito dokazoval, kako so ga oblasti preganjale, ko je hotel občiti z volilci, kar mu je veliki župan dovolil, kotarski predstojniki pa ne. Iz Bosi-ljeva so ga pregnali žandarji, a drugi dan ju tamkaj tekla kri, ne radi njegove agitacije, saj ni mogel govoriti z nobenim volilcem, pač pa radi nasilja političnih činovnikov, ki so narod dražili in nemilosrdno tlačili, ker so bili pripravni voliti opozicijonalno. Tudi je župnik Bancinger odbil najodločneje vse napade na njegovo osebo, češ da je narod v svojih pridigah dražil proti sedanji vladi. Oa že kot duhoven ni mogel kaj takega storiti, pač pa je narod opominjal, da se drži svoje vere in da ne veruje volkovom v ovčji koži. Bavno tako odločno je branil svojo izvolitev v Brodu dr. Brlić. Tudi njega bi se večina rada znebila, in je na podlagi laŽDjivo skovauega prottsta od samih činovnikov zares zavrgla njegovo izvolitev, četudi je bil izvoljen z večino od 160 glasov. Na dan volitve je bil pri Potopisne črtice. Via Kranjska Gora-Buenos Aires-Tucuman. (Konec.) Tu je najbolj znamenit gozd ob Bio Chico =■= Mala reka. Tu vidiš prekrasne rastline z različnim vžitnim sadjem, tudi oranžino drevo. Tu so rastline, ki se ohranijo komaj v zakurjenih rastlinjakih čez zimo, a tu ostanejo zunaj celo zimo in rasto, kakor pri nas praprot. Gospod župnik pri nas imajo dve lepi rastlini s širokimi peresi. Bavno take so tukaj, le da dosežejo velikost grmov. Vsaka mlaka je tu ozaljšana s pri nas toliko cenjenimi škrniceljui. Toliko o rastlinstvu. Kaj naj rečem o živalstvu ? Prava posebnost je to, da tu ne pozuajo hlevov. Živina je zunaj leto in dan. Zato je tudi mnogo živine podivjane, krav in konj. Pastirji so vsi na konjih in imajo dolge vrvi imenovane „L&zo". Taka vrv je privezana pri konju. S tem love podivjano žival. Ta „Lazo" vrže 10—15 m daleč in tako jo vjame. Ker je toliko podivjanih goved, gospod ne ve, koliko jih ima. — Imamo pa tudi čisto krotko živino. Vsako jutro pride po 30 molznih krav pred grad in preskrbim se z mlekom za ves dan. Draga pa živina ni. Lep, dober konj stane 30—40 nacijonalov, krava pa 20 do 30. 1 nacijonal — 2'37 gl. Imamo tudi mnogo perutnine, še čez 500 različnih vrst. — Ta .kurji" šoten v Brodu sam podžupaa, pa ni našel nič ne-postavnega na volišču. A v protestu se navajajo zdaj izjave nekih Brlićevih volilcev, da so jih opo-zicijonalci prisilili, da glasujejo za Brliča. A takih izjav je šest. Dokazalo se je pa, da so oblasti teh šest volilcev prisilile na to izjavo z grožnjami, samo da imajo nekak dokaz o nepostavnosti pri volitvi. Se jeden prav čuden dokaz imajo oblasti za nepo-stavnost. Do 60 Brličevih volilcev se je pripeljalo že dan pred volitvijo v Brod ter so jih tamošnji' frančiškani sprejeli v svoj samostan čez noč, kajti bati se je bile, da bi jih dal kotarski predstojnik po noči zapreti. Prišli so pa zato po Savi, ker je isti predstojnik dal zapreti vsa pota v Brod razun jedne ceste, katero je dal pa pred samim mestom zasesti po žandarjih. Zakaj je predstojnik to storil, more biti vsakemu jasno. Pustil bi bil le toliko volilcev v mesto, kolikor je proračunal, da zmaga njegov kandidat. Ali ker so opozicijonalci prekanili predstojnika v njegovih modrih (!) osnovah, mora se zato volitev ovreči. Pa recite, če niso naše politične oblasti zares pravi fabrikanti saborskih volitev. A vse to so se naučili od glavnega fabrikanta velikega župana Kovačdvića, kakor je to povedal prav zgodno sledeči govornik župnik Hegedič, ki je v sednici od 14. avgusta v svojem izvrstnem govoru najprej dokazoval veljavnost izvolitve župnika Bancingerja, potem pa se vzrl na svojo volitev in tudi na mladino delovanje pri zadnjih volitvah sploh. Z ojstrim sarkazmom je ošinil govornike od večine, posebno Maksi-moviea in Sekuliči, da se je smeh razlegal po celej eabornici, a po tem pa povedal celej večini toliko resničnih, kolikor jih do zdaj še niso slišali. „Vaše poročilo o nepotrjenih volitvah je popolnoma mršavo in brez vsakega dokaza, mi smo pa prinesli proti vašemu nepostavnemu ravnanju toliko pismenih dokazov, da bi ž njimi mogli napolniti mnogo praznino v deželnem arhivu, ki je bil leta 1886 izpraznjen, in vendar se ne zanimate za te stvari, da se prepričate o resničnosti naše obrambe. Na vašej strani so vedno prazne klopi, ko je treba pa proti nam glasovati, prihrumite vsi v sabor-nico ter glasujete brez pravega prepričanja o resničnosti samega predmeta. Jeli je to vesten za stopnik naroda, ki izjavlja javno v saboru, da bode glasoval za vse predloge večine, preden je razprava končana. To dokazuje najbolje, kako nevestno izpol-nuje večina svoje dolžnosti v tej sabornici." Seveda je predsednik radi tega ukoril govornika, ali resnica je bila povedana, in to je bilo gotovo umestno. Tudi ta govornik je s pismeni dokazi opisal delovanje kotarske oblasti v svojem volilnem kotaru tako drastično, da se je videla celo pri zastopnikih vlade neka potlačenost, kajti saj je veudar vlada odgovorna za vse čine njenega delokroga. Častno zares ni za nobeno vlado, če se njeni činovniki na tak način ponašajo naproti prebivalstvu, katero je izročeno njihovej upravi. Le našej saborskej večiui ni mar za take pojave, njim ;e glavna stvar, da so v saboru in da pridejo še v ogersko - hrvatski sabor. Zakaj, to vi vsakdo. nima druzega posla, nego perutnino krmiti. — Da imamo še druge domače živali, zajce, pse itd., se umeva. — Je pa tudi tu veliko divjih, nevarnih živalij. Leopard je čisto navaden, pride notri v park. Ako je veliko ljudij, se obrne in zbeži, sicer pa je zelo nevaren. Tukaj ga imenujejo tiger. Kdor ga vstreli, dobi 50 nacijonalcev ali talerjev nagrade od mojega gospoda, ker mu ta žival napravlja veliko škodo pri čedi, ako se prikrade vanjo. Jaguar se dobi tako pogosto, kakor na Gorenjskem divji kozel. — Ptic je mnogo, nekatere med njimi zares prekrasne. Imam gnezdice od kalibrija = Fliegencalibri, ki je izmej najmanjših ptičev. Papige žive skupno. Ako jih prepodiš, spuščajo neznosen krik. Tudi sitnega mrčesa muh in komarjev se ne manjka. Toliko jih je in tako pikaj?, da ni možno spati brez nočnih mrež. Nekateri so celo strupeni, da oteklina ne splahne cel mesec. Imenujejo jih „mal bič". — Imamo še neko vrsto kobilic, ki so prava nadloga ali da tako rečem šiba božja za deželo. Kamor se vržejo, vse pokončajo in v malo urah uničijo vse zelenje, ostanejo le rebra. V provinciji Santa Fe je uničen ves poljski pridelek, ki obstoji zlasti v žitu. Kolonisti so primorani pri državi iskati pomoči. Podobne so te kobilice, ali kakor jim tu pravijo „Lan-goste", našim velikim travnatim kobilicam, le da so te opekine barve in prav dobro lete po zraku. Pridejo kakor oblak, da zakrijejo solnce. Kaj čuda, da Za ilustracijo slobodnega občenja slobodnih državljanov je navel govornik, kar se je njemu