POŠTNINA PLAČANA GOSPODARSTVO © ČASOPIS ZA TRGOVINO. INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE • mm™»«» TRST IN MARSHALLOV PLAN. NOVA EKONOMIJA CES KOSLOVASKE. VESTI IZ JUGOSLOVANSKE OBNOVE. SKRBI AMERIŠKE ZUNANJE TRGOVINE. PROBLEM TRŽAŠKE INDUSTRIJE. VESTNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA UDRU2ENJA. Trst 28. avgusta 1947 Cena lir 15 Trst in Marshallov plan Stanley L. Sommer, načehrk am-erš-ke misije za pomoč zoni A je izjavil dne 20- t..m. zast°pniku »Arne«, da bo Tržaško ozem'je vkVučeno v Mar? hal'o v plan kot posebna enota ter bo deležno dobrot plana in bo dalo na razpolago kar ima: luko, brodovje, ladjedelnice in rafinerije- G. Somme r je torej mnenja, da je nal°ga Trsta predvsem sliuž ti amer'šk'm težnjam po gospodarskem obvladanju sve^a, seveda po principih, ki k temu cilju na.jsigur-neje vodijo. To so principi čiste liberalne trgovine. Marshallov plan je že predelali pomembno fazo v Evropi in v svetu, da se lahko vidi in s-c-di n j eg°va bodočnost. Akoravno kaže ost proti vzhodu, torej najboljši klienteli Trsia, se ga vzhod ne boji. Mn°go, mnogo vode je tud'-za-Padna Evropa prilila temu p'anu in so zanesljivi zna’i, da So Amer'kanci uvideli, da so proti nj'hov'm gospodarskim težnjam v Evropi neiz°g'bnosti v go'-po-darstvu evropsk:h držav, ki jih ne movc premakniti niti sedante obupno- finančno stanje, niti še taka gospodarska supremacjja Amerike. Amerika ;e že od Rvrncca n-sprej resno hotela vzpostaviti svet°vno ’ibcatio gnispodersAoi, ki v sedani "h nrd'kah Pomeni nadvlado Amerike, kot gospodarsko nadmočnejšc države. IzkVučevala ie zlasti vse dvostranske pogodbe kot Slavn0 zapreko popolnoma svobodni trgovini.. V posojilno P oig o-'1 boi z A n g1 i ■' o je vključila klavzulo o ned'skriminaciji in je hotela iztrgati na ta način An-glri iz rok orožje preferenčnega sistema v drmrni°nih in svobodo sk’eparu'a bilateralnih trgovskih pogodb. Na mednarodni trgovski, konferenci v Ženevi se ie sedanji podtajnik za gospodarstvo ZDA Clayt°n trudi1, da uvel1 avi nače'o abso’utne svobode v svetovni trgovini. Že tu se ie pokaza’a reizvedli'vost teti namer Amer'ke, ker hočejo evropske države še živeti samostojno življenje. Marshallov p’an je zadnji poskus za ameriške cilje. Glede na obstoječe težkoče ponuja darove, ki so za zelo-Potrrbne vel k a skušnjava. Obstaja mnenje, da bodo mnogi ugriznili, toda tudi verjetnost, da ne bodo izpolnili prevzetih obvez, ker je pogodbo pač diktirala —- stiska. Angl: j a m Francija gotovo ne. Zaradi ne-sigurnosti Marshallovega p’an a in političnih obvez, ki bi iz njega nasta'e, so nastop le evropske države Dot nujnosti in so začele sklepati z vsem svetom obsežni trgovske pogodbe. Resen svet dela tudi na zapadu bilanco povojnega dela za. obnovo sveta, ki ga je zlo-č ruska vojna pahnila v tako Slab oko brezno. Odlične angleške revije Economist, Specta-t°r ugotavljajo, da je pri tem delu napravil vzhod veliko delo ne samot doma, ampak tudi na — zapadu. Doma je s tesnimi pogodbami organiziral perfektno zamenjavo vseh razpoložljivih virov, ki se intenzivno mobil.z rajo. Gospodarsko sodelovanje Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Alba-Pile kaže popolnoma nove možnosti. Toda vzhod prehaja droz zadržka, po pristni trgovsk.h načeLh na z-apad. Vse Vzhudne države so sklenile trgovske pogodbe z zapadom ali s° ravno pogajanja v teku, zlasti z Anglijo, na obojestransko zadovoljstvo. Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija polnijo veliko tudi za gospodarstvo zapi.ua. Njihova vital-Pa sila prihaja šele sedaj v zavest sveta. Angleške revije ugotavljajo, da Sovjetska zveza nikakor ne ovira teh dogovorov, ampak jih celo pospešuje'. Tako je n- pr. odstopila °d lastnega kontingenta poljskega premoga 6 in pol m.lij. t°n, samo da omogoča Poljski ugodno sklenitev trgovsk h Pogodb s zapadom. Ko se zaključi trgovska pogodba med ^ovjetsko zvezo in Anglijo^ se bo- razb.in.la zadnja ameriška iluzija. i i Veliko- pozornost je zbudil komentar republikanski »New York Mera.d Tribune« z dne 14. t. m. o trgovsk. pogodbi med Jugoslavijo in Zapadno Nemčijo (B.zonijo). Ne Piore- pr kriti presenečenja zaradi znatnega obsega te pogodbe in ne more zatajiti mnenja, da je Jugoslavija zelo posrečen partner v trgovski pogodbi. Značilno ie tudi, da piše »Times« z velikim razumevanjem za pogodbo med Jugoslavijo in Bolgari,o. Tako se bo splošno prebil led n iluzije Peka-ter h pol tičnih špekulantov se bodo prenesle z gospodarskega področja drugam. V gospodarstvu se ne morejo Ponesti. Oč vidno bodo morali prej ali slej tudi v Ameriki Pasto-piti naravno- pot v, odno-šajih z zunanjim svetom- Naivna pot pa ni imperializem, ampak ravnop-ravno razmerje s soipogcdbeniki brez vsake zahrbtne misli in stranskega Pam-ena. 1 I j Zgodovina bo- zabeležTa, da je vzhod boljše razumel duh časa in potrebe naše dobe kot' Amerika in njeni Glasniki. V zavesti, da si morala v svetu narava in pamet utreti-P°t, se ne boj:mo n"ti v Trstu- Marshallovega plana. Ako- pa do dala Amerika po razblinjerru vs-eh iluzij na razpo’ago Trstu kako konkretno pomoč brez vseh političnih tendenc Po dobrodošla. Trst pa mora stati in delati s svojim naravnim zaledjem, s Pravilnim, enakopravnim odno-soni do tega zale-dia. Za-ko-P’ narave veljavo tudi za Trst. Trs-t ne sme delati že pri Pstanovitvi uso-dnih napak. Ne sme zamuditi ničesar. Trst Pima sredstev, da bi plačeval) za iluz'ie, kakor lahko plačuje ,-Sata Amerika,. Trst ne sme prezreti ugotovitve »T tneca«, ie celo ves gospodarski interes Avs-triie na vzhodu. Ne sPie- prezreti, da remi ekonomi že res-no računajo z že n-a-stcpaiuČo s'■turaci jo blaga na zapadu, ki je pa na vzhodu Pp bodo čutili. Trst in Češkoslovaška G)ede na pogajanja Češkoslovaške z Zavezniško vojaško upravo v Trstu za tranzitni promet čez Trst, javlja poseben porcčeva’ec »Timesa« sledeče: Med Češkoslovaško in ZVU je bil sklenjen 12. 8. 