Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poŠti prejemu: n selo leto naprej26 K — h pol leta » 13 » — > četrt» meseo 6 »50» 2 »20» V upravništvu prejema«: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt > mesec 6 „ — » 1.70» Za poSiljanjenadom 20 b na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Insartto sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice 81. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma se vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 197. V Ljubljani, v četrtek, 27. avgusta 1903. Letnik XXXI. peti sestanek slov. katoliškega dijaštva. Pri popoldanskem zborovanju je prvi govoril gosp. phil. Vincenoij Marinko („Danica") o slovenskem vseučilišč u. Slovenski akadamiki, je dejal go vornik, čutimo brez razločka, kako nas teži zaveBt, da nimamo na rodni zemlji ognjišča, kjer bi mogli dobiti najvišjo izobrazbo. Ni čuda, da se mladega dijaka loti nekaka resignacija, ko vidi, da je popolnoma navezan na tujo izobrazbo. Koliko časi se že borimo za slovensko vseučilišče! Toda zaman so bile vse manifestacije in pritožbe, zaman vse zahteve. Preteklo je že nad polovico stoletja, a še sedaj nimamo zagotovila, da se kedaj ustanovi. Kaj naj storimo slovenski akademiki v očigled temu dejstvu? Ali naj mirno uklonimo Bvoj tilnik in nadalje ponižno obisku jemo nemška vseučilišča, hvaleč Boga, da nas še tam ne postavijo pod kap? Ne, v nas se je vzbudil ponos, ki nam ne dopušča, da bi se dali poniževati še naprej radi tega, ker se nam krati to, kar nam gre po nator-nem in državnem pravu. Brez razločita strank moramo stopiti na noge ter kot en mož zahtevati: Dajte nam slovensko vstučilišče v Ljubliani 1 Petdeset let se že bojujemo za to, ker bi se nam moralo dati brez boja. Toda doseglo se ni nič pozitivnega, razun prepričanja, da visoka vlada načeloma ne more nasprotovati naši zahtevi, pač da nima resne volje za to. Odlagala je to zadevo vedno za poznejši čss, češ, stvar je treba dobro pre udariti, vseučilišče se ne more ustanoviti čez noč. Vzrok, da še sedaj nismo dosegli ničesar v tem oziru, ne prihaja iz kakih znanstvenih motivov, ampak »veliki kulturni« narod nemški pobija iz gol/h sebičnih, političnih razlogov naše opravičene želje. Mi Slovenci smo kulturen narod in iz tega izvajamo vse konsekvence. Dobro vemo, da smo se dvignili na stopnjo, na kateri smo, po lastni pridnosti in nadarjenosti. Vsled tega vemo tudi, da nas more spasiti in učvrstiti le znanstveno delovanje. Kakor na drugih poljih tako se moramo še pred vsem na tem polju osamosvojiti, ki tvori podlago vsakega razvoja. A kako naj gojimo ved6 ako nimamo svojega vseučilišča, ako sloni vsa naša znanstvena izobrazba na tujem temelju? Vsakdo mora priznati, da je to nemogoče. Tu je iskati vzrokov, zakaj si tako vroče želimo svojega vseučilišča. Gotovo je tudi, da se bomo mogli petem mnogo uspešneje braniti proti potujčevanju kar je pa le indirektna posledica tega, da bo vseučilišče poživilo našo življensko moč. Nikakor se tudi ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi se v Ljubljani ustanovila samo pravna fakulteta. Ne glede na to, da so se take fakultete preživele, živi v nas zavest, da smo za državo že tolikega pomena, da zaslužimo celo vseučilišče. Saj je vlada na pol celo Italijanom obljubila celotno vseučilišče. Kaj neki imponuje vladi, da so ji Italijani bolj pri Brci kot mi Slovenci? Mar njih število? Mar njih zasluge za monar hijo? Niti Italijanom najbolj prijazen zgodovinar bi jih ne mogel najti. Mar njih lojalnost preti naši vladarski hiši? Kdo je od trgal Avstriji Benečijo, kamor je naša država zakopala toliko milijonov, da bi s tem de narjem lahko vzdrževala Slovanom dovolj vseučilišč. In vendar vlada obljublja Italijanom vseučilišče v Trstu, v onem mestu, kjer nad tri tisoč slovenskih otrok zaman čaka na eno Bamo slovensko ljudsko šolo. Če bi to ne bila provokacija Slovencev, potem ne vem, kaj naj še tako imenuje. Zoper take namere moramo Slovenci nastopiti z vsemi zakonitimi sredstvi, biti moramo na straži in gledati, da se to ne zgodi preko naB. Zlasti v sedanjem kritičnem položaju nam je skrbeti, da ne bomo nepripravljeni kakor 1. 1848. Pred vsem je treba delati na to, da iz ginejo predsodki, ki so tako zelo razširjeni med priprostim narodom in tudi med inteligenco in ki škodijo dobri stvari neizmerno več kot se vidi na prvi pogled. Proč s tistim nezaupanjem v Bvoje moči, ki se je nad nami že tolikokrat in tako kruto maščevalo. Kako neprijetno dirne človeka, ako naleti na Slovenca, ki se, mimogrede omenjeno prišteva med izobraženre, ki pa navaja najrazličnejše pomisleke proti slov. vseučilišču, ki bi delali skoro čast celjskemu Pommru, in katerih kratka misel je ta, da smo Slovenci premajhen narod za lastno vseučilišče. Za to vendar ni treba, da bi šteli po milijonih. Poglejmo Švede. Ni jih več nego okrog dva milijona, večinoma kmetovalcev, torej približno tafce razmere kako pri nas Jugoslovanih. In vendar, kako cveto vseučilišča, kako cvete veda in umetnost. Ne velikost naroda, ampak njegova nadarjenost odločuje. In iz našega naroda so že izšli možje, ki bodo vedno sloveli kot umetniki ali kot znanstveniki. Take može