t oiuzriita, jHtftmc. km, 102 r A li, ? sredo dne 15. septembra 1920. »t;rvtma 60 m?. Leto III. Oglasi; 60 laser« tnegs stolpiča nuii 80 vinarjev, *»otaža naši državi, ki bo tedaj v tem oziru najvažnejša na Jadranskem morju. = Dementi o trgovski pogodbi med Francijo in Madžarsko. Madžarski poslanik na Dunaju dementira vest o sklenjeni trgovski pogodbi med Francijo in Madžarsko, katero so prinesli nekateri časopisi. Tudi ni resnica, da so na podlagi pogodbe francoski kapitalisti dobili kontrolo nad večjimi madžarskimi podjetji. Istotako je neresnično, da je Francija za slučaj vojaške potrebe prevzela obrambo donavske paroplovbe. = Avtomobilna industrija v Kanadi se zelo ugodno razvija. Povpraševanje je tako veliko, da se naročilom ne more zadovoljiti. Leta 1919. je bilo izgotovljenih 94.000 avtomobilov. Prodajna vrednost je znašala 108 milijonov funtov. Produkcija se je letos za 35 odstotkov zvečala. = Mednarodne finančne konference, ki se vrše dne 24. septembra v Bruselju se bo udeležila tudi Nemčija, čeprav še ni član Zveze narodov in Amerika. Zastopani bodo najboljši finančni in narodno gospodarski strokovnjaki. Glasovanje bo osebno, in ne po posameznih narodnostnih skupinah. v = Češka industrija gospodarskih strojev je v nevarnosti. Tako poročajo Nar. Listv. Pred kratkim se je vrnil z Bolgarije zastopnik Zveze tovaren za gospodarske stroje, ki je imel nalogo navezati direktne trgovske stike z bolgarskimi interesenti. Misija se mu ni posrečila, ker je celi trg prenapolnjen z amerikanskimi in nemškimi fabrikati. Cene so veliko nižje kakor na Češkem. Isto je opazil v Jugoslaviji in Rumuniji. To dejsvo je za češko strojno industrijo ogromne važnosti. Tovarne so za 70% vezane na izvoz, glavno v Rusijo in v balkanske države. Te trge si mora češka strojna industrija zasigurati. Dopisnik razmo-triva o napakah produkcije in priporoča modernejšo, praktičnejšo produkcijo, ako hoče češka strojna industrija konkurirati z inozemskimi, glavno z nemškimi tvrdkami. = Izvozna pogodba s češkoslovaško. Včeraj je bila podpisana v Beogradu izvozna pogodba s Češkoslovaško. Danes je bila obenem v Zagrebu podpisana prva pogodba o izvozu pšenice na Češkoslovaško. Pogodbo je podpisal slovenski veletržec Vinko Majdie, in sicer za 3000 vagonov pšenice, kar znači polovico češkega kontingenta. Cena še ni znana, vendar pa se govori, da je povoljna. = Ogorčenje vinogradnikov v Splitu. Ker ni v pogodbi s Češkoslovaško nobene točke o prodaji vina, vlada v Splitu med vinogradniki veliko ogorčenje. Izvršena je bila brzojavna intervencija, da se v pogodbo s Češkoslovaško vstavi še klavzula o prodaji vina. = Delniška družba za gradnjo železniških vagonov v Brodu n/Savi, se je ustanovila 9. t. m. Glavnica znaša 5 milijonov dinarjev. Družba obstoji iz brodskih podjetnikov, Ju-goslovenske banke in lesnih tvrdk Slaveks in Slavonija in iz veletrgovca Kaufmana. = Nova tvornica pohištva. V Brodu na Savi se je osnovala nova tvornica pohištva, ki bo izdelovala predvsem fino pohištvo v francoskem slogu. Ustanovitelj je Teodor Djukič. — Paromlin v Bjelovaru je skupno s tvornico Smev otvoril novo tvor-nico za dieselmotorje. Zaprošena koncesija je že dovoljena, na razstavnem trgu otvorjen praški vclesemenj. Nagovore sta imela župan