1947. sporazum, s katerim je Češkoslovaški dovoljen revoiving kredit 200 milijonov lir za plačilo prevoznih stroškov za češkolsldva-škii -paiomet preko tržaške luke. Pogajanja se nadaljujejo še za klavzulo v gornjem sporazumu, da bi Ceškos’ovaška p'ačeva a 2 tretjini prevoznih stroškov v svoji valuti. Češkoslovaška se -je namreč do sedaj pritoževala, da je tržaška luka draga, ker je treba plačevati vse v močni valuti. Sedaj pa bodo plačilni pogoji enaki kot v Reki. ZVU upa, da bo sedaj Trst uspešno konkuriral s severnimi in z jadranskimi .lukami. Češkoslovaška! želi uporab’jati tržaško luko za novo ustanovljeno trgovino z Grč1}.' o. Češko s’ovaška bi dobav . a il les za sadje. Ako bi bilo dovolj tonaže na razpo’aso, bi se usmerila tudi če-škos’ovaška trgovina s Srednym vznudom čez Tr t. Plačevanje transportnih stroškov bi se vršilo Ubjav-ljeni so uradni podatki o uspehu prvega planskega _ polletja v Jugoslaviji. Pada v o-i predvsem silna delavnost na vseh poljih gospodarstva. Nad 200 velikih industrijskih podjetij se gradi. Napram prejšnjemu letu se ugotavlja v vseh panogah ogromen napredek in skoraj na vseh poljih celo proti letu 1939, čeprav je med raznimi panogami znatna razlika in ravno tako med posameznimi republikami. Razlika je tudi v uspehu pri zveznih podjetijh, ki so najpomembnejša, in pri manjših republiških. Celotna proizvodni industrije in rudarstva je zaostala za planem za 2,2%, toda bila je večja za 58% od lani in 44% večja kot leta 1939. Zvezna industrijska in rudarska proizvodnja pa je prekoračila plan za 3%: Kapitalna zgraditev je b la v tem polletju za 138% večja kot lani. Od posameznih industrij so izkazale največji uspeh zvezna tobačna s prekoračenjem plana za 30%, zvezna živilska indusirlja za 17%, zvezna "industr ia stekla za 11%, zvezno električno gospodarstvo za 7%, zvezna industrija usnja in gumija za 5%, zvezna tek- Uspehi prvega planskega polletja v Jugoslaviji stilna in zvezna kemična industrija pa vsaka za 3%. Ostale industrije, ki so izpolnile plan, ali zaostale za njim, pa so silno napredovale proti lanskemu letu in L 1939. Zvezna industrija cementa je imela proizvodnjo za 55% večjo kakor pred vo'no, zvezna elektroindustrija za 37,3% in zvezna industrija celuloze in papirja za 22%. Napram lani se je povečala proizvodnja zvezne kovinske industrije in industrije motor ev za 150%, zvezna elektroindustrija za 185%, zvezna industrija usnja in gum ja za 87%, cementa za 63%, tekstilna za 61%. Zvezni premogovniki, pretežni del jugoslovanske premogovne proizvodnje, so sicer s proizvodnjo zaostali za planom za 1%, toda povečali so jo napram lari za 79% in za 36% napram letu 1939. železarstvo se je povečalo za 59%, napram lani in za 10% napram letu 1939. V Jugoslaviji se polaga velika važnost na povečanje pre- mogovne proizvodn'e. Začela se je resna kampanija za zboljšanje življenjskih pogojev rudarjev, za njihovo prehrano ter stanovanje, za ohranitev in pridobivanje osebja, za megovo izobrazbo, za racionalizacijo dela v rudnikih in izven njih. Proizvodnja lesa je zaostala napram planu za 4,9%. Zastanek je pri republiški, dočim je zvezna presegla plan za 14,8%.■ Slovenija in Hrvatska sta presegli plan, dočim je zaostanek v Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini. Velik uspeh, je tudi pri železnl-ah. Plan je dosežen. Prevoz blaga je bil za 22% večji kot kni in za 1% večji kot leta 1939. Posejana površina le bila le za 3% manjša kot leta 1939. Sicer so jo vse republike napram lani znatno povečale. V skladu z gornjimi uspehi je tudi finančni uspeh. Spiami državni plan dohodkov je bil prekoračen za 8% ter znaša ta presežek 6 milijard dinarjev. GOSPODARSKI RAZGLED s češkim blagom, in sicer de-'oma 7. glavnimi in deloma s postranskimi produkti. To bo poživilo trgovino s Trstom. Madžarska zunanja trgovina Madžarska zunanja trgovina je znasaia od meseca januarja cm maja 194/ 4/2,8 milij. flormtov u-voza in 349,5 milij. izvoza. Od avgusta do decembra 1946 je bilo u-voženega blaga za 227,1 milij. ter izvoženega za 298,1 milij. Opažamo torej občuten porast. Pri uvozu je bil na prvem mestu .trgovski promet z državami si ,-dnje Evrope in balkanskimi državami, iz katerih je Madžarska uvozila za 147,5 milij. frt. blaga, dočini je znašal uvoz iz teh držav v zadnjih 5 mesecih 1946. le 97.0 milij. Iz ZDA je uvozila za 130,4 milij. fioriti tov (av- gust-december 1946 45,8 milij.), iz držav severne in zapadne Evrope 110.8 milij. (40,8 milij.), iz Anglije 25,4 milij. (2,2 milij.). Uvoz iz SZ je znašal v prvih petih mesecih 1947 48,7 milij,, dočim je znašal lani od avgusta do decembra 39,6 milij. Tudi pri izvozu je bil najbolj živahen promet S srednjeevropskimi in balkanskimi državami, kamor je Madžarska izvozila letos za 116,8 milij. frt. blaga. Napram avgustu-decembru 1946 (51,2 milij.) se je izvoz v te države več kot podvojil. Izvoz v države severne in zapadne Evrope je znašal 115,7 milij. (106,4): Novo dobo v Madžarski zunanji trgovini odpira vsekakor sovjet-sko-madžarska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 14. julija z veljavo do 31. avgusta 1948. S to pogodbo bo postala Sovjetska zveza prvi trgovski partner Madžarske, saj bo znašal volumen izmenjave okoli 800 milij. frt. (70 milij. dolarjev). Ce pomislimo, da j? bila vrednost celotnega mad-I i škega izvoza v letu 1946 791,1 a lij. frt., šele spoznamo obseg nove trgovinske pogodbe. V stari trgovinski pogodbi med SZ in Madžarsko, ki je iztekla 31. decembra 1946, je bila predvidena izmenjava v vrednosti 27,2 milij. dolarjev. Sovjetska zveza bo dobavila Madžarski med ostalim 300.000 ton železne rude, t. j. 5 krat več kot po stari pogodbi, 250.000 ton koksa (2 krat več), 12.000 ton bombaža, 2.500 ton cellulose, 60.000 ton soli, 1.000 ton semenja sladkorne repe, kemične tvarine v vrednosti 12 milij. frt. ter razne kovjne. Madžarska pa bo dobavila za 400 milij. frt. blaga, in sicer za 75 milij. nafte in naftinih produktov, 48 milij. cementa, 1.000 ton aluminija, motorne vlake, lokomotive, elektromotorje, telefonske nanrnve in za 60 milij. .ton raznih poljedeljskih proizvodov. ANGLIJA Angleška vlada je dosegla v velik; stiski in z velico muko pristanek ameriške vlade, da se začasno suspendira konvertibilnost tekočih terjatev v funt.h, zlasti v dolarje, česar so se številni upniki Anglije v preveliki meri posluževali od dne- ko je po zadnu angleško-amer 'ški posod Ini pogodbi to postalo mogoče. ukrep je dalekoss--nega pomena glede na številne upnike Anglije in na obseg ni hovih terjatev. Ti so z veliko nagi co izčrpavali angleško dobroimetje iz navedenega posojila. Suspenzija konvertibilnosti sicer prinaša znatno olajšanje angle‘k m financam, toda občutno prizadeva navedene angleške upn.ke, ki bi radi kupovali z dolarji in posredno tudi ameriško trgovino, ki j) h bo izgubila kot kliente. Vesti iz Italije že brhko tožijo, češ da ima Italija polovico svojih terjatev iz eksporta v področju funta. Vsekakor bo ta dogovor svetovno gospodarsko krizo- še poostril. Iz Londona poročajo, da so v teku diplomatimi razgovori za obnovitev angleško-sovjetskih trgovinskih pogajam. Ce bodo ti razgovori imeli uspeh, bo angleška delegacija zopet odpotovala v Moskvo. AVSTRALIJA 0 Predsednik avstralske vlade Chifley je izjavil, da je sklenila avstralska vlada nac.onakzirati vse privatne banke. Pravice lastnikov in vlagateljev bodo zavarovane. Ukrep so utemeljil: s tem, da se po vsem svetu uveljavlja načelo, da mora imeti država pod neposredno kontrolo finančno poslovanje.