pa moramo v bo doče ohraniti sebi, ne pa jih posojati tujcem. Skrajni čas je, da izerinejo taki in enaki pomisleki, ki nam vežejo moči kot težki okovi. Med našim razumništvom je vse premalo navdušenja za to zahtevo, onega navdušenja namreč, ki se ne pokaže samo ob gotovih prilikah, ampak onega, ki se rodi Bamo ob sebi, ako smo prepričani, da je stvar res potrebna in dosegljiva. Res je, da je lansko leto 488 slovenskih občin poslalo peticije na vlado za ustanovitev slovenske univerze. Toda ne vdajmo se iluzijam! Delati je treba še naprej in sicer mnogo delati bodisi med inteligenco bo disi med narodom. V tem pogledu se odpira vsakomur, ki je navdušen za koristi naroda, hvaležno polje. Ko bode ljudstvo uvidelo, da mora v svojem interesu zahtevati visokih šol v Ljubljani, ko bo prepričano o njih važnosti, potem ta zadeva ne bode izginila iz dnevnega reda. Po tej poti je treba delati, sko nočemo ostati pri praznih besedah Kako bodo slovenski akademiki postopali v bodoče, to se ne da naprej določiti, ker je taktika odvisna od slučaja do slučaja. A to je gotovo, da dijaštvo tega vprašanja ne bode pustilo nikdar zaspati. Želja katoliško mislečega dijaštva je, da bi postopali v tem vprašanju vsi slovenski akademiki edino. Čemu vlačiti strankarstvo v take zadeve, kjer smo vsi enako interesovani. To je naša odkrita želja. Nikoli pa se »Danica« ne bode toliko ponižala, da bi služila kapricam kakih domišljavih ljudi. Mislim, da je s tem dosti jasno povedano za vsakoga. V takem stadiju se približno nahaja vse-učiliško vprašanje. Slika sicer ni posebno vesela, ali to naj bo bodrilo, da se tem vstrajneje polotimo dela, in uspeh ne more izostati. Cenjeni gostje iz obmejnih pokrajin in tukai zbrano učiteljstvo bo gotovo istih misli. Vsi moramo na delo, da Be čim preje ustanovi v beli Ljubljani vseučilišče, ki bo tvorilo mejnik mej dvema dobama slovenske zgodovine. (Dolgotrajno pritrjevanje). Nato so bile enoglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Slovensko katoliško akademično dijaštvo, združeno s katoliškim učiteljstvom „Slomškove zveze«, zbrano na svojem petem sestanku dne 25. avgusta 1903, zahteva, da se čim preje ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Takoj pa naj visoka vlada ustanovi pravno fakulteto in prizna ljubljanski bogo-slovnici značaj in pravico bogoslovne fakultete ter s tem pokaže, da ima resno voljo, ustanoviti polagoma celo vseučilišče. 2. Slovensko katoliško akademično dijaštvo priznava sicer avstrijskim Italijanom pravico do lastnega vseučilišča, protestira pa kar najodločneje proti temu, da bi se laško vseučilišče ustanovilo na slovenskem ozemlju t Trstu ali Gorici. 3. Slovensko katoliško akademično dijaštvo izraža jugoslovanskim poslancem priznanje za njihov trud, da se ustanovi v Ljubljani b 1 o v e n s k o v s e u č i 1 i š č e , ter izraža nado, da bodo i v bodoče delali z vsemi silami na to, da se čim preje to vprašanje za nas ugodno reii. 4. Slovensko katoliško akademično di- jaštvo izraža nado, da bodo vsi slovenski akademiki brez raz ločka složno nastopali v tem važnem narodnem vprašanju. 5. V Ljubljano naj se skliče v najkrajšem času, najkasneje v prihodnjih velikih počitnicah shod vseh slovenskih akademikov z edinim programom: slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Konec prih.) Ogrska kriza. Ogrska opozicija zahteva vedno večje narodne koncesije v armadi. Tako zahteva Bei5thy madjarski poveljni jezik, madjarske šole za častnike, da so v ogrskih polkih le ogrski častniki, pri vojaških sodiščih naj se vrše obravnave v madjarskem jeziku, ogr ska armada imej svoje zastave in druge vnanje znake. Isto zahtevaio ostali člani ogrske opozicije. Edini Mezof'l'y je na shodu svojih volivcev naglašal, da opozicija ne sme pretiravati svojih zahtev. Vladna večina pa molči tar plava na valovih javnega mnenja, ki ga dela opozicija. Kakor noj skriva glavo v grm, da ne vidi nevarnosti, v katero drvi skupna država. Čim dalje traja kriza, tem večji je — madjarski šovinizem. Zato upamo, da vladar v kratkem izreče svojo voljo ter ogrsko vlado poveri možu, ki hoče in more vladarjevo voljo izvršiti. Dalje služiti! Vladni »Fremdenblatt« je iznenadil 100.000 družin z jako žalostno novico. Vojno ministerstvo je namreč v smislu § 8. vojnega zakona ukazalo, da vojaki tretjeletniki koncem septembra ne gredo na dopust, marveč morajo »dalje služiti«. Ta naredba bicer ni dtfiaitivna, marveč velja le za slučaj, ako ogrski državni zbor še o pravem času ne dovoli vojaških novincev. Zmešnjave na Ogrskem so krive, da ostane nad tri leta v službi okolo 100 000 dosluženih vojakov. Kakor znano, je večina avstrijskega drž. zbora letos le s tem pogojem dovolila večje število vojaških novincev, ako tudi Ogri dovolijo svoj določen del. Ogrska opozicija pa je preprečila dotični zakon, in vojna uprava si hoče pomagati iz zadrege s tem, da tre-tjeletnike obdrži v službi do novega leta, po novem letu pa pokliče nadomestne reser-viste, ako bi Oarri preje ne dovolili vojaških novincev. Torej bodo avstrijski vojaki-tretjeletniki kaznovani za grehe madjarskih šovinistov?! Daleč smo prišli, da ima Košut toliko besedo. Dolžnost vojne uprave pa bode, da odpusti nekaj orožnih vaj onim vojakom, ki bodo sedaj morali nad tri leta služiti. Katoliški shod inoravskih Čeliov se prične prihodnjo nedeljo. Posebno zanimiva bodo na tem shodu poročila o življenju in delovanju čeških katoličanov izven dežel češke krone. Z Dunaja, Slovaškega in iz Amerike bodo prišli referentje. Iz Severne Amerike prideta dva poročevalca. Tudi slovenski poslanci bodo zastopani na shodu. Turško-grška zveza. Vedno bolj se potrjuje poročilo o turško-grški zvezi. Dogovorna klavzula obsega sledeče točke: 1. V slučaju vojske se združi grška armada s turško pod poveljništvom enega turškega generala, ki naj vedno stanuje v Carigradu. 