pripetilo v njegovem volilnem kotara, in že kot izvoljenema poslancu na potu iz Karlovca v Jasko. Na tem potu so ga zaustavili kotarski pristav in dva žandarja na sred pota ter mu zapovedali, da se vrne nazaj, ker imajo nalog od velikega žapana Kovačevič», da ga sicer morajo zapreti. Poslanec je protestiral proti takemu ravnanja z izvoljenim poslancem, pokazavši jim svojo izkaznico. Ali vse to ni nič pomagalo. Sred ceste mora se voz zaobrniti in poslanec vrniti. V Draganiću se je hotel malo okrepčati v gostilni, ali tudi od tukaj so ga žandarji odpravili, ter šli za njim do Karlovca. Tako se je zgodilo poslancu hrvatskega sabora, in vendar ga branijo posebne postave po saborskih propisih. Veliki župau je vse to, kar je pripovedoval govornik, mirno poslušal, a večina je odobravala to ravnanje. Kaj se more potem še pričakovati od takih poslancev. Ni zastonj rekel na koncu svojega govora poslanec Hegedič, da ima tadi Hrvatska svoje Stambulove, ali naj oni nikar ne pozabijo, da so Stambulovu odrezali roke radi njegovih nasilstev. Predsednik je govornike radi tega zopet ukoril, opozicija pa ga pozdravila z burnim živio ter mu čestitala radi krasnega govora. Župnik Hegedić je nov parlamentarec, ali je pokazal že s prvim evojim govorom, da je izvrsten govornik. Politični pregled. V Ljubljani, 21. avgusta. Državni zbor se konečno vendar snide v mesecu septembru. „Narodni Listy" poročajo namreč iz zanesljivih virov, da se je pri zadnjem minister-skem svetu, ki se je vršil v četrtek popoludne, sklenilo, da se skliče državni zbor koncem meseca septembra čegar prva seja obravnava nastopni dnevni red : volitev predsedstva, volitev delegacije ter dovolitev kreditov za vsled uim poškodovane kraje. Ministerski svet ве je tudi že pečal s proračunom za leto 1898 in tako je toraj vse pripravljeno za prve dneve zasedanja. Ako na dan 26. t. m. napovedano posvetovanje ne bo imelo nikakega vspeha, se snide koncem avgusta ali pričetkom septembra parlamentarna komisija večine v posvet o parlamentarnem položaju. Zatrjuje se pa ob jednem tudi, da se izvrši v sedanjem ministerstvu neka izprememba, ako ostane sostava zbornične večine taka, kakoršna je bila dosedaj. Socijalno - demokratični poslanci iz Galicije nimajo prav nobene sreče na domačih tleh. Posl. Kozakievicz je nameraval pred kratkim prirediti volilski shod v Sygniovki, toda, kakor poroča „Beforma", nikjer ni našel primernega prostora, koder bi zbral svoje zveste volilce. Nič bolje se ne godi vodji Daszynskemu, ki bi rad igral ob jednem vlogo internacijonalca in pristnega patrijota. Mož je imel seveda pri tem poslu popolno smolo in je obsedel, kakor se mu spodobi, mej dvema stoloma. napravijo veliko škodo ne le na zelenjadi, ampak tudi na drevji. Palme in drugo drevje kaže rebra, kamor so sedle. Oranžino in limonino drevje je polomljeno od teže tega mrčesa. Človek bi ne verjel, ko bi sam ne videl. Kanji ali sladorju ne škodujejo toliko, bolj koruzi in žitu. Podnebje naše, četudi na 25° južne širine, prišteva se vročemu pasu. Vročiua je neznosna poleti t. j. od septembra do majnika, ko imate vi zimo, takrat je pri nas največja vročina. Res da so vrhovi Andenskih gora pokriti z večnim snegom, a mi v dolini trpimo 40* vročine. Ko imate vi največjo vro-čiuo, najdaljši dan, imamo mi najmanjšo gorkoto in najkrajši dan. In ta je 21. junija. Solnce vzhaja ob sedmih in zatone v La Plato v '/»5. Mraza pa vendar nimamo kakor pri vas po zimi. Le tu in tam zniža temperaturo južni veter ua 10 do 6°. Zime v vašem smislu tukaj ni, ker v vrtih vedno zeleni in raste. S podnebjem v zvezi je tudi neke vrste mrzlica, ki traja od 6 do 12 mesecev. Imenujejo jo „Cuč". To je prava nadloga za deželo. Te se bojimo najbolj. Tudi mene je uže napadla. Za sedaj sem jo pregnal s kininom. Zdravniki so nekateri za kinin, drugi zoper; pa meni je pomagalo. Ker pa je deuar sveta vladar, omenjam še tukajšnje plače. Sploh lahko rečem, Evropejci so dobro plačani, domačini pa slabo. Navaden delavec zasluži na mesec 25 do 30 nacijonalov <= 100 do 130 gld. Reka proti Banffyjevi vladi. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je deputacija reškega mestnega zastopa izročila barona Banffyju ugovor mestnega zastopa proti novemu kazensko-pravnemu redu, ker ji mesto ustanovitve sodišča druge instance odvzema še to sodišče, katero je dosedaj imela Reka v svoji sredi. Vsled tega vlada v mestu splošno ogorčenje nasproti Banffyju in njegovi vladi in 18. t. m. so nameravali prebivalci prirediti veliko demonstracijo, ki je pa izostala samo radi tega, ker je bil iati dan cesarjev rojstveni dan. Nikakor pa ni b tem rečeno, da se demonstracija ne vrši, kajti uprizoriti jo nameravajo v najkrajšem času in s tem svetn pokazati, da so vrlo malo zadovoljni z Banffy-jevim regimom. Gonja moper kristijane v Carigradu. Odkar se je po Carigradu in okolici raznesla vest o napadu v dvorni palači, koder je dinamitna bomba provzročila nekaj strahu, se je pričela mej vladnimi krogi velika gonja zoper Armence in sploh vse kri-stijane, češ da so ti provzročili napad. Osem Armencev je policija že prijela, ki so bili takoj obsojeni in najbrže tudi že usmrčeni. Nobeden kristijan ni skoro več varen pred mobamedovskimi vohuni, vsak občuti posledice te divje gonje. Onim kristijanom, katerim ne morejo dokazati niti najmanjše krivde, odpovedujejo službe bodisi državne ali zasebne. Umevno je, da vlada vsled tega mej Armenci v Carigradu in tudi v posamnih pokrajinah velika razburjenost in opravičena je bojazen, da se prej ali slej pojavijo zopet dogodki žalostnega spomina. Zunanji zastopniki, posebno pa francoski poslanik resno opozarjajo turško vlado, naj po nepotrebnem ne razburja duhov in ne žali kristijanov po nepotrebnem. Vidi se iz vsega, da se je v mohamedovcih zopet vzbudila stara krvoželnost in da so jeli stikati po vseh kotih in krajih, kje bi zasledili kako sumljivo osebo, da bi se potem zmaščevali nad celim narodom. V očigled temu ni nikakor izključeno, da je vsa bombna afera umetno vprizorjena in da je napad izvršil kak podkupljen turčin, samo da najde nov „vzrok" pasti po nasprotniku. Grško-turška pogajanja in Angleži. Znano je, da se je v zadnjem času dosegla neka jedinost mej petimi velevlastmi v zadevi grško turške mirovne pogodbe, le šesta velevlast, namreč Angleška, se nekoliko kuja in noče pritrditi posebno oni zahtevi, ki določa, da smejo Turki tako dolgo ostati na grških tleh, dokler ne poplačajo Grki zadnjega vinarja. Augleški poslanik je že poprej vedno zagovarjal Grke ter se odločno protivil cmenjenej zahtevi, sedaj je pa dobil od vlade nov ukaz, da mora najodločneje vetrajati na tem stališču. „Daily Tele-graph" sicer meni, da se bodo morale ostale velevlasti ukloniti tej zahtevi, toda v tem so morda prepričani samo Angleži, kajti