^ Z na-c ona-lizacijo bank se hoče Avstralija zavarovati pred pretečo gospodarsko krizo. i bo zaiemal tudi Palim. Drugo, česar raz-pre-’elnma ne navata, pa bo Trri v bed",če prisib'en ;m-porrirati iz tuj no, je. električna ene gi'a. Pri razpredelnici na je treba upoštevati tudi, da ie b:'lo treba po načelih ital" lanskega avtarkičnega go°p darstva izrabiti do_ sk-aino~ti uporabnost ra^no’o-ž'i vih snovi, da pa iz podatkov s-nrh n" razvidno. da gre le za posredno dobavo surovin iz inozem-S V'. Znano ie, da ie ILVI dobavlja'© po diari e M°nte-cat;n: pVtni nrah, medtem ko ie samo bilo, vezano na uvoz iz tujine. S svolimi nolorodukti in fTalnimi izdelki pa ie tržaška 'rdusri ia — p° kritju « porieb domačega trga — po-1 sredno jačala tudi tuk. pro- j met in trgovino- Dru"a svetovna voina ie vtesnila dobavne vire- Suro-v’ne :e bil° treba črpati iz za'og, iz tega, kar je premo-g’o italijansko avtarktično, gospodarstvo in iz v:rov, ki spi b"li na razpolag0 osnim, rilam. Seveda ;e tudi pri tržaški industriji posvečalo vojno gospodarstvo prvenstveno pažnio v,0jno-važnim rbra'om, no-cg tega pa se re =me p-ezreti, da ie bil d "lok surov'n oteži ocen, zaradi zrahljanega al: pretrganega komunikacijskega °-m-ežp. Ratifikacija mirovne po- EPT). Mctalurgična industrija ie dobiva'a votrebno železno rudo v glavnem iz Grève, Španije "n iunoGova.n-skrga ozemlja, medtem ko je bi!a glede prem-ga od-v-sna rd An° i j e in Šlezije. Petrolejska »Raffineria Triestina« si ie pred prvo svetovno vojno nabavljala potrebne surovine v Galiciji, kasnem pa, ko se ie preoblikovala v »Società Italo Americana del petrolio«, se je usmerila proti Ameriki, dočim ie »Arui'a« izdelovala svoje produkte tako iz prekooceanskih (Mehika) kot evrazijskih surovin (Iran, Romunija). V enaki neposredni odvisnosti od tujine je bila tudi tržaška kemična industrija barv, pa tudi prehrambena industria (Gazli-iv, Dreher, Lejet, Pastficio Tri stino), ki potrebuie za svoje izdelke poleg ži,t in ž:‘nih proizv°dov tudi ka-lav, hmelj "n podobno. Razum’ j"vo :e da veb'a gornia trditev tudi za tukajšnjo teksti ro nd -str io (Jut fico e C-narifi-io Triestino, Fabbrica Cordaggi »G. Angel «). Trdi staririični podatki tržaškega prometa opravičujejo po-tvlj ro trditev. Izsledki Stafstičnega instituta trž-šle un've-ze, ki so ob-iavl e-i v k j gi »Econ°nra della Venezia G'ul'a«, navali :o, da ie 'eta 1938. od celokupnega tržaškega prome-fa ed ado- 70.6 od-^otkov na promet s turn°. Če na-pr.tvimo razpredelnico- °lav-n’"h surov'n in zasledujemo, ko i' o 'e k temu dotoku prispevala Italra in na koliko nep c'e’an'h surovin je n;-redova! 'drst Italiji, do-b mo naslednjo sliko. Promet le'a 1938. v 100Q stotih S.Jcupn^ Trmzemski italijanski Količina % došlo in šlo 6073 2917 48,0 2864 292 9858 8111 82.3 76 1672 2115 1159 54,8 167 789 3489 29*5 84,4 457 87 2594 21F8 83,6 154 272 423 420 99,2 3 — godbe z ItaVio pomen: mednarodnopravno tud" ustvaritev Svob"dns a tržaškega °ze,mlia. Dotici do-V'-an su-rrv're Po pot'h. ki iih u-stvariaio predpisi in pol'tic-n" -"nteresi Zavezniške vojaške uprave. D - ašnji nestalni položaj STO 'a ?e ne ustvarja možno t", da b’" cam sodeln-val pri mednarodnem do"a-tg j m ju k0t rimotrioien sub'ekt." Vsekak-r pa s>e bo v nrhod-n°sti pojavilo tud" za Trst v eni ali drugi obl ki vprašanje Marshakovega načria. Nedvomno si bo prenasiče-ra Amerika prizadevala, da vzpostavi delno obratovanje evropske industr ie in si s tako p°iačano n’ačilno zmož-nosio evropskih držav u-stvari nngoje za prodajo lastnega blma. Od tod ve’rka erietnori. da ameriška pomoč za obnovo ne bo ustvarila pogojev za obratovanje NAŠA LUKA PROMET V JAVNIH SKLADIŠČIH Od 3. do 16. avgusta ie prispelo v Trst 9 ladii, ki so izkrca'? v Javnih sk’a'iščh 11.643 Ion raznega b asa. V istem razdobju je odp'ulo 8 ladij, ki so vkrcale 7.217 ton. V celoti ;e znaša' po. morski blagovni preme1- v Javnih skladiščih v omeu;enem času 17 iadii s 18.860 tonami briga. Ladri slo biri po narodnosti: 4 ita'ijan ke, 1 švedska, 1 libanonska, 2 ameriški in 1 horind-ska. V istem razdobju je od.š’o iz Javnih sk'ad šč 1125 železniških vagonov s tovorom 12.900 ton. Prišlo iih je 1.074 s 14.322 tonami b asa. Ce'otni žeriz.niški promet ,'e to -j zraril 21.99 vagonov s 27,222 tonami blaga. konkurenčne industrije, ker bi si s 'cm ramo poslabšala svoj po’ožaj. Tin se b° znašel tudi Tr t 'in prolvsem njegova indus'ri:a na križ šču dveh potov. Odločiti se bo morah ali bo kren i po noti popolne odreditve dolarju, kar bo do-cd’o do hlra-ria, ali, celo do nres'anka industrii-s’ e delavno-s'i in do vseh pos’edic, ki so s tem v zvezi, predvsem do- brezdelja in emigrac ie. ali pa b° stopilo na pot. ki mu dovoljuje, da ch-ani svojo gospodarsko samostojnost i-n mu ustver’a pogoje za dostojno življenje. Če naj bo Svo-bcdno tržašk0 ozemlje res »svobodno« v snrslv gospodarske neodvisnosti, se mu odp rajo pač T p šli pogledi v bodočnost, če krene po p°ti zbližanja z zaledn’mi državami, ki lahko ookrbu"e:o iz svo':h na-ravn’h boga tev tržaško industri "o s surovinami in ki bo^o °b ve’ikem zagonu za izgradnjo svoje- gospodarske samostojnosti hvaležne od’emalke tržašk h proizvodov. dr. B■ V. Proučujejo se naša vprašanja Vzorčna rastava industrije in obrti v Trstu Od 27. septembra do 11. oktobra se bo vršila vzorčna razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Iniciativo za to prireditev je dala že pred meseci skupina tržaških gospodarstvenikov, ki je sestavila skupen odbor zaradj realizacije načrta. Misel, da se organizira v Trstu vzorčna razstava je treba pozdra-iti. ker je prvi koraè k stalnemu velesejmu, ki bi ga Trst moral imeti. To zahteva funkcija, ki jo 30 moralo imeti naše mesto v trgovini, ko se bodo normalizi-rali mednarodni gospodarski od-nošaji. Bodoči tržaški velesejem naj bi bil člen v verigi sorodnih razstav v Zagrebu, Dunaju. Pragi, Budimpešti in Milanu. Ta člen je posebno važen, ker leži na lini ii prometa med vzhodno in za-padno Evropo, med podonavskim in s-edozemsk'm bazenom. Orga-nizatorn sedanje razstave upajo, da hndo mooii 0^crqni7;rp(j prihodnjo pom'ad velesejem večjega obseaa, če bedo dani gotov; finančni jn tehnični pogoji. Post-UNRRA za cono A Na mesto Unrre, ki je prenehala delovati dne 30. junija t. 1., je stopila za nekatere države nova povojna pomoč, za katero je predvidena vsota 600 milij. dolarjev, od katerih bodo prispevale ZDA 332 milijonov (57%). Za cono A tn za Videmsko provinco je bil napravljen poseben načrt dobav v znesku 10—12 milij. dolarjev. Načelnik ameriške komisije za pomoč na tem področju Stanley L. Sommer je izjavil, da bodo dobave obsegale v prvih šestih mesecih 50.000 ton žita, 100 tisoč ton premoga, 2.000 ton maščobe, 1.000 ton posušene zelenjave, 