2. Turško in grško mornarico naj poveljuje grški admiral, ki naj stanuje na S a 1 a m i n i. Iz brzojavk. Pariz. „Matin" javlja, da se obisk kralja italijanskega zavleče za en teden radi tega, ker Be bržkone dne 13. oktobra snide parlament, Praga. Deželni odbor je poslal vsem večjim mestom osnovo reforme mestnega občinskega reda. V načrtu je razširjena občinska avtonomija, večje število zastopnikov, odprava virilnih glasov, točna določitev pre-nešenega delokroga, razširjenje vo- lilne pravice in uvedenje novega volilnega razreda za one, ki ne plačajo direktnega davka. * Kolin. Listi prinašajo obširne popise nemškega katoliškega shoda. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo nad 25.000 mož. # Pariz. „Figaro" poroča iz Belgrada, da je kralj Peter prepovedal v Srbiji proizvajati opero „Hugenoti". * Marijine vari. Kratj Jurij je in-kognito došel sem. Kralj Edvard ga je sprejel na kolodvoru. * Praga. Prepoved, v kateri se Čehom v Bodenbachu zabranjuje razobešati deželne zastave poleg državnih, je nart»&jt8i6tvo kot neutemeljeno razveljavilo. S _.<- G a s t e i n. Belgijski kralj ne pride na Dunaj, ampak gre skozi Inomost v Curih. # Praga. »Narodni Listi" zahtevajo, naj se takoj skliče državni zbor, ker se na Ogrskem obravnavajo stvari, ki se tičejo tudi Avstrije. * Pariz. Skof mesta Nancy T o u -r i n a z se je pritožil pri prefektu nad ravnanjem francoske vlade. Francoska vlada nima nobene pravice, prepovedovati škofom, voliti duhovnike njihovih škofij. Skof pravi, da se bo obrnil na državni svet in obžaluje, da francoski zakon škofom ne dovoljuje, ministerskega predsednika osebno postaviti pred sodišče. * B e r o 1 i n. Kitajci so razdrli v severni Kini nemško brzojavno zvezo v dolgosti 50 angleških milj. R i m. Danes zjutraj je papež v pre-stolni dvorani posadil kardinalu Hereru na glavo kardinalski klobuk. Kardinal se počuti boljše. it J o k o h a m a. Ruske oblasti so v Kamčatki zaplenile japonske ladije, katerih lastniki so nakupovali ribe, radi nepoštene trgovine. 28 častnikov je aretiranih, 278 mornarjev pa so izpustili. * Dunaj. Liberalni obč. svetnik Maks Orel je vložil svoj čas pritožbo proti subvenciji katoliškega šolskega društva od strani dunajske občine na upravno sodišče, ki je pa sedaj zavrnilo pritožbo. $ London. Modra knjiga o vojni v Južni Afriki je izšla. V knjigi je obdolžena angleška vojna uprava nezadostnih priprav za vojsko. Vojna uprava ni imela ni vojnega načrta, ni pripravila zadostno streljiva, zemljevidi so bili nenatančni, tako, da se je po krivdi vojne uprave vojska podražila za milijone. <1= K r i ž e v c i. Glogovniški župnik N o -v a k je izpuščen iz preiskovalnega zapora in od prebivalstva navdušeno sprejet. * B e r o 1 i n. »Vorvvilrts« pravi, da bo dunajsko-carigrajski orijentni ekspresni vlak prenehal voziti radi nedostajanja (?) potnikov. * Pardubice. Ker mladočeški kandidat za tukajšnji izpraznjeni državnozborski mandat kmetskih občin, dr. JanovBky, odstopa, je mandat že drugič ponuden dr. R e z e k u. Ako dr. Rezek kandidature ne sprejme, Mladočehi agrarcem ne postavijo protikandidata, ker vedo, da sicer ne zmagajo. * Dunaj. Da belgijski kralj ne pride na Dunaj, je vzrok razpor mej dunajskim in belgijskim dvorom, ker je belgijski kralj ob smrti svoje žene tako ostro nastopil proti grofic« Štefaniji Lonyay in je hotel pri poroki Štefanije z grofom Lonyayem kralj odtegniti hčeri rento 50.000 frankov, katero ji je dal, ko se je poročila s oeearjevičem Rudolfom. Kralj je hotel z obiskom doseči aporazumljenje, a cesar Franc Jožtf je baje obisk odklonil. Pri belgijskem poslaništvu na Dunaju je bilo že vse pripravljeno za kraljev sprejem. Javen ljudski shod na Jesenicah. (Izvirno poročilo.) »Kat. pol. društvo za rodoljiiki okraj« je sklicalo na minolo nedeljo javen politični shod na vrtu g. Ferjana na Savi.