dr. Baxa in angleški poslanik sir Clark. Prisostvovali so poleg vlade zastopniki tujih vlad in tujih zbornic. Politični pregled. + Za nepristransko upravo. Vodja poverjeništva za notranje zadeve dr. L. Pitamic je izdal na podrejeno mu politično uraclništvo okrožnico, v kateri označuje smernice, po katerih naj se polit ično-administr-ativna u-prava izvršuje. Glavno in samo po sebi umevno^ načelo uprave je poleg zvestobe napram zakonom stroga pravičnost in popolna nepristranost. To načelo ima veljati tam, kjer postopajo oblasti v okviru zakona pa svojem svobodnem preudarku. V okviru tega svobodnega preudarka ni prostora za interes kake stranke. Iz vsega uradniškega poslovanja mora biti izločen kakor vsak obzir na osebni interes tako tudi vsak obzir na zgolj strankarske interese. To stališče je vsik-dar zastopati taktno, obenem pa energično in pogumno. Osebni pogum je tudi v kritičnih položajih najboljše orožje. Šefi uradov naj z vsem svojim vplivom delujejo na to, da se v-zgaja naše mlajše uradništvo v duhu objektivnosti. Našli bodo gotovo tudi primemo pot, da se načelnikom občinskih in drugih avtonomnih uprav predocuje kot geslo ona pravičnost in nepristranost, ki naj bo ponosen dokaz samostojnosti in značajnosti moža, tudi onega, kateremu je kot stran-karju poverjena skrb za interese ljudstva. Okrožnici poudarja zlasti odločilni pomen objektivne uprave v dobi volitev. Končno zabičuje čistost uprave in priporoča kolegialnost med uradniki. — Okrožnica napravi j a jako ugoden vtis. Jugoslovanski klub in proračun. Današnji „Slovenec" skuša odgovoriti na našo pred dnevi objavljeno poročilo, da so delegati Jugoslovanskega kluba izjavili ministrskemu predsedniku Vesnicu, da smatrajo podpis svojega voditelja na provizoričnem proračunu za svoj klub za obvezen. Kon-statiramo, da „Slovenec" ne zanika resničnost tega poročila in da je torej točno, kar smo javili. „Slovenec" le pravi, da se je gospodom delegatom Jugoslovanskega kluba posrečilo ministrskega predsednika uveriti, da poslanci naše SLS stranke ne. bodo gladko sprejeli proračuna in pristavlja, da so demokrati „s tem" (s čim?) zopet poka/ali, da jim do ljudstva ni nič mar, ampak samo do intrig. Resnica na stvari pa je ta, da ves boj za pravično revizijo proračuna vodijo v finančnem odboru slovenski demokrati! Priznamo pa, da se klerikalni zastopnik g. Vesenjak na izjavo svojih tovarišev gospodu Vesriiču ne čuti toliko vezanega, da ne bi glasoval za demokratske predloge, kar je gotovo vse pohvale vredno. -j- S šolskim strajkom grozijo gospod poverjenik Verstovšek državi in narodu, če minister prosvete ne bo prepustil šole popolnoma klerikalnim rokam! Povodom razveljavljenja imenovanja „Verstovškovih" psevdonad-zornikov poživlja namreč „Slovenec" „na noge" katoliško ijudstvo za svoje pravice, priporoča svojim poslancem, da zapuste beograjsko vlado in dokazuje pravico krajnih šolskih svetov, da organizirajo štrajk šolske mladine in „katoliških starišev" po onih šolah, ki jih nadzorujejo — svobodomiselni šolski nadzorniki! -j- Srbski radikalci v pravi luči. V Beogradskem Dnevniku piše Krsta Cirvarič o politiki srbske radikalne stranke v zadnjem desetletju in kon-statira da je radikalna stranka v svojih političnih in strankarskih načelih najnedoslednejša