2.000 ton izhlapelega mleka in neko množino mesa v konservah. Dobave bodo neodmenske, a blago se bp prodajalo prebivalstvu po ceni na izvoznem trgu plus stroški prevoza in razdeljevanja. Izkupiček se bo stekal v poseben sklad za dobrodelne namene in za izravnavo .cen. Živila in kurivo, ki jih bomo prejemali v obliki pomoči iz ;no-zemstva, so brez dvoma upoštevanja vreden prispevek pri oskrbi našega prebivalstva v . sedanjih nenormalnih prilikah. Vendar pogrešamo v programu, kakor ga je objavil na tiskovni konferenci g. Stanley Sommer, umetna gnojila, zaščitna sredstva in semena. Prvotno je bilo objavljeno, da bo prejemal naš teritorij tudi ta sredstva. V sporazumu, ki. sta ga sklenili Avstrija in Italija z ZDA glede post-Unrre, so predvidene tudi te dobave z izrecnim poudarkom in obveznostjo s strani obeh držav, da bodo dvignile kmetijsko produkcijo in zagotovile s tem domačemu prebivalstvu v čim večji meri prehrano iz domačih virov. Z gospodarskega stališča bi bile dobave kmetijskih produkcijskih sredstev bolj racionalna od dobav nekaterih proiz-’ vodov tudi za naše ppdročje, posebno ker je vanj vključena Videmska pokrajina, ki ima prevalendo agrarni značaj. Ni izključeno, da bosta morali tudi Avstrija in Italija počakati glede teh sredstev' za kmetijstvo na Marshallov plan, ki bo po vseh zna-kin sedeč forsiral njihovo agrari-zacijo. Ce je tako, se bosta tedaj zadovoljili ž nekaterimi produkti iz surpiusa ameriške produkcije, ki ga ameriški notranji trg ne more absorbirati. Razstava se bo vršila na področju pomorske postaje. Rešitev je prav dobra, če upoštevamo, da v Trstu nimamo prostorov m zgradb, ki bi odgovarjali tehničnim potrebam prireditve večjega obsega. Razstavljati bedo mogli vsi domači in inozemski industrij ci m obrtniki, trgovski zastopniki, u-stanove, zadruge itd. Inozemske države ne bodo mogle prirediti kuiektivnin razstav ker bo blago razstavljeno po skupinah .Predvideni so naslednjo oddelki: I. oblačila (teks.il, koža, krzna); 2. je&tnne, vino, n/Cerp; 3. tvu (pohištvo in druga oprema za pisarne, trgovine in dom); 4. iz delki domače in tuje obrti; 5. Gradbena in rudarska industrija; 6. transport, turizem gostinstvo; 7. mehanični in tenmem izdelki (stroji, elektrotehnika, razsvetljava, radio, optika, precizna mehanika, fotografija, kino, glasba, grafika); 8. kemija in meutctnu; 9. urarstvo in ZWUTstV.o; 10. razno (tobak, preproge itd.). Ta sistem dopušča brez dvoma boljši pregled interesentom, ki se zanimajo za specialne stroke, vendar bi bilo želeti, da se" ob drusi priliki priredijo kolektivne razstave. kj dajo boljši pregled gospodarstva udeleženih držav. Prijave razstavljnleev bvdo zaključene 31. t. m. Dosedanje zanimanje kaže, da bo popolnoma zaseden ves razpoložljivi prostor, ki more sprejeti okoli 60U tvrdk. Organizatorji računajo, da bo sodelovalo na razstavi poleg domačih podjetnikov tudi veliko število italijansèih, jugoslovanskih in drugih tvrdk iz držav, ki imajo gospodarske stike s Trstom. Avtomobilski tovorni promet Trst-ĆSR 2e pred časom je prinesla «Impressi) vest, da so češkoslovaške oblasti izpo-lovale dovoljenje avstrijskih oblast^ za tranzit transportov iz CSR v Trst, Reko in Stalijo čez avstrijski teritorij. Dne 22. t. m. je prispela v Trst prva kolona, sestojšča se iz dveh avtovlaicov «Tara» s češkoslovaškim blagom za Levant. Kolono so spremljali funkcionarji češkoslo-vaškin državnih železnic in špedicije «Schenker», da preučijo rentabilnost avtomobilskih prevozov blaga. Prva vožnja se je dobro obnesla, saj je bila razdalja, ki znaša nekaj manj kot 1000 km, prevožena v 48 urah, vziic zamudi na številnih carinskih mejah. Dne 26. t. m. je konvoj krenil iz Trsta v CSR, natovorjen 7. blagom za češkoslovaške državne železnice. Upamo, da bo ta vožnja začetek stalnih transportov blaga in rednih avtobusnih linij med našim mestom in CSR. Take transporte zahteva organizacija vsake luke, ki hoče tekmovati z drugimi v hitrosti prevozov. Želeti b,; bilo, da vzpostavijo tudi tržaške tvrdke redne linije s Prago in z drugimi centri našega zaledja. V zadrem času sta se ust nov -la v Trstu dva odbora, ki sta si zadala nalogo, proučiti vaine sektorje natega gospodarstva in pred-lagati ukrepe za njegovo sanacijo. Prvi. odbor proučuje spio ne nujne gospodarke probleme in je razpravljal na dosedanj-h sejah o Železniških tarifah s CSR in Av-stri/o, o pomanjkanju vagonov za pokvarljivo blago, o odpremi pomo1'i post-Unrra preko našega pristanišča, o pomorskih prevoznih tarifah in o propagandni akciji za našo luko v inozemstvu. Na posebni seji je razpravljal o nujnih vprašanjih Železniškega prometa v zvezi z mednarodno konferenco, ki bo ta mesec v Opatiji. V odboru so zastopniki Javnih sk’adišč, Comit, Banke d’ltnlia, ZdruZenja veletrgovcev, špedcij-skih podje'ij^ in razne oseb osti iz trgovskega in industrijskega sveta. Predsednik je Antonio N. Cosu-lich. V okviru Trgovske zbornice je bit sestavljen drugi odbor, ki ima namen proučevati vprašanje dav~ kov in mednarodnih plačil. Do se- daj je razpravljal o davčni obremenitvi na našem ozemlju in je, kakor poročajo »odločno načel vprašanje valutne uredi've bodočih trgovinskih odnošajev in ostw k:i iziral nekatere obl ke kltrin-ga, ki so sedaj v praksi«. Vprašanja, o katerih sta razpravljala odbora, so Življenjskega pomena za bodoči razvoj našega gospodarstva. Sves i smo si vainosi, da se ti problemi prou'io, Se Pr"d n pestane STO mednarodna stvarnost. . Vendar pa mor-mo poudariti, da niso na pravilni rešitvi teh vprašanj in*eresirane samo gospodarske skupine, katerih zastovr.iki so se zdruZili v odbore, temveč Trst kot celota. Mnenje, ki izvira iz zaključenega kroga, ki je do sedaj odločal o trZaškem gospodarstvu ir ki hoče obdržati ta privilegij še naprej, ne more predstavljali splošnih koristi naše ekonomije. Zaradii tega je upravičena na d Zelja, da se o stvareh, o katerih je odvisna naša bodočnost, razpravlja v širšem krogu in da se zaključki razširijo v javnosti. Skrbi ameriške zunanje trgovine ran z dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti, z razno meč’) arodno pomočjo in samo za 1,4 milijarde bo plačan z devizami. Jasno je, da ne more biti izvozni. sistem, ki s'oni, kakor ameriški, v tako veliki meri na neod-menskih dajatvah in storitvah in na kreditnih dobavah, nekaj stabilnega. Zaradi tega predvidevajo Američani, da je treba dati lastni zu-arji trgovini trdnejšo nod-la«o, katere ključ je v stilizaciji gospodarskih razm=r pri ameriških klientih z drugim, besedami v povečanju njihove plačilne sposobnosti. Vesti iz jugoslovanske obnove Časopis «Siobodne Noviny» je objuvn članek o pomenu sporazuma, ki daje CSR nove prometne možnosti. V članku se ugotavlja, da je