} Nejasno politično obnebje, delavske težnje, zlasti pa nekulantno ravnanje tuk. gradbenega vodstva, ki takorekoč izžema posestnike pri njih zemlji, to so točke, ki so velike važnosti za naš kraj. Tako je povdarjal g. V u r n i k , ki je prihitel iz Rv doljice kot predsednik radoljiškega politič. društva. Ljudij je prihitelo na stotine. Naj sledi tu kratko poročilo. Ob 3. uri otvori g. predsednik shod in imenuje predsednikom g. Jan. Krivca in zapisnikarjem g. Zabreda. O političnem pregledu je poročal g. dr. K r e k. Razvijal je te le m sli: Današnji politični shod stoji pod utisom najimenitnejšega dogodka zadnjih časov, da je namreč iz najpriproste šega kmetiškega stanu izšel prvi dostojanstvenik sveta, papež Pij X To dokazuje, da je eer kev demokratična, da ni strankarska, ker je ljudska. Taka pa ni naša država. Ona se nežna postaviti na ljudsko stališče, zato dere v pogubo. Njena glavna napaka je, da se drži starih oblik. Naša naloga je, da se to načelo podere s splošno volivno pravico. Tudi socijalni demokratje ne razumejo tega, ker vidijo samo eno strašilo, v duhovnikih. Potem ožigosa naše razmerje z Ogrsko. Mažarji hočejo vladati z našim denarjem ves Balkan. Glede delavskega varstva je tam še slabeje, ker ni tam nobenih postav. Zato moramo ponižati Mažarje, da jim ne dovolimo niti krajcarja, in zveze iskati tam, kjer Be bore proti židovstvu in mažarBtvu in to bo dunajski kršč. sooijalisti. A pogajanja se ne smejo vršiti le z vlado, ampak tudi v parlamentu. Mažarji hočejo ločitev. Posledica bi bila, da je potem Avstrija nemogoča, ker bi ne bila več velesila Nalocra naše države je nositi kulturo na Balkan. To pa more le velika država. Zato bodi naša borba: 1. Boj za splošno volivno pravico 2 Boj proti židovstvu; 3 odpor Mažarjem. (Dolgotrajno ploskanje.) Diuji govornik g. Mihael M o š k e r c iz Ljubljane, je daljšem navdušenem govoru govoril o težnjah in zahtevah delavstva. Njegovemu govoru so pritrjevali tudi navzoči demokratje, kar priča, da je vsem govoril iz srca. Bledi vaši obrazi — začne go vornik — pričajo, da se vam godi Blabo. Zato gredo že mnogi v Ameriko. Govori o nedeljskem in prazničnem počitku, o nezadostni 5. kuriji, kjer ima najmsnj pravic delavec, o reviziji bratovskib skladnic, o starostnem zavarovanju in o pokojnini, ki je tu 8 gld., da delavec ne more ne živeti, ne umreti. Država ne da nič, ne stori nič za delavoe, zato moramo sami se organizirati v delavskih društvih. Zlasti priporoča, naj se organizujejo tudi delavke v ženskih društvih. O i' Leonu XIII. kot o socijalnem papežu je še poročal g. dr. Krek. Naštel je zlasti za delavce važne pridobitve: Nekdaj so države prepovedovale vsako združevanje, Leon je to razbil. Nadalje je pridobitev Leona, da je zahteval, naj država posreduje med delavci in delodajalci. Treba je, da se združujejo. Med slučajnostmi je dr. Krek ožigosal postopanje tuk. gradbenega vodstva, ki skoraj zastonj hoče ljudem jemati svet, in je podučil ljudi, naj se združijo in skupno pritožbo izroče po poslancu g. Pogačniku. Tudi radi pcgojzdovanja pri Sv. Križu da možem dober svet. Ker se nihče več ne oglasi, da g. predsednik utemeljene resolucije na glasovanje, ki se soglasno odc-bre in ki se glase: 1. Javen ljudBki shod na Jesenicah soglasno protestira odločno proti vmešavanju avstrijske birokracije v svobodno volitev papeža. 2. Odobrava postopanje katol. narodne stranke glede splošne, tajne in direktne vo-livne pravice. 3. Odločno zahteva, da se zakonitim potom uvede brezpogojen nedeljski in praz-niški počitek. 4. Zahteva, da se izvrši pravična pre-csnova zakonov, tičočih se delavskega varstva in zavarovanja; zahteva dostojno in zadostno delavsko starostno pokojnino. 5. Naroča se kat. narodni slovenski delegaciji, da odločno zahteva izvršitev predlogov današnjega shoda. Z živijo klici na cesarja se je zaključil ob 5. popoldne krasni shod. Navzoči soc. demokratje ga niso motili, ampak Se odobravali. Naj bodo dosledni! Zahvala. Pripravljavni odbor za peti sestanek slo • venskega katoliškega dijaštva čuti prijetno dolžnost, da tem potom izrazi svojo iskreno zahvalo vsem, ki bo kakorkoli pomogli, da se je naša prireditev tako lepo izvršila. Zlasti izrekamo udano zahvalo presvetlemu gospodu knezoškofu za njegovo naklonjenost, a katero je počastil naš sestanek s tem, da je blagovolil sam darovati sveto mašo. Dalje se zahvaljujemo čč. oo. lazari-atom, da so tako okusno okrasili svojo cerkev. Posebno iskreno zahvalo izražamo cenjenim gospicam pevkam in gg. pevoem, ki bo pod požrtvovalnim vodstvom gosp. abi-turijenta Bajuka toliko pripomogli, da je naš komerz tako lepo VBpel, ter slavni društveni godbi, ki je s svojim dovršenim igranjem izborno zabavala občinstvo. Slednjič se zahvaliujemo za mnogoštevilni poBet bratom Cehom in Hrvatom, slavnim društvom in sploh veem udeležni-kom, ki so počastili naš sestanek in komerz. Pripravljavni odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. avgusta. Nadbiskup zagrebški mil. gosp. dr. P o s i 1 o v i č , je, kakor se nam poroča, včeraj popoldne na potu iz zdravilišča na Koroškem obiskal v Mariboru mil. g. knezoškofu dr. Napotnika in je tam ostal skoz noč. Oho! kaj pa to? »Edinost« in »Na-rvd" sta si sioer večkrat v laseh, a vendar tako, da imata še nekoliko medsebojnih simpatij. In to medsebojno simpatijo vzbuja vzajemno mrzenje »klerikalnega" »blovenca" in ,klerikalne" stranke. In sedaj je liberalni »Narod" našel velik greh, ki ga je zagrešil Suklje, ker je baje šel v posete k baronu Schvveglu. Takoj za njim pa je seveda pri-capljala liberalna polovica iz Trsta in začela kričati: Kaj je vendar to, da Suklje lazi za Sohvveglom in sumi že „klerikalno-nem-ško" alijanco. Kaj se je vendar pripetilo ? »Narod" pripoveduje, da je Suklje po končanem zaupnem shodu naše stranke šel na Gorenjsko in v Gorjah posetil Schwegla. »Narod* pripoveduje skrivnostno dalje, da je po tem posetu Svegelj prav dobe volje, Suklje pa je baje odšel z dolgim nosom.