petere velevlasti najbrže ne bodo marale poslušati jednega samega nasprotnika. Najbolj gotovo je toraj, da obvelja mnenje večine, ob jednem pa tudi izstopi Anglija iz evropskega koncerta. Prvi kuhar ima na mesec 500 frankov. Tega pa ne pišem, da bi koga vabil v ta oddaljeni kot pod Kor-diljerami z 6900 m visokimi vrhovi pokritimi z večnim snegom, marveč pišem zato, ker menim, da še ni nikdar noben Slovenec zašel v ta kraj, ki je sicer romantičen, lep in imeniten radi radovitnosti kraja, ki je prava vaza sredi step, radi velike ravnine, radi visokih gora, kjer se tako lepo vidi mogočni slap reke „Valderama" v gorovji Siera de Tucum&u. Ta prizor je zares impozanten zlasti ob deževji, kadar reka naraste. Znamenit je ta kraj radi bujne rasti, bogatega rastlinstva in raznovrstnih živali. Toda navadni ljudje nimajo okusa za prirodne lepote, sicer pa je tu razun mesa vse drago. Sedlo velja več nego konj. Zato tudi nikogar ne vabim semkaj; kajti sam sem zašel semkaj nekako po naključji in ne ostanem več dolgo tukaj. Eo bi bila železnica izpeljana skozi Eordiljere v Sintiago, Čilsko rezidencijo, bil bi se uže odpeljal tjakaj, kamor bi dospel vlak v malo dneh. Pač je uže dalje časa projektirana ta železnica, ki bi zvezala Atlanski in Veliki ocejan, a ni še poguma, da bi jo izpeljali. Četudi bi imel povedati še marsikaj, zlasti kako so zidane in vravnane imenitne hiše, vendar to opuščam, ker ne vem, kako bo cenjeni .Slovenec" zadovoljen z mojim dopisom. O priliki se morda oglasim iz kake druge dežele. Dopis pošiljam, ker menim, da iz tega kraja „Slovenee" še ni prejel dopisa. Na evidenje torej t Za vsprejem predsednika Faure se vrše v Petrogradu velikanske priprave. Že iz besedij „No-voje Vremja", „da bodo čutili francoski prijatelji, kako bije srce ruskega naroda", je lahko posneti, koliko naudušenje vlada po celem ruskem carstvu za drazega gosta iz Francije. Vse postaje, mimo katerih bo drdral vlak s predsednikom francoske republike, so okrašene s zastavami in napisi „Vive la France". Vsi ruski, posebno pa petrograjski krogi tekmujejo mej seboj, kdo bo pripravil lepše darilo za predsednika in njegove spremljevalce, kdo ga bo doetojneje in veličastneje vsprejel. Ruski listi sami naglašajo, da Rusija tako sijajnega vsprejema nikomur še ni pripravila, kakor je namenjen sedaj predsedniku prijateljske republike. Tedenski koledar. N e d e 1 j a, 22. avg.: 11. pobimc. evang. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. Timotej in Simp. Ponedeljek, 23. avg.: Filip Benicij. Torek, 24. avg.: Jernej apost. Sreda, 25. avg.: Lju-dovik kralj. Četrtek, 26. avgusta : Ceferni pap. Petek, 27. avg. ; Jožef Kasal. Sobota, 28. avg. : Auguštin šk. — Lunin spremin: Mlaj 28. ob 4. u. 27 m. zjutraj. — Solnce izide 25. ob 5. u. 18; zaide ob 6. u. 46 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. avgusta. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Prezentovaui so č. gospodje : za faro Lozice ondotni administrator Rudolf Gregorič, za Planino pri Vipavi Anton Antončič, ekspozit na Razdrtem, za Studeno Štefan Rihar, kapelan v Kranju, za Črni Vrh nad Polhovim Gradcem ondotni administrator Janez Cebašek. (Instalacija.) Jutri po veliki maši bodo v stolni cerkvi kauonično vmestili prevzv. gosp. knezoškof novoimenovanega kanonika č. g. Jos. Erkerja. (Osebne vesti) Vojaški župnik v Inomostu, Fr. Pollak, je imenovan častnim kanonikom pri stolnem kapitelju lavantinske škofije. — Ministerski predsednik je imenoval okrajnega zdravnika dr. Rudolfa S a d n i k a r j a okrajnim nadzdravnikom za Štajersko. — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Preveč, je imenovan avskultantom pri tem sodišču. (V duhovsko semenišče ljubljansko) so naslednji gimnazijski abiturijentje sprejeti: Cuderman Josip iz Trstenika, Gaberšek France iz Homca, Juvan Iv. iz Smartna, Erjavec France iz Preske, Jane Ignacij iz Tržiča, Kalan Jakob iz Dobrave, Kogovšek Miha iz Dravelj, Lombar Autou iz Trstenika, Lomšek Iv. iz Cerkelj, Mencej Josip z Iga, Merkun Anton z Iga, Miklavčič Ignacij iz Škofje Loke, Okorn Matija iz St. Jurija, Pavlin Andrej iz Cerkelj, Razboršek Jakob iz Cemšenika, Sparovic France iz Dupelj, Vidmar France iz Ajdovca, Vole Alojzij iz Kranjske Gore, Zaplotnik Ignacij iz Gorič. (Takile so!) Z Dolenjskega, 19. avgusta. [Naši katoliški laški bratje.] V Gorici izhaja že sedemindvajseto leto list „L'Eco del Litorale", ki hoče veljati kot eminentuo katoliško glasilo. Celjskih slav-nostij z dne 7. in 8. avgusta omenja sicer v par vrsticah, pa besedice ne črhne o brutalnih napadih, katere je moral ondi prenašati cvet zbranega slovanskega občinstva. V številki z dne 18. avgusta pa pripoveduje ua prvi strani v štirih odstavkih, kako so bili Nemci baje insultovani, vračujoč se iz glavnega letnega zbora „£iidmarkinega", ki se je vršil dne 15. t. m. v Kočevju. Navajam doslovno: „Na postaji v Orteneku so člane ,Siidmarkine' insulto-vali ljudje, mej njimi tudi slovenske gospe, z vpitjem : Nemški psi! Nemška druhal I Mnogo jih je pljuvalo proti vozovom, v katerih so bili Nemci. Na postaji v Ljubljani je stal močan oddelek redarjev, da so brzdali ondi zbrano slovensko druhal (Ia po-polaglia slava). Slišali so se klici: Pobijte te nemške pse! Trgovec Rakusch jo je moral skrivaj potegniti iz kazine na kolodvor, ker je bilo v nevarnosti njegovo življenje." Jaz ne vem, koliko je resnice na tem poročilu. To pa mi je očividno, da ljubeznjivo laško glasilo „per la giustizia e veritii" rade volje pita svoje bralce s poročili o morebitnih nedostoj-nostih slovenskih, o nemških izzivajočih surovostih pa molči. In ta list se tolikokrat hvali, češ, da je v narodnih zadevah nepristransk, pravičen na vse strani. Učimo se vendar iz tacih pojavov, biti mej seboj složnim in jedinim I Milivoj. (Na Bled) je prišel dne 18. t. m. na povratku iz Indije znani bakterijolog prof. dr. Koch iz Berolina. (Nova uradna oprava za uradnike pri sodiščih.) Uradna „Wiener Ztg." objavlja odloke pravosodnega ministerstva glede uniforme sodnijskih državnih uradnikov in glede sodnijskega pripravljalnega službovanja. — Talar in biret, podoben naših duhovnov, bo v prihodnje uradna oprava vseh onih, ki nastopajo pri sodiščih kot uradne osebe. — V to vrsto spadajo poleg sodnijskih uradnikov tudi zagovorniki. (Volilo.) Dne 12. t. m. v Lazih pri Borovnici umrli L. Verbič je mej drugim volil 5.000 gld. za mašno, oziroma ubožno ustanovo in 2.000 gl. kot ustanovo za borovniške šolske otroke. (Prememba posesti.) Hišo Ane Furjan na Dolenjski cesti štev. 5. je kupil gostilničar Jakob Ka-stelic. (Iz Slavine) 20. avgusta. Nesreče. — Danes ob tri četrt na ednajst dopoludne je treščilo pri Martinu Milharčiču-Tišljarju v Zejah v šupo. Pogorelo je vse gospodarsko in hišno poslopje do tal. Gospodarja je