pomanjkanje primernega transportnega sistema zaviralo trgovino z Grčijo in z drugimi deželami Srednjega vzhoda, ki je bila nekoč zelo aktivna. S tem da bo zopet odprta stara češkoslovaška pot preko Trsta, ki je najkrajša, bo oživela trgovina z vzhodnim Sredozemljem, posebno pa uvoz petroleja iz Palestine in bombaža iz Egipta. Kakor poroča trgovinsko ministrstvo je dosegel ameriški izvoz v mesecu maju rekordno številko 1422 milijonov dolarjev. Trgovski posli so dali 1391,2 milijonov dolarjev, ostanek pa odpade na dobave na račun UNRRE in «lend an lease». V primerjavi z aprilom se je skupni ameriški izvoz povečal za 153,1 milij. v trgovinskih poslih pa celo za 159,1 milij. Uzov je znašal 437,6 milij., je torej" nižji od aprilskega, ki je bij 511,8 milij. V trgovinskem prometu je znašal presežek izvoza nad uvozom 918.mil j. proti 720,7 milij. v mesecu aprilu. K tem številkam je ministrstvo dodalo komentar, da pomenijo verjetno višek ameriškega izvoza, ki bo začel upadati zaradi poma jkanja dolarjev v inozemstvu. To se je tudi zgodi'o: junija je znašal izvoz 1.242 milij., t. j. 13% manj. Uvoz se je zmanjšal na 466 milij. Perspektiva, da se bo moral izvoz iz ZDA zmanjšati, ne da miru ameriškemu kapitalu in nam razlaga marsikatero iniciativo z one strani oceana, predvsem pa zadnjo, ki je dobila Marshallovo ime. V 20 letih, med prvo in drugo svetovno vojno, je znašat ameriški izvoz povprečno 5 m 1.11 jard dolarjev. Zaunja svetovna vojna pa je prinesla ogromno povečanje amensKe izvozne trgovine iz dveh razlogov: prvič zaradi velikega po. ras ta ameriške priz vodnje, ki se je v nekaterih panogah celo podvojila in drugič zaradi padca produk-mje v induat-ij.kih aržavan, predvsem evropskih. Dva velika industrijska konkurenta na svetovnem tržišču, Nemčija in Japonska sta odpadla. Zaradi tega so dobile Združene države Amerike ogromen pomen pri preskrbi sveta. Kakor nam povedo zadnje letošnje statistike ameriškega izvoza (1,25 milijard dolarjev v marcu, 1,29 v apruu in 1,42 v maju, 1,24 v juniju kaže, da bo le-ta dosegel letos najmanj 15 milijard, kar pomeni ogromen porast, tudi če u-poštevamo, da so se ameriške izvozne cene povečale napram predvojnim povprečno za 100 odstotkov. Uvoz pa bo znašal 5,3 milijard. Ce upoštevamo, da je ameriška proaukci.a navezana danes v veliki meri na izvoz, ker notranji trg ne more absorbirati vseh njenih izdelkov, razumemo prizadevanje ameriških gospodarskih krogov, da bi obdržali sedanji ekspertni vo.umen. Amerikancem je jasno, da Bodo mogli preprečiti krizo in obdržati sedanjo relativno prosperitelo samo, ako bodo izkoristili popolnoma zmogljivost lastne industrijske produkcije. To pa se pravi, da si morajo ZDA zagotoviti stalne in sigurne odjemalce presežkov, ki jih notranji trg ne more absorbirati. Ako pogledamo malo bliže, Itako je finansiran ameriški izvoz, pridemo do zak'juuka (do katerega so prišli Amerikanci sami) da le-ta ne sloni na trdnih gospodarskih temeljih. Po oficielnih pred-idevanjih za plačilno bilanco ZDA v letu 1947, bo znašala aktiva 16,2 milijyd dolarjev, pafsiva pa 9,0 milijard. Presežek 7,2 mi'ijard bo linansi- V7 Župa'ji prvi Vinkovih je bila dogv-a.ena sladkorna tovarna, ki je največja in najmodernejša na Ba'kanu. Pri grad. nii je sodeJova'o po'eg domačih delavcev in strokovnjakov tudi 75 specia’is'ov iz Češkoslovaške. Ob tovarni «o zgradi'i 52 stano-vani-kih hiš za dria-ce uredbi L h bodo še okrog 40. Na gra. di"i54„ je delova' ves čas t-di gradbeni te^a’, ki je usposobi' 214 mladih zidarjev in tesarjev. D’an odkupa ž'ta, ki ga je K ,'zde'a o Ministrstvo trgovine in oskrbe FLRJ, je predvi. deva', da bedo odkup,ili d.o 21. avgusta 66.50 odst. celotne po p’anu predvidene ko'iéine. Do tega datuma na ro izpo’ni’i načrt za 66.50 ods' otkov ter ea tako prekorači’} za 6.83 odst. Največji usreh je doseg’a JR s’o-venija, ki je dosegla 160,34 odstotkov namesto predvidenih 36,63 odstotkov. TD ne 24. avgusta je bil izro-_ čen nro-uetu nori že'ezni-ški in cestni most čez Donavo med Erdutom in Bo^ojevim, ki je dobil ime »Most bratstva in edmstva.« Ta novi most je za pančevskim največ;i irmst v Ju-gos’aviji. Z obnovo mostu ie skrajšana že ezniška zveza med žit rodno Bačko ter' Hrvat'ko, S ovenijo in Bosno za 155 km. X J zače'ku avgusta so priče'i * dea na nesem kana'u Donava - Tisa - Donava, ki bo eno naj večjih. g-adben:.h de', ki jih predv’dera juposlo"anck,i pefet-ni načrt. Ka"a' ho s'uži' za namakanje velikih površin Vojvodine, kjer so žitna no’ja in bo ime' ve''k pomen t"di za notranjo plombo. Do"g bo 260 km in širok od 60 do 100 m. p-ezidij Ljudske skv.nščine 1 T.R R oven'je je ’zda' u-kaz o ustanovitvi Ministrstva za lesno industrijo, v kompe'enro ka'erega bodo .spariti posli s področja lesne ind”stdje, ki so dos et spada'i v območje M'ni-stretva za indu'tri.o in rudarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo im gozdarstvo. Ustano litev no. vega ministrstva je ute’oe'jena s potrebo bo'j srrctrre°a o-ga-riziranja in voritva ce’otne 'es-ne industr ie S ovenlje in zaradi uspešnejšega izvrševanja velikih proizvodnih na og v te; panogi. GOSPODARSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo in uprava: TRST, ul. Ruggero Manna št, 23. Telefon 27247 (uredništvo), 27947 (uprava). — cena: Posamezna šte.vi, ka lir 15.—. Naročnina: polletna L. 180.—, letna L. 350,— — Čekovni račun »Ljudska za ožtia«, TRST, štev. 11546. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini stolpca, Lir 40.—. Nova ekonomija Češkoslovaške Češkoslovaška je imela do nemške okupacije 1. 1938 v svetu zelo dober sloves glede gospodarske politike. Po osvoboditvi L 1945 je gledal zapadni svet z nezaupanjem v CSR. Politika napram češkim Nemcem se je zdela pretida in glede na veliko število in veliko gospodarsko moč čeških Nemcev, so pričakovali, da bo ekonomija Češkoslovaške prišla v nered. Zamerili so seveda na zapadu Ce-hoslovakom tudi predobre odnose s Sovjetsko zvezo. Skratka, zapadni tisk je pisal dolgo neprijazno o Češkoslovaški. Zlasti se je to opažalo v nemškem časopisju Svice. Letos se je to močno spremenilo. Prj vsej nejevolji niso mogli prezreti velikih češkoslovaških uspehov na vseh področjih, vzlic ogromnim težavam in tako veliki reorganizaciji vsega gospodarstva. Češkoslovaška je postala zelo važen gospodarski faktor v Evropi, s katerim vsj računajo in s katerim vsi hitijo sklepati važne gospodarske in trgovske dogovore. Sredi junija t. 1. je šlg skozi svetovni tisk poročilo zelo ugledne «Cosmo» da je Češkoslovaška premagala problem izselitve Nemcev, da je njena produkcija splošno narasla, da dobavlja po boljših kondicijah in krajših rokih ter stalno zboljšuje kvaliteto blaga. Ne govori se več o političnih težavan med- Cehi