— Kaj je tedaj na stvari? Mi o tem posetu prav nič ne vemo, in če je gospod dvorni svetnik Suklje res posetil ochwegla, storil je to na svojo roko in popolnoma kot privatna oseba. In to Btori lahko, kedar hoče in kjer hoče. Mi mu tega ne moremo braniti, niti priporočati. Ali »Narod" namigava skrivnostno, kakor bi Suklje kot naš stran-kar iskal kake alijance pri Schweglu. To je enkrat bedarija. Prvič je Suklje v svojem zadnjem govoru obsodil alijanco Tavčar-Sch\vegel kot pogubonosno za slovenstvo, in drugič je stališče naše stranke tako, da izključuje alijanco s Schweglom. Kot slovenr ska stranka se ne bomo vezali z možem, ki je vodja nemških čet na Kranjskem in na Dunaju, onih nemških čet, ki nočejo priznati naše narodne eksistence. Kot krščansko-demokratska Btranka pa stremimo z vso resnobo po volilni reformi, katere se baron Sohwegel kot privilegovanec in Nemec brani z rokami in nogami. Le potolaži se, ljuba »Edinost". Mi ne bomo zabredli tja, kamor je zabredla tvoja kranjska Bimpatija Tavčar-Hribar, da bi pete lizali vodju nemške stranke. In ko bi hotel kedo, pa naj je sam Šusteršič ali Suklje, poskusiti ustanoviti kako alijanco s Schweglom, našel bi v vodstvu stranke in v celi stranki najodločnejši odpor. Pri nas ni tako, kakor pri liberalcih. Tam je Tavčar strankin šef-žurnalist, izvrševalni odbor, vodstvo stranke, sploh kakor Ludo-vik XIV., poosebljena liberalna stranka. Kar on stori, to zagovarja »Narod" in stranka mora parirati, pa konec. Mi pa nimamo absolutizma, temveč stranka ima na parlamentarni način sestavljeno strankino vodstvo, katero določa smer Btrankini politiki. — Toliko v pomirjenje naši ljubeznjivi prijateljici »Edinosti" v Trstu! »Okuiena mladina". Da se naraščaj krščansko mislečega dijaštva od leta do leta množi, to je jasno vsakemu, kdor je zasledoval razvoj istega zadnja leta. Od malih, neznatnih početkov se je akademično društvo »Danioa« razvilo v krepko dijaško društvo. Od začetka je bilo komaj pol tucata toliko pogumnih slovenskih dijakov, da so Be zbrali in vatrainli nnrl znntavrt »n.nir-a. vkljub zasmehovanju, paovanju in terorizmu od strani liberalnega dijaštva in liberalne publicistike. V neprestanem boju bo bo vrste od leta do leta množile in letos bo zbrala »Danica« sigurno že okolu štirideset dijakov-visokošolcev v svoj krog. Pa ne samo to! V Gradcu se je osnovalo istotako akad. društvo »Zarja« na istem temelju in z istim smotrom, kakor »Danica«. Nadalje pa je zasnovano akademično društvo kršč. mislečega dijaštva za Hrvate pod imenom »Hrvatska«. — Ta pokret dijaštva bode seveda naše antikvirane liberalce, zato včerajšni »Narod« na uvodnem mestu omenja pod naslovom »Okužena mladina« sedaj se vr-šečega sestanka kršč. mislečega dijaštva. Spreletava ga zona, da dijaštvo jasnim čelom in odločnim srcem stopa pod prapor, ki ima devizo: katoličanstva, slovenstva in demokratizma. — V svoji čedni maniri pred-baciva tem dijakom, da so ali praznoglavi breznačelneži ali pa kruhoborci. — Menite-li, da bomo branili dijake pred temi očitki?! Kaj še! Kedor se hoče podučiti o globoki resnosti v teh dijaških vrstah, ta pojdi med nje in prepričal Be boš, s kako resnobo se ti dijaki pripravljajo za svoj poklic in za službo slov. domovini. Koliko zanimanja je za socijalnopolitična, narodr.ain druga aktualna vprašanja! To je dijaški naraščaj, ki ne smatra za glavni posel dijaštva krokanje in pohajkovanje, to je naraščaj, ki se zaveda, da le vsestransko naobražena inteligenca more Bvojemu narodu koristiti, to je naraščaj, ki se zaveda, da le inteligenca, ki ne viha nosa, ako sreča človeka iz ljudstva, temveč ki gre z ljudstvom, ki čuti in dela za ljudstvo, da le taka pridobi zaupanje med ljudstvom. Veselimo se tega dijaškega naraščaja in želimo da to resno stremljenje po naobrazbi, da ta krščansko demokratski slovenski duh ostane tradicijonalen tudi za naprej v njihovih vrstah. Ali nekaj je, kar si moramo očitati: Mi naša akademična društva premalo podpiramo. »Narod« sicer trdi, da so v vrstah kršč. mislečega dijaštva kruhoboroi; ali istina je, da bo dijaki liberalnih ali radikalnih slov. akad. društev deležni večjih in obilnejih podpor, kakor pa dijaki v »Danici« ali »Zarji«. Govorilo se je že, da »Leonova družba« zasnuje neko ak cijo za stalno podpiranje akad. dijaških društev. A ostalo je dosedaj le pri besedah. Treba pa je preiti do dejanj, ker naša akad. društva so podpore potrebna in tudi v visoki meri vredna! Duhovniške vesti. Župnija Ljutomer je podeljena č. g. duh. svetniku in župniku pri Sv. Petru poleg Maribora Martinu J u r-k o v i č u. — Odpust je dobil č. g. Ivan T o m a ž i č, doslej kaplan v Cilju, da nadaljuje Bvoje teologične študije. — Prestavljeni so kaplani: č. g. F r a n K r u 1 j c iz Žalca kot prvi kaplan k Sv. Magdaleni v Maribor; č. g. Jak. Fink pride za kaplana v Žilec, č. g. Anton Postružnik, od Sv. Križa pri Slatini k Sv. Petru pri Radgoni, č. g. Jožef J a n ž e k o v i č od Sv. Petra pri Radgoni k Sv. Križu pri Slatini, č. g. dr. Jožef S o m r e k pride iz Šmarij pri Jelšah kot drugi