stranka, ona podpira danes vse protidržavne elemente, ona podpira v Macedoniji turkofile in bol-garofile, v Bosni bege, v Hrvatski separatiste, v Sloveniji klerikalce. Srbski radikalci podpirajo in sklepajo intimne zveze z vsemi elementi, ki so nasproti našemu državnemu ujedin-jenju, ki so protidemokratski. V Hrvatski so se zvezali z onimi elementi, kije o njihže nedavno pisala Samouprava", da v njihovih žilah teče dunajska kri. V borbi med demokratskimi in klerikalnimi elementi v Sloveniji podpirajo klerikalce, ki so proti kulturni in proti demokratski, ki so separatisti in nasprotniki našega ujedinjenja! Podpirajo tort j ravno one elemente, katerim je Samouprava že leta 1911 ponovila znano Gambettino geslo: Klerikalizem je naš največji sovražnik! „Da, gospodje radikalci — pravi Beogradski Dnevnik — vi niste Srbi! Ako bi bili Srbi, vi ne bi podpirali begov, ampak rajo! Vi niste patriotje, ako bi bili patriotje, ne bi podpirali hrvatskih seperatistov, ampak hrvaške unioniste! Vi niste demokrati, da ste demokrati vi ne bi podpirali klerikalcev v Sloveniji. S svojo današnjo politiko ste postali sovražniki naše države, našega naroda, našega jedinstva in napredka!" + Naša meja na Štajerskem. V zadnji seji deželne vlade je sporočil vodja notranjega poverjeništva, da je delimitacijska komisija v Mariboru na predlog našega delegata in proti predloga nemških delegatov odločila, da se mora državna meja v sektorju Kakošnjak-Sv. Lovrenc držati natan-no v mirovni pogodbi fiksiranih točk. Regulacija meje je dopustna samo med temi fiksiranimi točkami, in sicer tako, da se približuje kolikor mogoče idealni premi črti med določenimi točkami. Ta določba je velike principielne važnosti. Določeno je bilo, da so na državni meji pri Radgoni takoj izvede tehnični pregled stare ogrske meje. Nemci so se temu upirali, .češ, da bi se prebivalstvo razburjalo. Na naš predlog je delimitacijska komisija odločila, da se ta dela takoj prično. Novosti. * Imenovanje. Mestni sosvet v Mariboru je imenoval na svoji zadnji seji mestnega višjega veterinarja Hinterlechnerja za veterinarskega nadzornika v VHI.čjnovnem razredu, razredu. * Bolezen ministra Korošca. Docent dr. Matko javlja iz Maribora: Zdravstveno stanje ministra dr. Korošca je jako dobro, čeravno je bolnik še prisiljen ostati v postelji. Temperatura je že par dni normalna, srce dobro, tek se povrača. * Občni zbor slov. profesorskega društva, ki se je vršil v ponedeljek, se je izrekel za centralno organizacijo vseh profesorjev v naši državi in je odklonil predlog za savez posameznih društev. Občni zbor je bil precej buren in se je povedalo nekaj bridkih resnic na naslOv višjega šolskega sveta. Zanimiva je bila posebno točka o recenzentih, ki kaže, kakšne kapacitete presojajo naše šolske knjige. Višji šolski nadzornik Polja-nec je ogorčen zapustil zborovanje. * Podraženje elektrike, plina in vode v Ljubljani. Na včerajšnji seji občinskega sveta so bila vsled znatnega podraženja premoga sklenjena sledeča povišanja: vodovodna naklada od 5 na 15 %, večja poraba vode od 50 vin. na 2 K; vodomerščina se poviša 6krat in se ukinejo vsi popusti. Električna lac se je povišala od 5 na 8 K za kilovat, za motorje od 2-50 na 5 K; za tramvaj od 2 na 3 K; dalje se je povišala