in Slovaki in ne obsojajo se več tesni odnošaji s Sovjetsko zvezo, celo sedaj ne, ko je Češkoslovaška odpovedala sodelovanje pri Marshallovem Planu. Ce bj se to zgodilo pred enim letom, bi bil ton zapadnega tiska zelo krepek. Njene gospodarske možnosti presojajo celo ugodneje, kakor sanse Svice in Švedske, ki nista bili v nobeni vojni, nista pretrpeli okupacije in sta tipa bogatih in so-lidnih držav. Zato je analiza povojnega če-škoslovaškega gospodarstva nad vse zanimiva in instruktivna. stovale brigade, da bo treba pri || Seveda, bogastvo te zemlje ni °d včeraj. Sama Češka je bila naj bogatejša in najnaprednejša dežela stare monarhije. Narodna mancipacija Cehov je razvila prosveto v globino, je izgradila prav '•ngtno gospodarsko moč od spo-aj navzgor, v veliki mer j na za-iužni bazi. Delavski razred je '1 zelo dobro organiziran poli-tično in gospodarsko. tz zdrave narodne zavesti j,n visoke stopnje izobrazbe je bilo P° letu 1918 kaj lahko ustvariti dobrega državljana, kateremu je državni interes res nekaj pomenil. Okupacija je bila trda, je bila strašno ponižanje, je bila rop in izkoriščanje, vendar je bilo škode Neprimerno manj, ker je bito emčiji češkoslovaško gospodar-? vo v vojni neizogibno potrebno er ga ni smela uničiti in zavezami so ji kot taki v mejah mož-°sti tudi prizanašali. Seveda, bi-d je tudi vojna škoda, zlasti na dravskem. Češkoslovaška je rijavila vojne škode za 780 mi-lard Kč. Vendar je bilo drugod 1Ilnogo hujše! Po vojni je bil za Češkoslovaško „ J težji problem izselitev Nem-ev in. Madžarov iz njenih obrob-... Predelov. Gre za okcli 4 mi-‘1 one ljudi. Država je izvedla eseljevanje in priseljevanje me-“dtčno in v največjem stilu. Za- t tega se je silno spremenila ^ruktura zem]je Gostl-,ta prebj. ® “tva Se je znižala povprečno b- na kv. km. Število prebivalstva se je zmanjšalo za 25% Primeru z letom 1938 ter ga je edaj v celoti 8.800.000. Glede na nrieS,°Sto naselienost, pomeni ta •selitev .tudi znatno olajšanje. Iz oh?anj°^ ie obratno preselila v orobne predele 1.500.000 ljudi in kovaške 130.000. V industriji že 1ZgUba zaradi izselitve Nemcev v® PriUčno izravnana, man ka pa c Poljedelstvu okoli 350.000 delav-M * v obrti približno 300.000. Jkajo zlasti stari steklarji, ki s "a J teže dajo nadomestiti. Sicer kmal?. primanjkljaj obrtnikov redu, ■■ izravnal s smotrnejšo u-i.a m UL° razmerja med indus.tri- ra 7ei°br1!io'.Pvoletni plan se ulovil-' ° baviti z vprašanjem pra- krajlnnaSehtVe °brobnih Pokra- JS?' se bridk° čuti primanj-Celn h1-'1 Pojicdcijskih delavcev lo država se peča s tem vpra-y Jem* Skrb za obdelovanje zem-le tn zlasti za spravo letine je ravnost ogromna. Tudi tam se Popisujejo prostovoljne delovne ?.lgade’ ki so se dobro izkazale, letos menijo, da ne bodo zado- tegniti k delu vojsko in šole. Pozivajo se uradniki, da prebijejo svoj dopust na koristen način na kmetih pri delu. Vendar pa iščejo tudi drugih potov za pomoč po'jedeijstvu. Proučujejo se izgle-di komasacije premajhnih posestev, ki ne zaposlujejo dovolj svojih lastnikov. Zlasti na se trudijo organizirati intenzivno mehanizirano delo v poljedelstvu in zadrževati beg z dežele. Končno obstoja načrt naseliti nekaj Bolgarov in Italijanov. Tudi v tem pogledu so dosegli verni uspeh, kakor je svet pričakoval. Mnogo je doprinesla h konsolidaciji gospodarskih razmer tudi ureditev valutnih in finančnih razmer po osvoboditvi. Dosegli so čvrsto stabilizacijo valute, ki je zlasti veliko olajšanje trgovini z inozemstvom in temelj, za uspešno socialno politiko. Nemci so zapustili v zemlji 4 valute. Vlada je izdala 19. 5. 1945 uredbo o plačilnih sredstvih in z dekretom pre-zidenta z dne 19. 10. 1945 je bila uvedena zopet češka krona kot državnp plačilno sredstvo. Za presojo češkoslovaškega gospodarstva navajam naslednje podatke držav-nega statističnega urada. Nemci so zapustili v ženil j j maja 1945 obtok 93,979,000.000 Kč proti 14.136.000.000 Kč. J; 1938. Denarne vloge so znašale maja leta 1945 120,883.000.00 Kč. Notranji državni dolg je bil 30. 9. 1945. 78,592,000.000 Kč. Index cen se je povišal od marca 1939 od 100 na 161,7 v maju 1945. Mezde so se povišale v istem času od 100 na 165,2. Nemško vezano gospodarstvo je omogočalo relativno ravnotežje v gospodarstvu in socialnih prilikah prebivalstva zlasti s stabilizacijo razmerja med .cenami in mezdami, kar onemogoča inflacijo. Vlada Češkoslovaške je sicer prevzela obveznosti Reicha na svojem ozemlju, Joda sklenila je reducirati kolikor mogoče državni dolg in razvrednotiti v gotovi relaciji zlasti premoženje, pridobljeno v vojni. Sklenila je storiti to s trikiatnim zvišanjem cen in mezd v primeru z letom 1939 is podvojitvijo cen v primeru s stanjem ob koncu vojne maja 1945). Iz višjih prejemkov bo laže zvišala amortizacijsko kvoto državnega dolga. Dolg bo zmanjševala z davkom od prirastka cen in z davkom od premoženja. Zaradi relativno visokih mezd in dobičkov za časa vojne so se akumulirali znatni kapital!. Z blokažo denarnih vlog se je preprečil enostranski nakup blaga, ki je primanjkovalo; ljudje so bili prisiljeni iskati zaslužek in spravitj blago, ki so ga zadrževali, na trg. Vse te mere valutne reforme sicer nekateri ekonomisti osporava-vajo, čeprav so se komaj vsi politični faktorji strinjali z dvigom cen, seveda vsak z drugačno utemeljitvijo. Blokirane vloge so veliko vprašanje za češkoslovaške finance in narodno gospodarstvo. Kot poslednji člen valutnih in finančnih zakonov je ustanovljen Likvidacijski valutni fond, ki ima nalogo zbirati sredstva za sukcesivno izplačevanje blokiranih vlog, neodvisno od finančnega ministrstva. Sredstva bo črpal iz dotoka razpoložljivega denarja tozadevnih denarnih zavodov, ki se bo rabil samo v te namene. Nadalje se bo stekal v ta fond denar iz davka od premoženja in prirastka na vrednosti, ter od izkupička za konfiscirana premoženja. Premoženjski davek je do sedaj že prinesel 20 milijard Kč in pričakuje se še dotok kakih 15 milijard. Sem bodo spadala tudi reparacijska plačila! in terjatve proti Nemčiji in Madžarski. Za primanjkljaj fonda na bpdo izdali obligacije. Računajo, da bo ta primanjkljaj Likvidacijskega valutnega fonda znašal okoli 125 milijard Kč. Dolžnik bo fond in država bo dajala dotacije le fondu-za pokritje prevzetih, še ne poravnanih obveznosti. Važna je tudi institucija Intervencijskega fonda za doplačevale na cene blaga, ki je predmet obče porabe, da se vzdrži nizka raven cen. Finančno ministrstvo plačuje v ta fond okoli 300 milijonov Kč. mesečno. Finančni minister dr. Dolan* <> je izjavil dne 12. 6 t. 1., Ji je češkoslovaška krona popolnoma stabilna in da ni več potrebe i nikak ukrep finančnega m nistr-stva v valutne svrhe. Na kratko se bom dotaknil nacionalizacije važne industrije. Z dekretom prezidenta republike š.t. 101 z dne 24. 