kaplan v Celje č. gosp. van J u r k o pa pride v Šmarje pri Jelšah. Kapelanom v Rojanu je imenovan Lahon g. Anton Pernacicha. »Piccolo« mu poje slavo in ni čuda, saj je Pernaoich vžival podporo »Lege Nacionale«. Žalostno! Slovencem pravico! Zlato mašo bo obhajal v nedeljo, 6. septembra t. 1. ob 10. uri v Podšentjurju pri Izlaki čast. gosp. Frančišek J e r š i č , župnik v p. Slovenska hvaležnost. Tako je naslov članku »Grazer Tagblatta", ki se peča z volitvijo v trgovsko bolniško blagajno. V svojo sramoto moramo pripoznati, da smo Slovenci v tem društvu predolgo bili »hvaležni" za — izkoriščanje od nemške strani. Zgoditi bi se moralo že davno prej to, kar se je izvršilo preteklo nedeljo. Posebno mnogo psovk posveti »Grazer Tagblatt« našim somišljenikom in našemu listu ter povod za svoje psovke proti nam išče v — »Slov. Narodu«. Nemška jeza nas ne spravi iz ravnotežja 1 Slovenskim volivcem „nemška kultura1' posveti te-le psovke : ,,zweifelhafte Existenzen", „turbulente Elemente'', ,,Schand-tat ', „akandalmacher", „grasser Unveratand", „bubische Herausforderurgen", „SippBchaft", riiiromVioif" RnaVinif' Rofninmiia" Rii- berei'' itd. Naposled pravi „Grazer Tagblatt": „Nemški člani vedo, kaj jim je zdaj storiti". Ti presneta nemška ošabnost! Prav radovedni smo, kateri nemški trgovec v Ljubljani bo sedaj, ko je slovenska večina dosegla pravice, roval proti društvu* Ako iščejo Nemci novega boja, prosto jim! Nemško-nacionalnim Celjanom in Bsljačanom pa bomo želeli srečno pot, ako izstopijo iz društva! V Mariboru so s sinodo, ki se vrii tekoči teden, združene tudi duhovne vaje za duhovnike. To pobožnost vodi p. n. gospod kanonik Filip Jakob Bohinc. Bankovoi po 5 in 10 gold. se samo do 31. avgusta t. 1. pri blagajnah sprejemajo. Kdor ima kaj teh starih bankovcev, naj jih sedaj hitro zmenja, ker pozneje jih bode moral na Dunaj poslati, kar je s stroški združeno. Šolske vesti- Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Amalija Vardjan je iz Črnomlja imenovana za učiteljico v Mirno Peč. — Gdč. DeBimira Dolžan je imenovana za provizorično učiteljico na šoli v Toplicah. — Na rudniški šoli v Idriji so prišle gdč. Marija Kavčič v I., gdč. Marija Jur-man v II in gdč. Marija Rupnik v III. plačilni razred. Zavod dobi še eno učiteljsko moč. — Zgradba nove šole v Budanjah je gotova. O shodu v Polskavl se še poroča: Govor poslanca R o b i č a je vzbudil veliko pozornost, posebno oni del v katerem je ožigosal samonemške napise na uradih v skoro popolnoma slovenskem slovenjebistriškem okraju. Ljudstvo je, kakor poroča »Sddsteie-rische Presse« razburjeno vpilo: »Dol z njimilLe glejmo, kako delajo Hrvati z mažarskimi zastavami!« Shod se je izrekel tudi za splošno volivno pravico in zahteval, naj se takoj odpravi samonemški napis na novem poslopju okrajnega glavarstva v Slovenji Bistrici, ker samonemški napis je pro-vokacija slovenskega prebivalstva. — Somišljenike na Štajerskem prosimo, da nam o vsakem slovenskem shodu na Štajerskem blagohotno preskrbe vsaj kratko, a hitro poročilo. Deželni predsednik baron Hein se je s soprogo včeraj zvečer vrnil v Ljubljano. Gospod rektor Koster, predsednik slovenskega delavskega društva vHambornu na Nemškem, je obiskal danes naše uredništvo. V Ljubljani ostane par dni. V nedeljo se udeleži vevške siavnosti, potem pojde v Kamnik, na Brezje in Bled. Gospod rektor že precej dobro govori slovenščino, katere se je naučil na ljubo našim rojakom na Nemškem. — Stavka v Hrušici. Pri zgradbi železniškega predora v Hrušici pri Jesenicah stavka 1600 delavcev. Delavoi zahtevajo osemurni delavnik. — Poštna vest Mesto poštne ekspe-ditorioe v St. Juriju na Tabru je dobila gdč. Julija Južna. — Amerikanski milijonar Gordon Bennett je s bvojo ladijo »Lysistrata« prišel v Trst. — Vodovodi. Vodovod na Vrhniki zgradi tvrdka u "VVagenftlhrer z Dunaja. — Vodovod v Logatcu razširijo in izvrši do-tična dela tvrdka Wagenfuhrer za 25 000 K. — Iz Šenčurja se nam poroča, da Be je v torek tamošnji posestnik Janez Golob po domače Bobnar med košnjo hipoma zgrudil in v par sekundah izdihnil svojo dušo, ne da bi bil poprej tožil o kaki slabosti. — »Poseidon« izgubljen. Lloydov parnik »Poseidon«, ki je svoječasno zadel v skalovje blizu rta Cirmelo in katerega so skušali rešiti, smatra se izgubljenim, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi ga rešili. — Poroke. Poročil se je gosp. Anton K r m a c , učitelj v Vipolžah, z gdč. Alberto Z o r n o v o iz Prvačine. — V Mariboru se je danes poročil gosp. davčni adjunkt Hinko D r o f e n i k z gdč. Emico V a v r o k. — Zaročil se je gosp. Franc Lampreoht, uradnik c. kr. ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Beljaku z gospodično Gustiko R o d i č. — O izseljencih. Poštni parnik Krovn land« družbe »Red Star Linie« v Antverpnu je došel erečno v Nev York. — Novo brzojavno zvezo zgrade mej Gradacom in Semičem. — Razpisana je učiteljska služba na nntrnzmrini rtnAki InidaUi Snli v Pnalniini — Umrl je v Virmažih pri Stari Loki >dne 26. avgujta g. Mirt. Trilar, znan pod imenom »Trilarjev oče«. Rajni je bil mož, kakoršnih je dandanes malo; bil je skrben oče, moder gospodar, dokler ni vsled starosti odložil gospodarskega bremena, a za čast božjo je bil neutruden do zadnjega diha. Molit', v cerkev hoditi in skrbeti za križ, katerega je v bližini svoje hiše postavil s pomočjo svojih sovaščenov, mu je bip tila ona nasilja, s kateremi se jim ie grozil . Nato je bil Evgenij Kumičič s giaono hrnz prot kandidata izvoljen. Od 207 voiivcev je dobil Kumičič lil glasov. Odstopi li zagrebški veliki župan? Iz Zagreba. Precej po žalostnem dogodku v Zaprešiču se je javilo raznim zunanjim časopisom, da bode umirovljen veliki župan zagrebške županije Budisavljevič. Toda domače hrvatske uradne novine so preklicale to vest kot neresnično. Nekaj resnice pa je vendar-le v tej vesti. Pravijo, da je bil ban Pdjačevič že pripravljen izdati zapoved, da se v Zaprešiču ne razobesi mažarska zastava, ko so mu bili od ondot javili brzojavno, kako vre v narodu in da se je bati nove nesreče. Ali veliki župan Bud;savl|ev;c sa je temu uprl *er prevzel vso odgovornost za vsak sluča|. /upinijski uradnik je tudi prisostvoval pri razobešanju mašarske za stave. Noledki tako očitnega kršenja postave niso izos ali — in vso odgovornost nosi veliki župan Budisavljevič Pa bi li bilo čudno, da tak upravitelj zares odstopi? V vsaki drugi ustavni deželi bi zginil tak upravitelj iz javnosti v kratkem Času, na Hrvatskem pa zdaj ta dostojanstvenik preganja one, ki so banu sporočili o vznemirjenem stanju svojega naroda, ki ga gotovo bolje poznajo, nego veliki župan Budisavljev č. Tako so zdaj toženi občinski zastopniki občine Brdovec in pa kapelan brdovski radi upora samo zato, ker so višjo oblast upozo-rili po svojej vesti o vznemirjenem narodu. Mi pa pri vsem tem mislimo, da so temu velikemu županu njegovi službeni dnevi sešteti. Bolje bi bilo, da se je že poprej odstranil iz državne službe, saj je poznato, da je kot veliki župan županije gospičke povsodi med staroverci branil tudi srbsko za-stavo, radi katere je bilo v omenjenej župa niji toliko prepirov. Pod njegovo upravo se je tudi zgodilo, da so v nekem kraju šolski otroci vedeli za srbskega kralja Aleksandra, o svojem vladarju, kralju hrvatskem pa niso čuli niti besedice. Sicer pa se iz dogodka vidi, da bi bil moral novi ban Pejačevič pri Bvojem nastopu odstraniti poprejšnje župane, ki so še vsi pijani Khuen Hedervaryjevih vladinih nazorov ali huhenovfičine, kakor se zdaj pravi na Hrvatskem, ko bi hotel, da se na Hrvatskem zares uvede dobra in poštena vlada. Dokler bodo na čslu županijam kot prvi dostojanstveniki možje, kakor je sedanii veliki župan zagrebške županije, se ne more pri čakovati kakšna sprememba v dosedanjem vladnem zistemu. Morda je bana dogodek v Zaprešiču podučil, kaj mu je naiorej storiti, če hoče zareB dobro vladati na Hrvatskem. Vstaja na Balkanu. Iz Makedonije nam je pričakovati vsak dan poročila o splošnem vttinku. Ravno to, da čakajo še s splošnim vstankom, je zelo vznemirljivo. Poročila trde, da na dan sv. Elije bukne splošna vstaja in da so vstaši srečen izid vstanka postavili v varstvo tega svttnika. Ta ceremonija po kateri se je to izvršilo je biU posebna in je napravila veli-kansk utis. Udeležili so se je vsi voditelji. Vršila se ie v glavnem taborišču vstaškem na gori Peristen pri Monastiru. Duhovniki so blng slovili vstaše; nato je Boris Sarafow prebrai oklic na vstajo, kar je bilo sprejeto z veifcim navdušenjem. Nato je četa zapu st la tabor in takoj napadla mimo idoČo turško stotnijo. Bolgarski nadduhovnik je prvi vstrelil na turško četo in za njim vsi drugi. Boj je trajal blizu 3 ure in ee je končal s turškim porazom, kar je smatrajo z* dobro znamenje. Oficijelni oklic za splošni vsfanek so razglasili tudi posameznim pododborom v Perleoa, Ohridi, Kruševem, Kasto-riu, Oatrovem, Fiorini, Kozini itd. Akoravno je težko določiti natančno štev lo v-tašev, vendar se sodi, da jih je blizu 25 tsoč. Vstaši so dobro oboroženi in z muni-cijo di bro preskrbljeni. Vse ozemlje, koder je razširjena vstaja, je razdeljeno v 25 vojaških okrajev. Vsak tak okraj šteje 15—20 čet, kat rih vsaka je močna do 200 mož. Povrh tega je pa še zelo veliko manjših čet po 20—50 vstašev. Voditelj vstanka je B ris Sarafcw. Tehtnično vodstvo se je pa poverilo bolgarskim Častnikom, ki so bili vzgojeni in izšolani v Peterburgu. Kakor smo že poročali, izdajajo vstaši svoj list, ki je pisan v francoskem jeziku. List je pisan od izobraženih ljudij in izhaja v Sredcu. Ni torej dvoma, da ima vodstvo makedonskega revolucionarnega odbora svoj sedež v Sredcu in da so odtod razpeljane niti po celem vstaškem ozemlju, ki vodijo vstaško gibanje. To, da list izhaja redno, je dokaz, da imajo vstaši mnogo denarnih sredstev in da vBtanka ne mislijo vžgati le za enkrat, da potem zopet vgasne, ampak, da hočejo vstajo vzdržavati do konca. V Bolgariji je stan generalnega štaba. Dokaz temu je pa to, da so v Macedoniji takoj vedeli za prihod ruskega ladjevja pred Iniado in so Ruse pozdravili kot Bvoje rešitelje. Kako bi se moglo to zgodit1, ako bi štab in sploh vstaši se skrivali po gorah. In najbrže je to tudi vzrok, da se Ferdinand bolje počuti na ogrskem letovišču, kakor pa v svoji rezidenci, kjer vlada macedonski štab. — Te dni je odšla četa 500 mož čez bolgarsko