cena elektrike v obratih z lastnimi motorji za 50 %, pri ponočni uporabi pa še za 50%. Povišanje za šole, pisarne in one obrate, ki rabijo luč le pozimi v prvih večernih urah je bilo odklonjeno. Cena plinu se je povišala od 5 na 8 K za kubični meter. * Vpisovanje volilnih upravičencev se je pričelo v Mariboru potom posebnih pol od hiše do hiše. * Državni policijski oddelek v Celju. Pri okrajnem glavarstvu v Celju se je začasno ustanovil poseben državni policijski oddelek za mestno občino Celje in za sosednje kraje občine Celjska okolica: Breg, Gaberje, Lava, Lisce in Zavodna. * Zamenjava zadržanih 1000 K bankovcev. Trgovsko obrtna zbornica v Novem Sadu je pozvala vse trgovce, obrtnike in industrijalce, ki so izmenjali pri njej falzificirane stare tisoč kronske bankovce, naj jih sedaj zopet dvignejo, ker ni nobenega izgleda, da bi dobili kako nagrado. * Iz ruskega ujetništva se je vrnil dr. Fran Šturm, profesor na ljubljanski realki. * Kmetje v Slov. Goricah se pritožujejo, da letos svojega obilnega sadja ne morejo spraviti v promet. Kakor znano, so kmetje iz Slov. Goric svoječasno izvažali sadje v Gradec, na Dunaj in druga gornje in spodnje avstrijska inesta, kar je sedaj vsled izvoznih težkoč skoraj nemogoče. Dobro bi bilo, da bi merodajni krogi kmetom v tem oziru na kak način pomagali. Potrebna bi bila pa predvsem pri eksportu organizacija kmetov, ki bi gotovo lahko uspešno delovala. * Zadnji kmečki nemiri na Hrvatskem in v Slavoniji so gotove mariborske nemške kroge zelo ojunačili. Začeli so begati naše ljudstvo z vsemi mogočimi govoricami, kakor da se bliža razpad Jugoslavije in da pride Maribor z vso Spod. Štajersko zopet pod Avstrijo. Razsodni ljudje so se tem pobožnim željam sicer smejali, zato pa je bilo tembolj zbegano nevedno ljudstvo, ki je hodilo celo povpraševat vplivnejše osebe, kaj je na govoricah resnice. Proti hujskačem bi bilo treba energično nastopati. * Slovenski fantje v Hercegovini. Iz Nevezinja smo dobili od slovenskih rojakov sledeče pozdrave: Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz hercegovinskega Nevesinja vsem čitateljem »Domovine" in družinam podpisanih: Stanko Mavko, Podcerkev; Anton Tekavec, Ravnik; Franc Kraševec, Mlaka—Bloke; Jer- nej Baraga, Iga vas; Franc Hren, Glina; Franc Zakrajšek, Kramplje; Ivan Intihar, Hribarjevo; Ivan Mo-dic, Boričice; Joško Ponikvar, Cerknica; Štefan Kovačič, Sveta Trojica; Anton Strle, Babno polje, Ivan Rav« šelj, Markovec; Franc Škrlj, Begunje. * Nove telefonske pristojbine v prometu z Avstrijo. Od 12. veljajo za razgovore Dunaj-Jugoslavija sledeče pristojbine: 88 n. a. kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom; 105 n. a. kron za navaden pogovor med Dunajem in Ljubljano, Zagrebom in Brodom. Pogovori za časopisje stanejo polovico. * Nemško divjaštvo na Koroškem. Kakor se iz Borovelj poroča, so zdivjani volksrerovci izvršili pretečeno soboto v Borovljah atentah na najmlajšega člana tainošnjega Sokola. Zadali so mu z noži več ran, vendar je upati, da bo ranjenec zopet okreval. Eden cd napadalcev je že pod ključem. * Proti neposlušnim kolesarjem. V zadnjem času se je v Mariboru razširila navada, da vozijo kolesarji po pešpoti in celo po tratoarjih, radi česar se je zgodilo že več nesreč. Policija je