10. 1945 je velik del industrije postal «narodno podjetje». Število nacionaliziranih podjetij stalno raste. Relacija s zasebnimi, zadružnimi, občinskimi in konfisciranimi podjetji, glede katerih še ni odloka, se razvidi iz naslednje statistike: v zadnjem četrtletju 1946 je bilo zaposlenih v nacionalizirani industriji 617.982 oseb in v nena-cionalizirani 346.046 oseb. Dočim jih je delalo v prvem četrtletju 1946 v nacionalizirani industriji 566.050 in v nenacionalizirani 409.095 oseb. B’a^a je prodala nacionalizirana industrija v zadnjem četrtletju 1946 za 22. /10.412.000 in nenacio-naltzirana za ii,«43.772 Kč., dočim je prodala v prvem četrtletju 1916 nacionalizirana zali milijard 258.165.000 Kč. in nenacionaiizira-na za 8,798,051.000 Kč, Statistični poaitki se tičejo le čeških zemelj in ni v njih vsebovana živilska industrija. Vrši se silen pritisk za čim višjo produkcijo, za čim manjše število administrativnega osebja. Težnja je, da se pride v industriji zopet do relacije izpred vojne, ki je znašala 10% administrativnega o„eoju napram 9u% delavcev. Minister za zunanjo trgovino Ripka je ustanovil poseben urad za pritožbe v pogledu kvalitete, produkcije in strokovne opreme in dostavljanja blaga. Napredek produkcije v letu 194/ se najoolje viui iz statistike Državnega statističnega urada, glede davenm vplačil, v prvem četrtletju 1947. Inkaso ng davkih iznaša 11 milijard, t. j za 2,8 milijard Kč. več kakor se je pričakovalo v smislu proračuna. Češke zemlje so dale 9 milijard Kč. in Slovaška 2 milijardi Kč. Narodni dohodek za 1946 se je predvideval s 140 milijardami, pa ga je bilo 155 milijard. Leta 1947 ga bo 188 milijard, dočim se je predvideval g 160—170 milijardami. Ustanavljajo se popolnoma npve industrije, kj so preračunane sko-raj v celoti ali v znatni meri na izvoz, kakor celofanska in zlasti zdravilska. Stremijo za tem. da bi zavzeli v zdravilski industriji mesto Nemčije s katere bodočo konkurenco v splošnem resno računajo. Gotovo je to tudi vplivalo na .tesnejšo povezanost s slovanskimi državami, zlasti s Sovjetsko Zvezo. Tozadevne pogodbe odpirajo silen razmah industrije. Vir češkoslovaškega bogastva so industrije, kjer ima ta država privilegirano, deloma .celo monopolistično stališče, n. pr. piva, sladkorja .tekstila, metalurgije, steklarstva. Starno se veča površina zasejana s sladkorno peso. Leta 194/ so zasadili sladkorno repo na lb'o.60/ ha ter se pričakuje pridelka 88.4o5.322 q. Za pridelek siaukorja na enem ha zasejanem s siaukorno peso se dobi v inozemstvu 90 q. pšenične moke ali 25 q. riža ali 6 q. masla. Lani je iznašal izvoz sladkorja cca. eno nuli, ardo 20U.U00 kg. Zato imenujejo Cehi sladkor belo zlato To vse donaša milijarde deviz. V toliko oni laže obnavljajo gospodarstvo kot drugi. Mimogrede omenim, da se na Slovaškem ogromno dela. Iz gospodarskih razlogov, radi surovin, pogonske sile, prostora in delovne sile se gradi na Slovaškem industrija na veliko. Prenašajo se tudi mnogi obrati iz Češke na Slovaško. Nacionalizirana češkoslovaška industrija ne dela razlike med Češko in Slovaško. Teži le za čimvečjo in smotrnejšo produkcijo. Stari zasebni industrialci na češkem ozemlju pa niso želeli konkurence na Slovaškem in so smatrali, da je pravilno, da ostane Slovaška pretežno poljedeljska zemlja. Vse ogromno delo obnove pa se vrši v okviru dveletnega plana za leti 1947 in 1948, ki je bil sestavljen jeseni 1946. Dveletni plan ima nalogo dvigniti češkoslovaško gospodarstvo na 110% ravni, ki jo je imelo v zelo uspešnem letu 1937. Po tolikoletni okupaciji in vojni in odselitvi ozemlja, ki je bilo najbolj industrializirano, vsekakor smel eksperiment. V okviru plana so bile za obe leti sklenjene investicije v znesku 69,88 milijard Kč. Na za- Dr. V. Rapotec (nadaljevanje na 4. strani) Sloveniji” - bodo pridejo gali sladkor V petletnem planu Jugoslavije je predvideno silno povečanje produkcije sladkorja. Leta 1951 bo znašala količina domačega sladkorja, ki bo namenjen notranjemu trgu, 19.300 vagonov napram 9—10.000 vagonov pred vojno. Kvota za osebo se bo povečala od predvojnih 6 kg. na 12 kg. Tudi v Sloveniji se bo krepko razvilo pridelovanje sladkorne repe zlasti v okra. ih Dolnja Lendava Murska Sobo.ta, Radgona, Ptuj Ljutomer, Maribor okolica, Slovenska Bistrica, Konjice, Celje o-ko.li.ca, ivrsKo pi Djucij^usnd okolica. Prvi poizkusi so se. prav dobro "baeiS!LLet0S Pa se je odločilo r:ad 1000 kmetovalcev v Podravju ter- v mariborskem in celjskem okolišu za sistematično gojenje sladkorne repe. V planu je, da bo leta 1951 zasajenih s sladkorno peso 6.000 ha zemlje v Slovenji. Za sedaj bodo pridelovalci oddajali peso obstoječim tovarnam, toda v času petletnega plana bo postavljena prva slovenska tovarna sladkorja ali pri Vrže ju ah Pri Ormožu, ki bo lahko predelala v sladkor ves pridelek sladkorne repe v tilovemji. banko rečemo, ua se začenja nova oooa za pnzaucie kiaje, Ki tvorijo komaj i/od podelane površine v bioveiuji. Pridelovanje sladkorne pese poni Cilj Uujdavu. ivonus i na Zasejanega s pšenico Je Znašal v bio-Venij, povpiee-iio 14.Od q. p0 podanim statističnega Uiaua leta lato. Ceskociovaška statistika pa le lziacunaia, ua je donos sladkorja na i na sladkorne pese enak po viednooti du q. pšenične moke oziroma 2o q. rižu, 13 q. zrn kakava aii 6 q. masla. Gre torej za mnogokratnik donosov pšenice na isti površini. Giede na padavine na področju, ki je določeno za pridelovanje sladkorne pese se smatra, da je zemlja še pri-kladnejša za sladkorno peso kot Vojvodina. Pričakuje se pridelek 210.9 q. sladkorne pese na 1 ha, dočim je na Češkem povprečen donos 332 q. Pri tem pa je za pridelovanje sladkorne pese ogromnega pomena za živinorejo in prašičerejo. Odpadki repe se predelujejo v rezance (cca. 60% sadu), melaso, gnojila itd. Tako bo sladkorna pesa zelo oplodila tudi živinorejo, prašičerejo in mlekarstvo. .