nekoliko oplazilo po obrazu in enega fanta po nogi, vender nobenemu ni škode. Orodja iu vo-zovja so nekaj rešili; zgorela je ena svinja iu drugo je osmodilo, da so jo morali precej zaklati. Na srečo so bili ravno o tem času na orožni vaji tikoma nad vasjo 87. pešpolk z 2. in 3. baterijo 9. artilerijskega polka. Poveljnika sta takoj ukazala moštvu pristopiti na pomoč, in s prostaki vred so častniki pridno podajali vodo in polivali strehe. Vojaštvu gre zabvala, da se je ogenj ustavil, in ni pogorela vsa vas. Bodi poveljnikoma in vsemu moštvu tu očitno izrečena zaslužena hvala. Kasneje sta prihiteli na pomoč po stari hvalevredni navadi tudi št. peterska in posto-jinska prostovoljua požarna braruba. — Due 13. t. m. je v Rakitniku v struženu, ki je vsled hudih ploh dne 9. napolnil strugo, utonil kopajoč se Fr. Rebula, vojak 1. stotnije 97. pešpolka, katera je ondi nastavljena za časa orožnih vaj ; zašel je v vrtinec požiralnika, ki ga je potegnil v globočino. Bil je doma iz Pliskovice na Krasu, in star dobrih 20 let. (Vojaške vaje.) V četrtek so se pričele vojaške vaje na Koroškem med pešpolkom št. 17 in tremi lovskimi bataljoni. Vaje se vrše proti Celju, koder se nadaljujejo divizijske vaje, dne 9. in 10. septembra pa korue. Due 11. septembra se čete vrnejo v svoje posadke. (V goriški glulioneninici) se je vršil izpit gojencev 14. t. m. v slovenskem in italijanskem jeziku. Napredek gojencev je bil splošno dober. Gojencev je bilo po narodnosti 31 Slovencev, 33 Italijanov. (Šolski dom) snujejo v Gorici. Načelnik osno-valnega odbora, g. dr. A. Gregorčič, je razposlal rodoljubom po deželi okrožnico, v kateri jih vabi, da pristopijo s povoljuimi doneski. Naloga temu društvu je, da v Gorici zgradi potrebno poslopje že obstoječim in morda še novim slovenskim zasebnim učnim zavodom. (Goriškižupan) dr. Karlo Venuti, znan „prijatelj" Slovencem, je bil dne 19. t. m. slovesno umeščen. Italijani so mu priredili serenado in bakljado ter razsvetlili svoje hiše. To bi ne bilo nič hudega, da niso ob jednem uprav surovo žalili slovenskih someščanov. Kričali so po mestu „Eviva Gorizia ita-liana", „abbaso i ščavi" ter peli obligatno „Nella patria del Favetti". (Iz Prage) 15. avgusta. V Mostu se godijo vedno čudne reči. Cehom se tu godi, kakor Armencem med Turki. Neko posebno društvo Nemcev hodi z gorjačami po ulicah, po dnevu in po noči, in vsacega napada, kdor je količkaj na sumu, da je Ceh. Tudi noč mora imeti svoje žrtve. V Havranih, bližnji vasi, so vlomili v hišo neke češke družine, izvlekli vse ven in zbili do krvi. Kri teče sploh. In vlada? Zupan pravi, da je bil na dopusta, da nič ne da ni torej odgovoren za to, ako je policija zapirala ranjene Cehe. Praški župan je šel do deželnega predsednika, da se vendar nekaj stori za preganjane Cehe. Ta avdijenca nas ne more napolnovati s prevelikimi upi. Češki namestnik je priporočal, da naj se vedejo Cehi bnlj zmerno, vmes je tudi govoril z deželnim maršalom, ki je imel ž njim nekaj nujnega obravnavati. Med tem se je lahko Podlipny pripravil na daljno govorjenje. (?) Sedaj pojde poseben uradnik v Most, da se o vsem prepriča. Vlada sploh še smatra vse dogodke kot pretirane. A je-li to pretiranje, če se baha „Eg. Ztg." : „eine scheuss-liche Blamage des k. k. Staatsanwaltes", ako udri- hajo nemški časopisi po vladi? Jezikovna naredba je ironija, dunajski dar. Vlada jo je izdala, a molči, ko se radi nje take reči godijo. — V Kotni Gori so se zbrali učitelji in učiteljice k zborovanju, in to zborovanje se je končalo s popolnim razporom med obema spoloma vzgojevateljev mladine. Ni čuda. Učitelj Kralj ie učiteljice naravnost žalil. Rekel je, da je mnogo učiteljev beračev, da se še krompirja najesti ne morejo, učiteljice pa se elegantno napravljene sprehajajo po mestu. Niso učiteljice zatirane, učiteljem se krivica godi. — Na posestvih grofa VValdsteina je prepovedano nabirati gobe. Ze preje so se prodajali kraji, kjer so rastle maline, jagode, a sedaj bo vsak kaznovan, kdor pobere gobe. Lepa pomoč revežem — posnemanja vredna! Pa k4j hočemo, plemstvo mora varčevati, da ima potrebne novce za razne neumnosti in darove, ki pridejo v časopise. (Iz Brna,) 16. avgusta. Pri slovesnostih na Vele-hrada so bili tudi poslanci katoliško-nar. stranke, ki so sklenili, da se izda oklic, v katerem se potrka na vrata usmiljenih src, da se pomaga revežem, po povodnji poškodovanim. Zavoljo tega zahtevajo tudi, da se kmalu skliče deželni zbor. Govorilo se je tudi, da se ne bodo letos vršile vojaške vaje na Moravskem. Toda govorilo se je samo. General Beck je pregledal ves terrain ter se izrazil, da se vaje vršiti morejo. Bolje bi bilo, ako bi se bili denarji za manevre obrnili poplavljencem v prid. — V Prerovu so zborovali narodni poslanci o narodnem vprašanju. K temu zborovanju katoliških poslancev niso povabili. Najvažnejše iz celega posvetovanja je, da bodo glasovali za EbenUcchov predlog. — V Loukah so našli staroslovansko pokopališče. Jeden grob je bil prazen, v drugem se je nahajala velika preperela pepelnica. — V Kraslicah bi bil moral peti novo mašo nevomašnik Adolf Meiul. Nekaj dni po svojem prihodu zboli in dan pred svojo novo mašo umrje. Pel jo je v nebesih. — Ko je pred nekaj dnevi toliko deževalo in dež toliko škode napravil, rekli so brnski socijalisti: „Naj le hudo dežuje, da bo tem kmečkim bestijam vse segnilo!" To imajo kmetje za to, da se socijalistov držijo ! (Mejnarodni znanstveni kongres katoličanov v Freiburgu.) Dne 16. avgusta se je otvoril mejnarodni kongres katoliških učenjakov v Freiburgu na Švicarskem. Vdeležencev je nad 600 in sicer zastopnikov skoro vseh kulturnih narodov. O tem znamenitem shodu bomo poročali obširneje. (Cirkus Henrv.) Najboljši dokaz za izbornost tega cirkusa so številno obiskane predstave. Tudi včerajšnje predstave se je udeležilo mnogobrojno odlično občinstvo, katero se je izborno zabavalo. Izmej točk včerajšnjega vsporeda se je najbolje odlikovala ona, v kateri je nastopil prvikrat M. Dou-venek, imenovan medicinični čudež devetnajstega stoletja; njegova telesna gibčnost je res nad vse presenetljiva. Izredno všeč so bili občinstvu dresi-rani psi, kateri so točno izvajali priučene posebnosti. Neprekosljivega krotitelja in vežbatelja konj se je pokazal ravnatelj g. Heury v drugi točki, v kateri je nastopil s petimi konji. Občinstvo je odlikovalo vse točke z burnim priznanjem. — Danes je izredna velika predstava. — Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi, prva popoldne ob 4. uri, dnina kakor navadno ob 8. uri zvečer. * * (Sejmi po Slovenskem od 23. do 28. avg.) N» Kranjskem: 24. v Postojini, St. Jerneji, Kočevju, Loki in Kamniku; 25. v Ambrusu ; 28. v Strugah pri Cerkvi. — Na Slov. Štajerskem: 24. v Arvežu, na Laškem, Mureku, Rogatcu, Slov. Bistrici, Središči, Velenji; 