izdala sedaj stroge odredbe proti kolesarjem, ki bili zasačeni na prepovedanih potib. * Ribiči v Bakru so vjeli 100 kg težko želvo, ki je bila takoj prepeljana v Zagreb, kjer je sedaj javno razstavljena. * Pomankanje in draginja jajc v Zagrebu, se zelo občuti. Eno jajce stane 3 krone. Včeraj je prišjo radi-tega na zagrebškem trgu do več incidentov. * Umor na veselici. Načelnik požarne brambe na Dobravi, tamošnji gostilničar Fran Bricelj je že delj časa gojil veliko sovraštvo proti pod-načelniku istega društva Franu Rup-niku. Pretečeno nedeljo se je vršila društvena veselica. Bricelj je pri tej priliki dal k sebi poklicati podnačel-nika. Komaj je Rupnik prišel, zabodel mu je načelnik nož v prsa, tako da se je napadenec takoj zgrudil mrtev na tla. Bricelja je žandarmerija izročila deželnemu sodišču. * Nezgode. Kvas Ferdinand 4 letni sin hlapca iz Zaboršta pri Dobu je padel pri igri ter si zlomil levo nogo. Odpeljati so ga morali v bolnico. — Janez Špelko, delavec v tov. za klej v Ljubljani, je nakladal na gl. kolodvoru kosti. Pri premikanju voza mu je str-lo kazalec leve roke. — Rozman Ivani 9 letni hčerki posestnika iz Olševka pri Kranju je na paši spodletelo. Padla je in si zlomila levo roko. — Petek Marija, 6 letna hči kajžarja od Nove Štifte pri Gornjem gradu, si je ogledovala slamorezni stroj. Pri tem je segla z levo roko med kolesje, s desno pa prijela za vrtilo. Stroj se je zavrtel in kolesje ji je zmečkalo levo roko ter odtrgalo mezinec. — Ocepek Cecilija ml. posestnica iz Vač pri Litiji se ja psljala s konjem k sodišču v Litijo. Konj se je ustrašil lastne sence, prevrnil voz in Ocepkova si je zlomila roko. * Osješki mestni zastop bo v tretjič razpuščen. Povodom rekurza demokratske stranke proti verifikaciji ra-dikalskih mandatov osješkega mestnega zastopstva vodi vladni poverjenik dr. Pavlinič preiskavo, ki je dognala zelo kompromitujoča dejstva o volilni zlorabi radikal cev. Gre za potvorjenje volilnih certifikatov. Zadeva pride pred državno pravdništvo. Sodi se, da bo vlada v drugič morala razpustiti mestno zastopstvo. * Osebni promet z Rumunijo. Naše ladje, ki prihajajo iz Radujevca so skoro popolnoma prazne, nobenih potnikov ni več iz Rumunije. Kakor se tudi trdi, delajo rumunske obmejne oblasti potnikom glede valute velike težave, zato je osebni .promet tako omejen. * Pobirajte ježice. Pišejo nam: Letos se vidi v hrastovih gozdovih izredno dosti ježič po tleh. Ježice so zelo potrebne za izdelovanje tinte in pa pri usnjarski industriji, ter se lahko dobro prodajo. Stariši pustite svoje otroke nabirati ježice! Trgovci ki kupujejo tako blago, naj bi anonsirali v listih. * Pogreša se od srede 8. t. m. 16 let staro dekle Marica Ivane, blon-dina, srednje rasti, modre oči, tihega govorjenja. Oblečena je bila v črno sivo karirano bluzo, kratko temnomo-dro nagubano krilo (Faltenrock) in površno jopico iz enakega blaga z belim slamnikom ali pa okroglo temno čepico. Ker je upravičen sum, da se je storil nad dekletom kak zločin, se prosi, da Če kdo o tem kaj zve, naznani takoj ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu. * Pod mlinsko kolo je padel. Ri-hard Wiederwohl, 91etni sin posestnika iz Stare bukve pri Kočevju, je v nedeljo ogledoval mlinsko napravo. Spodrsne mu in fant