— Eminenten gospodarski interes je na dlani. Poljska zunanja trgovina PoJjska jti v.uct pred vojno a- »Xul“a Uv*v.,a, rvi ju iiilcrxx ctUiiu V ^pvUtiJi M-lvZljl L/UoCiLU UiUUhU'i- jo. ivaues ji je pmajucena vsa oieZija, i\ar je jJDvUvUaG v veglivi illcxi lUvtUoU jlJoKI pcAciACičll liuve ,cuz.ave. L-uiaui id&ćt ju iiubiaiči ui--Stvexid ^icuMiLva v Su'Uk tini le cu sa v e, ki Jc vpit v aia Ua Ujcuu pu.ujuo Zu.,auj,j uguvi-lki. IVU,a gcSpuuaiaia puntina, kj oostaja predvsem y načrtni mou-sulaiizaciji ueZcie ul y pieonejl-laciji puijuuenSLva ..a intenzivne kuuure, je morala nujno vpuvati Ucl ZUrxurijU Ikgv V lilv). ■t^ied vpjno sia Nemčija in Anglija naj vevji oujcinaiui puij-SKesa olaga; ti uiZdvi sta prevze-mcui OKuii au% celoletnega puij-Sive^a izvoza, ivied ineraiiti pa so bili na prvin mestih Nemčija, Ang.uja ta zdA. -c o vojn; je stopila na prvo me-sto Sovjetska zveza, ki je bila u-deiezena leta z v ec kot 9u% n.i celotni poljski uvozni trgovini. Venuar ne moiemo smatrati to razmerje za normalno, ker gre za prvo pomoč po osvoboditvi, ko je bilo treba spi aviti v tek produkcijo komaj osvobojene države. Le 1946 je Poljska uvozila iz SZ za 98 mili j. dolarjev blaga (po uradnem tečaju 1 del. 100 zlotov), kar predstavlja 70,3% vsega poljskega uvoza, izvozila pa je Sz za 66 milij. dolarjev (49.6%). Anglija je izgubila vodilno vlogo v poljski zunanji trgovini, ker je Poljska prenehata izvažati produkte, za katere je bila Anglija pred vojno največji odjemalec. Med drugim je bilo izvoženih letno iz Poljake pred vojno 1,7 milij. ton lesa in lesnih produktov, ki jih je Anglija prevzemala, skoiaj polovico. Leta 1946 je Poljska potrebovala les za svojo obnovo. V Anglijo so se izvažali poleg lesa še hrana in poljedeljski proizvodi, ki jih današnja Poljska ne izvaža več. Tako je Anglija prevzemala od Poljske celotni izvoz slanine, polovico izvoza jajc in masla. Značilno je, da je danes na drugem mestu poljske zunanje trgovine Švedska § 24,427 milij. dolarjev pri izvozu in 20,029 pri u-vozu. Gre za dobave, ki so nujno potrebne za izvedbo poljskega programa industrializacije in zre odgovarjajoče protidajatve v polj-™ skih surovinah. V celoti je bila razdeljena poljska zunanja trgovina v povojni dobi kakor sledi: (v milij. dol.) uvoz izvoz 1945 34,1 37,8 19“6 138,8 133,1 194“ (I. tromesečje) 32,2 39.5 ’ rednost je preračunana na po-dltgi tečaja (1 dol, = 100 zlotov). Pri uvozu sq upoštevane samo komercialne dobave in ne povojna pomoč UNRRE, reparacije itd. Poljska uvaža vsakovrstne industrijske produkte, kot izvoznik pa nastopa predvsem na evropskem trgu kot največji dobavitelj premoga. Ze leta 1946 ga je izvozila 14,4 milij. ton. Računajo, da bo izvozila leta 1947. po planu 22 milij. ton. Poleg premoga je izvozila Poljska 1. 1946 še 378.738 ton cementa, 26.076 ton sode, 18.855 ton cinka, 7.449 ton pločevine, 9.150 ton sladkorja in tek-stilne produkta v mnogo večjih !st vsakega slo- venskega gospodarst v e nik a, da udruženje, podpre s tem, da postane njegov član. 2. Da člani vestno izpolnjujejo članske dolžnosti, med kate e spada v prvi vrsti plačevanje članarine. SGU ni pria°Ditnega značaja in se vzdržuje samo- iz pr:,; pevkov svoj h članov; neredno piacervi,nje/ članarine bi, pomen lo ogražati sam ob,sto1 udruženia. 3. Da se člani v vse večji meri poslužuj ej° članskih pra no in se v svo-rh gospodarskih zadevah obračajo na urad udruženja zaradi pravne in diuge pomoči. 4. Da se člani v večji meri povežejo med seboj s tem, da se p° sekcijah bolj pogosto sestajajo in obravnavajo probleme svojega stanu, natoi pa svojci za-kl, učke iznašajo pred urad ali upravo udruženja, ki bosta ukrenila, kar bo treba. Na ta nač n bo ustvarjena tudi med članstvom in upravo večja povezava, ki je zaželena in potrebna. Tesnejšim stikom medi nami bo končno služila tu-j di naša rubrika v »Gospo-! dars vu«, ki so nam io pri-* hranili izdaja'el ji tega edinega slovenskega gospodarskega lista v Trstu, za kar se j m na tem mestu zahvaljujemo; Tajništvo SGU Važno za uvoznike V zvezi z zadnjimi poviški p ač v Italiji je italijanski ministrsk svet sprejel neda.no, sklep, da se taksa na uvozna dovoljena poviša cd 5 odst. na 10 odst. oo' fakturne vsote. Po ob.avi v italijanskem uradnem listu je pričakovati razširitve odloka tudi na oDmoč.e ZVU v Trstu. Na to se uvozniki izrecno o-pozarjajo s tem, da pri sklepanju pogodb že .sedaj računajo V poviškom. i.Uezrie in plače V uradu udruženja je prizadetim na vpog ed mezdna pogodba S dne 11. 7. 1947, tičoča se ir iu_ strijskih nameščencev. Pogodba ve ia že od 1. 6. 1947. Kar se tiče obrtnega sektorja, so pogajan. a za ureditev mezd še v. teku. Velesejem v Pragi Od 5, do 14. sepetmbra 1947 bo v Pragi velesejem. Kdor ga želi obiskati, naj si pravočasno oskr-bi redni petni list in brezplačni češkoslovaški vizum. Podrobne informacije dobite v pisarni udruženja. I Članske izkaznice Članske izkaznice s pravili so č’an.Avu na razpo. ago v pisarni udruženja. Kdm izkaznice ne dvicne o ebno .uu jo o prilik: izroči naš inkasant. Drva in premog Ć'ani, ki se želijo oskrbeti z drvmi in premogom za zimo, naj prijavijo količino za svoje osebne potrebe v pisarni udruženja v ulici F. Fi.zi 10-1. do 31. avgusta 1947. Vsakovrstno solio in sveže sartie in deželni pridelki UVOZ-IZVOZ I TRST, ulica Torrebianca 27 Telefon št. 4467 1 Teleg, naslov: Agrucitrus (Nadaljevanje). Nova ekonomija Češkoslovaške htevo raznih panog so se naknadno dovolile še investicije v znesku 5.997 mlilijard Kč. To se je zgodilo deloma zaradi skoka cen, zlasti tudi glede surovin v inozemstvu, in zaradi ugotovitve, da je narodni dohodek, ki je bil podlaga kalkulaciji dveletnega plana, znatno višji, kakor je bilo predvideno. Plan se izvršuje ek-zaktno. Mesečno objavlja Državni statistični urad natančne podatke glede uspeha vseh panog gospodarstva glede na plan. Ves tisk, vsa javnost brez razlike o-rientacije, budno spremlja potek produkcije po planu. Zdrava in zelo stroga kritika se koristno u-veijavlja, ker je plan vsedržavna zadeva. Natančno se analizirajo neuspehi in se popravljajo. Pregled uspehov plana v prvi polovici leta 1947 kaže popoln u-spen. v zadnjin mesečin Slovaška za čudo celo prednjači z doseženimi uspehi. Najmanjši Uspeh izkazujejo gradbe, ki sicer po vsem zapahnem svetu zaostajajo za načrti. Plan ima namen pripraviti podlago za bodoče daljše in obsežnejše plane. Brez dvoma je Češkoslovaška po svoji centralni evropski legi znatno doprinesla za princip planiranja, zlas.ti na skeptičnem zapadu. Bo še prilika za natančnejše in obširnejše podatke q izvrševanju dveletnega plana. Vžlic znatno u-godnejšun predpogojem kot drugod, se moramo diviti izredni požrtvovalnosti, sposobnosti in disciplini tega naroda, da tako u-spešno in smotrno izvaja obnovo pri tolikih težkočah. Trst je zelo navezan na bogato leskosiovasKO zaieuje. Mora pa ;e za venati, da je CeškosiovašKa -310 ena, aa pa ima celo vrsto izhodov na morje, kakor navaja ji z resno skrpjo J. P. v «il Mare» z dne 6.4.1947 št. 12 v članki y IZVOZ T R S T Via Fabio Filzi, 17 - telefon 5907 - telegrami : Technalnin Dobavlja za cono «B» in Jugoslavijo vse vrste strojev, orodje in drugi tehniški material. Dajemo brezplačno strokovne nasvete! JAKOB VATOVEC NASL. TRST, Via Torrebianca 19 TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI UVOZ IN IZVOZ L. Pangos TRST, ul. M. D’Azeglio 8 MEHANIČNA DELAVNICA Ul. Valdirivo 31 - tel. 8827 Uvoz in izvoz Telefon 8000 - 29306 - 5638 UVOZNI IZVOZNI ZAVOD Ul VOD D. D