26. na Bregu ; 28. v Sve-čini, pri sv. Trojici. — Na Koroškem: 25. v Lavamintu, v Nem. Pliberku; 28. v St. Andreju. — Na Primorskem: 24. v Gorici. Društva. (Poziv zadruge „ B i n k a \) Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divne savinjske planine s strmečimi vršaci in z romantičnimi gorskimi dolinami v vsej svoji veličastnosti. Pravi biser med prirodnimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj sličnega samo v takozvanem Gavarnijskem cirkusu v Pirinejah na Spanjskem. Dasi lepota omenjene doline vsakega obiskovalca očara, tako se vendar promet tujcev tod še ni popei na ono stopinjo, kakor je pričakovati z ozirom na izredno krasoto spodnještajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih gostiln. Da se tem nedostatkom kolikor mogoče odpomore, se je ustanovila planinska zave tiška zadruga „Binka", katera namerava v Logar jevi dolini zgraditi hotel z jednakim imenom, kateri naj ustreza vsem zahtevam današnjih turistov. Ne-dvojbeno bode sčasoma še tod nastalo gorsko letovišče. Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, verando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri hotelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajališča. To podjetje je z ozirom na narodno gospodarstvo sploh in povzdigo turistike še posebej največje važnosti in vredno, d& ga vsi rodoljubi najkrepkeje podpirajo. V vzgled nam naj so Koroško, Tirolsko, Švica in Švedska, v katerih deželah se izredno mnogo ravno od domačinov žrtvuje za tujce, od katerih dob»S taisti vsako leto lepe dohodke. Podpisani odbor prosi torej najvljudneje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, naj blagovolijo pristopiti kot udje k zadrugi „Rinka". Deleži so ali opravilni deleži po 10 gld. ali glavni deleži po 100 gld. Več je razvidno iz zadružnih pravil, ki se na željo vsakemu dopošljejo. Denar se naj pošilja blagajniku g. dr. Ivanu Dečku, odvet niku v Celju. — Oibor zadruge „Rinka" : Dr. Juro Hrašovec, načelnik. — Dr. Ivan Dečko, blagajnik. (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] X. Zbornični svetnik Jos. Kušar poroča, da se je odbor za oskrbovanje premoženja na Krškem obrnil do tamošnjega okrajnega glavarstva in prosil, da bi se mestu poleg že obstoječih 7letnih in živinskih semnjev dovolili mesečni semuji za govejo živino in sicer vsako prvo sredo v mesecu, ter redni prašičji in žitni semnji vsako sredo, ki je bila doslej navaden tržen dan. Izmed vdeleženih občin se je izrekla breška odločno zoper vsako pomuožitev semnjev na Krškem, dočim je Rajhenburg proti mesečnim semnjem za govejo živino , nikakor pa ni zoper tedenske prašičje in žitne semnje. Ostale ob čine so ne samo za ugodno rešitev dotične prošnje, temveč deloma celo najtoplejše isto priporočajo. Ker se je zbornica izrekla v poročilu z dne 2. novembra 1894, štev. 1547 za pomnožitev sedaj obstoječih sedmih letnih in živinskih semnjev na dvanajst, želi c. kr. deželna vlada, naj zbornica izrazi svoje mnenje, če se naj sploh in v kakem obsegu ugodi preme-njeni prošnji odbora za oskrbovanje premoženja. Odsek se sklicuje na prejšnje poročilo in se mu zdi umestno priporočati tudi to spremenjeno prošnjo, ker je mnenja, da je pomuoženje semnjev za govejo živino bolj v interesu prebivalstva krškega okraja kakor pa pomnoženje semnjev za blago, ki v sedanjem številu popolnoma zadoščajo. Krško je za trgovino z govedo in prašiči posebno pripraven kraj in to je tem važneje, ker se je reja goveje živine v okraju povzdignila in je le želeti, da se tudi prašičji semnji bolj osredotočijo. S semnji bi se pospešila še Dolj govedoreja, vsled katere bi se kmetovalec lahko opomogel, ker mu vinogradi še dolgo časa ne bodo donašali prejšnjih dohodkov. Odsek predlaga: Zbornica naj se izreče v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade za dovoljenje naprošenih semnjev. Predlog se vsprejme. XI. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da se je občina Turjak obrnila do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da se ji dovoli poleg že obstoječih dveh živinskih semnjev še troje, in sicer 13. aprila, 31. maja in 28. julija. Pred otvoritvijo dolenjskih železnic je bil promet na vozni cesti v okraju zelo živahen. Zaslužka,- katerega so imeli takrat prebivalci, sedaj nimajo več, ker ves promet sedaj oskrbuje železnic». Prebivalstvo se od tedaj skrbno peča z živinorejo in se je goveja živina zelo pomnožila. Z narodnogospodarskega stališča se nikakor ne more priporočati pomnožitev semnjev, pač pa je odsek za premeščenje obeh obstoječih semnjev na ugodneji čas, ker trdi občina, da sta radi tega slabo obiskana, ker je za nju določeni čas zelo neugoden za semnje sploh. Zbornica pritrdi temu nasvetu. XII. Zbornični svetnik Karol Pollak poroča, da se je obrnila c. kr. deželna vlada na zbornico, naj izreče svoje mnenje o premenjeni prošnji občine ko-stanjeviške za dovoljenje dveh novih semnjev in o sejmskem tarifu. Lansko leto je občina kostanje-viška prosila, da bi se ji poleg že obstoječih štirih letnih in živinskih semnjev dovolila še dva, in to dnn 17. januvarija in 16. maja vsakega leta. Zbornica se je tedaj izrekla za dovolitev semnja dne 17. jauuvarija, ugovarjala pa je dovolitvi semnja v dan 16. maja, ker je ta dan tudi semenj v Rovišah in bi temu škodoval. Vsled tega prosi sedaj občina, da bi se dovolila semnja dne 17. jan. in 31. maja vsakega leta. Odsek je mnenja, da je lega mesta Kostanjevice ugodna za semnje, strinja se tedaj s priporočilom c. kr. okrajnega glavarstva in priporoča dovolitev obeh semnjev. XIII. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča vsled dopisa c. kr. dež. vlade, da ima občina Kranjska Gora pravico za letni in živinski semenj drugi ponedeljek v mesecu oktobru ali pa na ponedeljek pred cerkvenim žegnanjem. Vsled stare navade pa se prične ta semenj že v soboto pred drugim po nedeljkom v oktobru in se konča četrtega dne t. j. v torek. V soboto je semenj za drobnico, v nedeljo in torek letni semenj in v ponedeljek pa letni in živinski semenj. Ker je okrajno glavarstvo to razvado prepovedalo, prosi občinsko predstojništvo, da se dovoli semenj z blagom na drugi ponedeljek v oktobru in živinski semenj na soboto pred tem. — Utemeljuje s t;to, đa navadno privedo kupčevalci z drobnico zlasti iz Trente in s Koroškega svojo drobnico že v soboto in se vsled cerkvenega žegnanja, ki je v uedeljo, razvije prav živahna kupčija, dočim je v ponedeljek živinjski semenj brez pomena. Odsek se pridružuje priporočilu c. kr. okr. glavarstva v Radovljici, ker bi bilo v škodo vsem udeležencem, če bi se ta bičaj, ki izvira iz krajevnih potreb, popolnoma odstranil. — Zbornica priporoča prošnjo te občine. XIV. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča v imenu odseka, da prosi več posestnikov iz občine Bela Peč v zbornici predloženi prošnji z dne 20. ju-nij'4 1897 Visoko c. kr. žeteiniško ministerstvo, naj bi dovolilo, da bi se ustavljali osobni Vlaki pri stražnici št. 6 toliko časa, dokler se ne pokrijejo stroški za napravo posebne postaje za osobni promet. Zbornica sklene, podpirati prošnjo pri železniškem ministerstvu. XV. Zbornični svetnik Iven Krajec potoČa V od-sekovem imenu, da je gospod Alfonz Oblak, trgovec v Novem Mestu, zbornici v vlogi z dne 29. maja 1897. leta naznanil, da je v posesti več rudosledov pri St. Janžu, kjer se premog nahaja, katerega je tovarna za cink z dragocenim vrtanjem Vovi iu predori odkrila. Ta tovarna je last tvrdke „Actienge-sellschaft fiir Montanindustrie und Metallhandel in "VVien" in je že od leta 1879 zapuščena; kupila sta pa ostalino v last gospoda Julij pl. Szajbely v Budimpešti in Henrik Miiller, inženir v Požunu. PremogoVi skladi se vlečejo daleč V gorovje. Pri jednem rovu ob potoku Hinje je tovarna leta 1876 na 130 metrov globoko vrtala in dognala, da je vrhnji premogov sklad močan 14 do 16 metrov, srednji (40 metrov globoki) 14 metrov in tretji (90 metrov globoki) 8 metrov; ua druzih mestih je pa tovarna samo do 50 metrov globoko vrtala. Iz tega sklepa gospod Alfonz Oblak, da so povsod pod vrhnjimi drugi premogovi skladi. Ako ni železnice od Trebnja do Sevnice, pa nima vse bogastvo premoga nobene vrednosti. Prositelj se trudi dobiti družnikov in prosi, da bi zbornica delala na to, da se ne le jedenkrat, temveč precej, nemudoma in resno prične vse, da bo železnica iz Trebnja preko Mokronoga do Sevnice v najkrajšem času dodelana in prometu izročena. Tovarna za cink je bila od leta 1864 last Ludovika Kuschela z Dunaja, prešla je leta 1873 v last „Oesterr. Hypothekar Credit- und Vorschuss-bank" na Dunaju in bila od 1874 do vštetega leta 1878 last „akcijske družbe za montan industrijo in trgovino s kovinami na Dunaju". Ko se je tovarna opustila, ostali so premogovi skladi in od 1. 1879 so nasledniki večkrat poskušali zanimati razne kroge, da bi se gradila do premogovih jam železnica ali od železnice Zidanmost Zagreb oziroma od postaje sev-niške. ali da bi se pri gradnji dolenjskih železnic delalo na to, da bi se premog iz St. Janža spravljal na dolenjsko železnico. Zbornica sklene, obrniti se do vis. c. kr. želez-ničnega ministerstva, da bi načrte te železnice dalo strokovno presoditi v tehničnem in trgovinskem oziru in da bi zgradbo samo vzelo v program onih železnic, katere se imajo leta 1898 graditi, poleg tega pa tudi do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da bi s svojim velikim vplivom podpiralo gradnjo te železnice. (Dalje sledi.) Telegrami. Dunaj, 21. avgusta. Mej liberalnimi in nemško-nacijonalnimi poslanci je navstalo ne-sporazumljenje, ker so liberalci zato, da se odposlanci vdeleže razgovorov pri vladi, nemški nacijonalci pa se temu odločno protivijo. Najbrže, da dobe zadnji večino za-se ter da Nemci izjavijo, da se ne vdeleže posvetovanj. Ako se to zgodi, tedaj vlada takoj prične razgovor z večino ter se novim razmer, primerno tudi ministerstvo preosnuje. Potem bi se lahko okolu 20. sept., kakor je vlada že pri-četkoma nameravala, sklical državni zbor, ki bo moral v prvi vrsti skrbeti za tak opravilnik, da bo zborovanje sploh mogoče. V najbližjem času se skliče tudi na Dunaj parlamentarna komisija desnice, da z ozirom na položaj vse potrebno vkrene, da je večina pripravljena za vsak slučaj. Praga, 21. avgusta. Predvčeranjim zvečer se je vršil shod društva „Narodni Obrana", katerega se je udeležilo do 2000 osob in se jo razpravljalo o položaju čeških manjšin. Proti koncu je vladni komisar zaključil zborovanje radi napadov na vlado. Plzen, 21. avgusta. Včeraj je napadel neki židovski dijak češkega dijaka Schmida s palico na javnem trgu. Vnel se je mej njima prepir, ki je privabil mnogo gledalcev, vsled česar je moralo posredovati vojaštvo in policija. Budimpešta, 21. avgusta. Nekateri zunanji listi poročajo, da jo bil bolgarski knez le vsled tega 18. t. m. v Ruščuku, da ui bil prisiljen udeležiti se božje službe v katoliški cerkvi povodom rojstvenega dne cesarja Fran Josipa, kar pa ne more biti resnično. San Sebaetian, 21. avgusta. Morilca ministra 'Catiova&fc, Angiolittija, so včei'aj dopoludne ob 11, uri usmrtili. Madrid, 21. avgusta. Kraljica je imenovala generala Azecarrago definitivno mi-nisterskim predsednikom. Freiburg v Švioi, 21. avgusta. Mej-narodni znanstveni katoliški kongres se je včeraj dopoludne zaključil. Starišem in varuhom! V 13. okraji Dunaja (Hietzing), slovečem po svojih vilah, stoji sredi velikega krasnega parka ob severovzhodnem bregu hakinskega grada 31 3 — 1 Vzgojili zavod za dekleta gg. dominikank v Hakingu, Schlossberggasse 7. Namenjen je vzgajanju katoliških hčera srednjih in viših stanov. Po svoji zdravi legi, po izvrstnosti u-čnejšo zahvalo izrekamo prečast. duhovščini za tolažeče izraze sočutja povodom nenadomestljive izgube našega predragega v Gospodu počivajo-čega nepozabnega strica, prečastitega gospoda Valentina Skul-a bivšega župnika pri Sv. Jakobu ob Savi. Najtoplejšo zahvalo izrekamo še posebej prečast. gosp. župniku šent-jurijskemu Antonu Kukeljnu za vodstvo pogreba in za ganljivi, v srca sezajoči govor, blagim faranom pokojnikovim za njih sožalje in veliko ljubezen do svojega ljubljenega duhovnega očeta in vsem mnogoštevilnim spremljevalcem pogreba. Bog povrni vsem ! Žalujoča rodbina Skul. Josip Ovetrečnili, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, sobnosllkarskl obrt spada-9 32—28 Cirkus НепГЈ LjoMjani. v Lattermann6vfeWi drevoredu. Danes v soboto, dnč 21. avgusta, ob B. uri zvečer: Velika izvanredm predstava z raznovrstnim vsporedom. Hlpologidni potpourri z več slobodnimi konji, po ravnatelju. — Trio Palo, senzaeijonelno proizvajanje na zračnem aparatu. — Ur. Douvenk, medioiničnijiudez 19. stoletja. Japan ali slavnost v poletni nool v Tibutu, velika ensemMe- predstava v petih slikah, predstavlja cela družba. Jutri, v nedeljo dne 22. t. ПК * O 43 - "O® ° T! +» t* d - MJ3 5 t) >~ fiS и v O oo o As-S B 60.2 д_ je i a O 2 j-J te « F Z. « .t; ® i ® S-2 > O .Л M 35 — «iS ~ J) M > 33 б- а ^ј •! b Д 73 ce >W „ko t- . S j-J- u 4S Сб o j! iž o o*"-« • M J" 2 кГ <03 us r-1 -Jt I M >o S Ргеб. duhovfčini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanj« cerkvenih oken z fliuetno slikarijo Ed. Stuhl t Gradcu. Annenstrasae 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. <4 I I § % 3 HneiPP Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in ei kaj prihraniti ^сТеУсТеТеГеТеУсТеТеУеТеУ; ?04 20—13 V lekarni se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po fiO in 40 kr.. med. konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah. Želez-nato klneško vino. sagrrada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina - železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim olrokom, ženskim, rekon-valescentom. sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 1-BO, pol stekl. gld. I — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode naši, (Mardetschlaeger) v LJubljani kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobe se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja ilajo se radovoljno in brezplačno. 