pade pod mlinsko kolo. Dobil je resne poškodbe na glavi in obeh rokah. * Nepošten mesar. Mariborski policijski organi so prišli te dni zanimivim sleparijam mesarja Wompeka na sled. Mesar Wompek, ki prodaja meso na glavnem trgu, je imel pod tehtnico privezan 2 kg težek kos -mesa in na ta način sleparil konsu-mente. Policija ga je izročila okrožnemu sodišču. * Velika tatvina. V Mariboru je ukradel 2'2 letni Štefan Stojanovič bankirju Juliju Kliku 657.000 kron ter z ukradeno svoto izginil neznano kam. * Tatvina. Nekemu iz Amerike se vmivšemu Hrvatu je neznan tat na postaji v Špiljah ukradel ročni kovčeg, v katerem je imel razen obleke tudi 1000 dolarjev. K sreči je spravil okradenec večjo vsoto denarja malo poprej v žep, sicer bi prišel ob vse svoje v Ameriki prislužene prihranke. * Novo vino v Mariborn. V Mariborskih gostilnah so pričeli te dni točiti že letošnje vino izborne kakovosti. a Italijanska nasilja. Iz zasedenega ozemlja nam poročajo: Pred dobrim mesecem dni obkolilo je hišo gostilničarja Kunca v Rovtah pri Logatcu kar 20 italijanskih orožnikov, ki so bili oboroženi od pete do glave. Priredili so hišno preiskavo, pokradli so nekaj denarja in perila, ki ga je imela gostilničarjeva hči. In nazadnje so vendarle našli, kar so iskali. Med staro šaro so našli kakih 10 metrov stare telefonske žice, nekaj izstreljenih re-volverskih patron in groza nekaj slovenskih zastavic. Ves ta plen so si zmagovalci ponosno natovorili, uklenili starega Kunca, peljali ga uklenjenega v Logatec, od tam pa v Trst, kjer je bil to dni od slavnega italijanskega vojnega sodišča obsojen na devet mesecev ječe. * Z nožem je sunil v nedeljo ponoči v Kovorju pri Tržiču neki neznanec Franceta Cvirna, zidarskega delavca iz Tržiča, v prsi ter mu za-djal težko rano. Po izvršenem činu je napadalec v temi izginil. * Oblak se je utrgal nad Radje-vino v okrugu Šabac. Nevihta in po-vodenj je napravila ogromno škodo. Voda je odnesla mnogo živine. V be-locerkvenski občini sta utonila orožnik Tadija Amlič in kmet Živko To-dosič iz Belotiča. * Tat zažgal žago. Miha Dolganoč iz Dramelj je pred nekaterimi dnevi v Jarmerjevi žagi v Celju ukradel dragocen gonilni jermen ter pri tej priliki zažgal tudi žago. Ukradeni jermen je prodal v Arclinu. Gaber-sko orožništvo ga je izsledilo in izročilo sodišču. Razno. X Go*dni požari v Rusiji se vedno bolj razširjajo in so se na nekaterih točkah že približali do 13 km finski meji. X Nekdaj in sedaj. Pred vojno stal je kilogram sladkorja v Franciji 0 65 franka, danes stane 6 50 frankov; torej je razlika samo v tem, da je ničla prišla od začetka na kraj številke. X P*s ustrelil lovca. Lovci francoske občine Saint Andre de 1' Euse so počivali ter postavili svoje puške na kup sena, ki je bil nedaleč od njih. Po nesreči je nek pes začel brskati po senu ter je čisto slučajno sprožil puško, ki je v srce zadela Louisa Egasse, mizarja in očeta, dveh otrok X Sin Maksima Gorkega — frater. Kakor poročajo francoski listi, je sin velikega ruskega pisatelja in anarhista Maksima Gorkega vstopil v frančiškanski samostan Fiesole pri Flo- renci. Nek francoski list pristavlja: „In tako sin Maksima Gorkega, ki je rojen in odgojen v anarhiji, intelektualni in moralni, išče miru v ponižnosti in pokornosti samostana