64 52—32 W k: k * v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v Medjntovl hIS!) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in lika nega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 g!d. 50 kr.,pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in lranko. 322 35—16 g se ж as a ivh julijo ceno. c: m Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski ateljć v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32—34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine iz različnega materijala. Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega predstojništva. Predstojništvo župne cerkve na Ježici. dne 30. julija 1897. 505 52-4 4 zlate. 18 srebrnih kolan'. 30 častnih in priznalnih diplom. [f'.-?.v C' дјВ Mm Ir in kr- priv- umivalna voda za konje cena st"kl. 1 gld. 40 kr. a. v. Vže tekom 85 let uporab-Ijevana v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred in oja-čuje po velikih štrapacah, pri izpahnjenju, otrdelosti mišic, kit itd, usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. I. UI 12-7 Pristen dobi se le, ako je pritisnjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski. Glavna zaloga: ■ JEv. JtefL» c. in kr. avstro-ogerslii in kralj, rumunski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgn pri Dunaju. LUD0YIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e kr. preskuševalnlei in od mene preskušene. 655 52—48- Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. „Monopol-Excelsior" se imenuje glasben avtomat posebno lepega, krepkega in polnega glasu. Oe se v njega vržet» 2 kr., igra razne komade in napeve. Ni toraj samo v razvedrilo, ampak sploh po krčmah, restavracijah itd. 1 ,'-na sobna oprava, ki donaša dokaj dobička. Dobi se tudi proti mesečnemu plačevanju pri f® Qtbillllirier M 4'i9 5 v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle. Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živalij. učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemaloev zahtevajo. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani : Ivan Fabian, Khain & Murnik. A. Seharabon. P. Grošel. Adolf Kopriva, Viktor Sehiffer, Karol J. Holzer, Josip Kordin. Jakob Sahober, Ivan Jebačin. Anton Krisper, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Peter La^suik, A. Stacul. Jeglič & Leskoric, Alojzij Lenček, M. E. Supan. G. Karinger, Ivan Perdan. Frane Terdina, Mihael Kastner, Karol Plitninštk, Uradniško kon-J. Klauer, J. C. Roger,. sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih n;i Kranjskem: V Postojini, Polbovein Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač. Idriji. Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku. Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zu-sorju, Žužemberku. Kamniku, Dratii. Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirkniei Lo/.u, Kamniku, Vipavi. V Skofji Loki: M. Zigon iu E. Burdyish. 202 15-14 Št. 882!. Razpis. 521 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okraj, zdravnikov na Kranjskem: 1. v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja; 2. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; 3. v Logatci t letno plačo 600 gld.; 4. v Šmariji pri Ljubljani z letno plačo 800 gld.; 5. v Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld.; 6. v Vipavi z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do J. septembra 1807. L ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fiii'-no sposobnost, ueomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter гпапјн slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bo le na uke prosilce,.. kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Ocl dež. odbora kranjskega, i i za mm v Podružnica za Avstrijo: w w Podružnica za Ogersko: Шч6н№ин11 Pasta.Franz-Josnfitz , ;v. ,____-i____st t: ;„ c „ u:x: Ј....Л1__ v hiši društva, št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1895 . . . . . . .. . kron 147,562.080- Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1895 . . „ 27Д20.5891— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- štva (1848)......................................321,644.630'— Mej letom 1895 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico.......82,267.300 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družb» police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 726 (12-10) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. »mwfiiwfm Od vseh avstrijskih ikofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje prlpuičenl mali, srednji in veliki Metel ali Imii v slovenskem jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih iolah od prihodnjega eolskega leta nadalje, je ravnokar iziel ter se dobiva mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust. m Otvoritev restavracije. Najlepše zahvaljujoč se za doslej v gostilni . pri lipi'' mi izkazano zaupanje, si usojam velečastite «oste in p n. občinstvo opozoriti na otvoritev v novozgrajeni hiši eleganino opremljene restavracije z vrtom V Grradišeu št. 1 preje gostilna „pri vrtnarju". Izrekujoč še jedenkrat najsrčnejšo zahvalo za dozdaj izkazano zaupanje, združujem s tem prošnjo, da se me tudi v novih prostorih blagovoli počastiti z mnogobrojnim posetom. Zagotavljajoč, da se bodem potrudil z lzbornlml jedili, izvrstnimi vini in izvrstnim Relnlnghauikim marčnim in budejevišklm pivom iz meščanske pivovarne, trajno vzdržati naklonjenost p. n. občinstva, se priporočam za obilni obisk in beležim z velespoštovanjem 532 3-2 L. Fantini, restavrater. sezono Ш : ; . v,:.;,.-. ..,, Ш ■ . % A priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na ДГото! ■ЈјЈГОООЧГЗК©* ^Гото! ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki so peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno iu najceneje. 531 20-2 Velespoštovanjem Fran Sevčik puškar v Ljubljani, Židovske ulice. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, •л ! ЛЛ JfU urar, 31» 26-7 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur -is v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi, atar Poprave se dobro in solidno Izvršujejo. јнГ^УеИка izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! ure ji Dami; Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoY. Mehanična delavnica na Poljanah it. 31 v lastni hiši. Ceniki so franko na razpolago. n Novost: 1MIT Stenske (Pendel-) ure z godbo № jf]j po jako nizki ceni. -»H 711 41 L^ Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasprot^ rotovžu-j^ Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega roda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Na prodaj so iz proste roke pod ugodnimi pogoji dobro se obrestujoče štiri hiše na Glincah-Nova vas pri Viču poleg Ljubljane. Dve hiši imata po 13 stanovanj, obstoječih iz sobe in kuhinje, dve pa po 6 stanovanj, imajočih po jedno sobo in kuhinjo. Večji dve hiši imata tudi kleti, jedna pa še hlev, in stojita poleg občinske ceste vodeče na Brd. Vse hiše so nove in dvanajst let davka proste. Natančne.e pove lastnik Anton Celarc na Glincah - Nova vas št. 41. 514 6-6 Ustanovi jono 1. 182Q. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. kam h Prinoth St. Uliich v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečastiti duhovščini za cerkvena dela iz lesa, к.чкс.г: za izdelovanje altarjev, priž-nic , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic 'td. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo. 371 12—9 V Aleksandriji (Egipet). P. Rajmund Bayerl, apost. rnis. in vikar v samostanu sv. Katarine. JJ^" Zajamčeno samoeista "^Jfi odlikovana z najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Zu vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastiine, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfatc. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sj pošiljajo 56 36—22 prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Marien»asee 11. TJ м t ii ii o v 1J «i ii o lota ISTO. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srftjoe ca goapode, beli ihlffon, gladke na preih, brei .Tratniku, brei manSet, >7 rr«» jedna ed gld. 110 de I TI „ 6*118 ,. 16 — ■rajo« i> đeSka, T l Tolikostih, elcer kakor gornie Iedoa od (ld. 1'— do 1'40 «1 ,, 6'78 ,. 7-78 ■vltloa kr goapoda, e rret iedne 80 kr. do gld. 1-40 leil gld. 4 60 do gld. 7 SO Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do ttO. Dvanajat maniet od gld. 9'SO de 4'60. 13 predlo* (VorbenJen) •dgM.3S8do6-— brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka Л . O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 31 Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih iu nekritih IA- JL lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu Fr. Šiške naslednik J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvriujejo se točno po 165 3 nizki ceni. 509 6-4 Gostilna (hotel) v \uiodiiem domu v Celju se odda od 1. septembra 1897 pod jako ugodnimi ootroji v najem. Pismene pouudne naj se blagovolijo vsaj do 25. avgusta 1897 poslati na vodstvo „Na rodnega doma" v Celju. 535 3--3 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi« strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsauiica) lz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. PreskuSen ln potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry. lekarna pri „angelju va-rlhu1'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce dvojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama.. naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone Co vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgoraj&no zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa. Adolf Tliierry. lekarnar 139 20—15 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 396 30-11 Št. 98'pr. 5C8 3-3 Razpis službe. V deželni bolnici kranjski v Ljubljani izpraznjena je služba sekcijskega sluge z letno plačo 360 gld. do 6 petletn c po 25 gld. Hazun te(?a je s to službo združeno prosto stanovanje, prosu kurjava in svečava. Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o Študijah in sedanjem opravilu opremljene prošnje do 2 o. avgasta ISO 7 podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 10. avgusta 1897. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd, v sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da sc blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-33 Ana Hofbauer, ! imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani. Gledališke ulice 4. i Pleskarski in lakirarski obrt tvrdko Josip Makovec v Ljubljani = na Bregu štev. 20- se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se deia. osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno г uporabo najboljšega i materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 3G0 59 — 4." I rai ear 83Г I. kranjski laneno-oljnati flrnež. J. kranjsko čisto laneno olje. Sieeativ-firaei (sušilo) priporoča najcent-je 59 104—90 «Лдо1/ ćCauptmann, J. kranjska tovarna oljnatih barv, jlr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. u n a j § k a b o r z st. Dnč 19. avgusta. iknpni driavni dolg v notah..... Skopni državni dolg v srebru ... ivstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta i%....... Ogerska kronska renta 4», 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . . Leadon vista........... Nemiki dri. bankovci u 100 m. nem. drl. velj. 10 mark............ SO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci ........ 0. kr. cekini........... 102 gld. 25 kr. 102 30 . 124 101 60 . 122 60 . 100 05 , 955 50 , 365 _i 119 80 . 58 72", 11 75 . 9 52V, 45 25 . 6 * 64 . Dne 20. avgusta. i% driavne »rečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke l. 1864, 100 gld. . . 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gid....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega meeta....... i% kranjsko deielno posojilo..... Zastavna pisma av. oer.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . . , jutne ielezniee 3% , . . južne železnice 5% . • , dolenjskih Ieleznic 4 % 159 gld. — 161 50 189 — 99 85 141 — 128 50 108 25 112 50 98 76 99 60 228 — 182 65 125 85 99 50 Kreditne srečke, 100 gld........202 i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 154 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......55 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 159 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 406 Akcije južne Ielezniee, 200 gld. sr. . . . 88 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — Montanska družba avstr. pian.....134 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........127 gld. — *r. 50 ; 50 l 25 . f» 25 . SO . 25 : 50 * 25 I Ш Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. («varovanj« za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borxi. Menfarnićna delniška družba „ла № K € U H" Wolizsiie it. 10 Donaj, Hiriibilterstrasu 74 B. Pojasnila vvsea gospodarskih in «nančnlh stvarsk, potem o kursnm vrednostih vseh ipskulsoiiskili vrsdnsstslb papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega jbrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glaTnlc. "ЗД