Asi-škega siromaka. Ne more se torej trditi: Kakoršen oče takšen sin . . . V X Konee barometra. Ljudje so doslej trdno verjeli, da jim barometer zamore odkriti tajnost, kakšno bo vreme naslednjega dne, bode-li sijalo solne ali pa bo deževalo. A ravno letos smo v tem oziru doživeli mnogo razočaranja. Da se v teh slabih časih prihranijo ljudem vsaj taka razočaranja, izdal je angleški meteorološki institut opomin, naj se barometru pri presoji vremena ne pripisuje preveč verjetnosti. »Mi ne moremo — pravi ta opomin — določiti vremena, če posebne vrste vremena spravljamo v zvezo s posebnimi pojavami zračnega pritiska. Sklepanje, da pri tej ali oni višini nastopi lepo, premenljivo ali slabo vreme, se z znanostjo ne morejo podkrepiti. Prej se je predpostavljalo, da je vlažen zrak težji kakor suh in da se vsled tega zračni pritisk more dognati po stanju barometra. A moderna meteorologija pripisuje pre-membe v zračnem pritisku uplivanju vetra, gibanju zemlje in odporu zemeljske površine in trdi se, da so odnošaji v zračnem pritisku v zvezi tudi z doslej že malo preizkušenimi elektromagnetičnimi pojavi." S tem napredkom znanosti izgubi siromasni barometer svoj nimbus in kmalu ga bomo vrgli med staro šaro. X Mesto, ki se pogreza. Mesto Corinto v centralnoameriški republiki Nicaragua se pogreza. Morje polagoma poplavlja mesto. Med prebivalstvom vlada velika panika, vse beži prestrašeno iz mesta. Pod zemljo se čuje neprestano bobnenje. Morska voda ima ob kraju 50 stopinj vročine. Za smefi in fcrafeh čas. Premislil si je. No, kaj je s teboj, saj se je vendar govorilo, da si se zaročil. — Da, res sem prosil gospodično Anico za roko ... ! No in. — Prosila me je kakor po navadi za 24 ur premisleka! — No in sedaj ? — E, v teh 24 urah sem se premislil jaz! Iz otroških ust. Kaj je nevesta ? — To je žena, ki še nima moža, pa že ve zanj! Odkritosrčen mož. Vaša soproga je že tri tedne v kopališču, ali ste prejeli kako veselo poročilo od nje? — O, da misli ostati še tri tedne tam! Zanesljivo. Gospod: Čujete, jutri zjutraj moram ob petih odpotovati, zbudite me ob štirih. — Dekla: O samo pozvonite mi, že vse pravočasno pripravim! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANE Stritarjeva micaste*.2. podružnice v Splitu, Trstu, Estoncu, Sarajevu, BoPicI. Gslju, Mariboru ln Borauljah; bančna ekspozitura v Ptuja. VSStfEZ K 50,000.000'— okrog Telefon II. 361. Sprejem« na knf!2lce in tefeofl raSun proti ugodnemu obrestovanju. Kapah- in prodaja vsa vrsta vrednostnlb papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka". J } £»eini*ka Klavnica« | K 30,000.000 Rezervei okrog | K <0,000.000 | Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj, sprejemal Vloge »a knjišice. — Vloge na tekoči -■'•J -» in širo-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. -Kentni davek plača banka iz svojega,. Kupuje in prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eakontlrai Menice, devize, vrednostne papirje hA. izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa to- in inozemska mesta,. Dajo predujme I na vrednostne p&pirje in aa. blago, ležeče * javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemat borzns naročila in jih izvršuje naj kulantneje. - Srzojavnl naslov: Jadranska. Telefon *t. 257.