mejo. Bili so dobro oboroženi in z vsem preskrbljeni. Predno so prestopili mejo, so vsi prisegli, da se nihče ne vrne živ nazaj, dokler ne bo v Makedoniji takih razmer, da bi se lahko živelo, in dokler ne bodo bratje v Makedoniji varni svojega življenja in imetja. Poleg oklica na vse Make donce so poslali tudi pisanja na premožne Makedonce, v katerih se jim naroča, da naj od svojih dohodkov dajo del odboru za porabo. Določena je posebna komisija, ki ima določevati, koliko bo dal ti ali oni. Rekurza ta komisija ne pozna; vsak, kdor se komisiji upira in noče plačati, je ustreljen. Med B lgari v kneževini se opaža veliko gibanje in uganka je, zakaj so bile odpovedane ve like vojaške vaje pri Kazanliku, Stari Zi gori do turške meje. Na bolgarskem nihče ne veruje, da bi se mir vzdržal in da bi ne prišlo do vojske. Nasprotno so v Bolgariji trdnega prepričanja, da se 28. t. mes. (po grškem koledarju na praznik Marijinega Vnebovzetja) dvigne velik splošni v s t a n e k v vseh turških vila-j e t i h . pri katerem bo zgrabilo za orožje mlado in staro. Za ta termin se vstaSi temeljito pripravljajo, da bo .vtisek si-jajno-grozen". Turške rodbine ne beže v Uirigrad samo vsled napadov vstašev, ampak največ vsled tega, ker so razširjene vesti, da se gotovo začne vojska. Turčija je naročila v Nemčiji 250.000 kil. brezdimnega smodnika, ki naj ae ji ga takoj pošlje. bvedaki orožniški častniki zahtevajo, naj se jih takoj odpokliče, ker jim turška vlada ne da nič plače in tudi druge pod pore ne. Turški častniki seveda niso tako natančni; če vlada nič ne da, pa ukradejo, in — dobro. V Filipoplu je orožnik na postaji hotel aretirati spremljevalca turškega konzula. Konzul je protestiral, nakar je orožnik hotel aretirati še njega. Konzul je komaj ušel v konzulat; raztrgali so mu Buknjo. Dogodek bo imel resne posledice. Tri brzojavke valija v Drinopolju, datirane od 24. t. m., poročajo, da so ustaSi zapalili vse turške vasi v okolici Tirnova in da so na grozovit način umorili ženo in otroka carinskega paznika v T rnovu. Dalje da je ena ustaškib čet broječa 80 glav z bombami napadla in skoro popolnoma razdejala neko mobamedansko vas šest ur oddaljeno od Drinopolja. Končno so ustaši v noči med 22. in 23 napadli vojašnico v Tirnovu, toda bili bo odbiti. V drinapoljski vilajet je pozvanih 26 bataljonov turške vojske. Vzrok neuspehov turške vojske je slaba organizacija in slabo vodstvo. Povrh tega pa prihajajo iz Carigrada povelja, ki so si protivna. Revulocionarni odbor v Monastiru poživlja vse kristjane, naj se pridružijo vsta-šem in naj ne plačujejo davka. Med turškimi čatami vlada velika anarhija. Častniki in vojaki so ie več mesecev brez plače in se nočejo boriti zoper vstaše. Mnogi vpoklicani rezervniki nočejo jemati pušk, ali jih prodajo. Laški Garibaldmci so iz Benetk poslali revolucijskemu odboru navduševalne čestitke, povodom nameravanega shoda za Maoedonce. V kosovskem vilajetu se zbirajo m u s t a h f i (črnovojniški) ob srbski meji. Albanci smejo zopet nositi orožje. V bližini Carigrada so se pojavile močne vstaške čete. Vlada je izdala varnostne na-redbe. Sultan sa boji. Mnogo Bolgarov je aretiranih. Porta opozarja oblasti, naj zabranijo izbruhe mohamedskega fanatizma. Za vsak dogodek so odgovorne oblasti. To S8 je zgodilo na pritisek diplomacijo. Rusko ladijevja je vsled slabega vremena odjadralo še le včeraj iz pristana I n i a d a. Vstaši bo napadli pri Terkes Kojo železnico in pomorili turško prebivalstvo. V vilajetu Monastir je pokončana vsa žetva ker so se kristijani bali iti na polje vsled Turkov, Turki so se bali pa vstašev. Mnogo snopja, ki so ga kristijani pustili na polju, so Turki požgali. Čete vstašev imajo tudi gorske topove in sploh vse natančno, kako v redni armadi, samo konjiče nimajo. Generalni štab, sanitetni in ogledovalni oddelki so mnogo bolje organizirani, kakor v turški armadi. Odtod njih vspehi, čeravno so povsod v manjšini. Vstašev je vedno več, ker tudi iz kneževine vedno prihajajo čete in njih vspehi bodo kmalu osupnili celo Evropo. Bolgarski knez Ferdinand biva v Pusztabacsu na Ogrskem. K njemu Be je napotil bolgarski zastopnik v Peterburgu dr. Stanciovv. da bi ga pregovoril, naj se vrne nazaj v Bolgarijo. Sultan je odstavil maršala Omer Rušdi pašo, poveljnika makedonskih čet, ker je preveč popustljiv, in je imenoval za njegovo mesto Elhem pašo, ki je pa vsled bolezni odklonil. Kazne utvari. Najnovejše od raznih strani Velikanski požar v Budimpešti. Vsled hudega vetra je začel goreti še oni del četrtega nadstropja pariškega skladišča, katerega se do sedaj požar ni lotil. Gasilci so se z lestvami povspeli do pogorišča. Do sedaj niso našli nobenega trupla, ker omet in pepel vse pokrivata. Za časa velikega požara je v trgovini 150 oseb nakupovalo raznega blaga. Dvomijo, da bi se vsi rešili. Prebivaloi stanovanj na dvorišču so tudi zgoreli. Na pogorišču so prijeli mnogo tatov. Za sirote ponesrečencev je nabrano že 55 OOO kron. CeBar je daroval 4000 kron. — Najbogatejši mož * M e k s i k i je umrl te dni. Ime mu je bilo Pedro Alvorado. Kot navaden delavec je našel bogato žilo srebra in postal milijonar. Zapušča 300 milijonov kron. Pri sebi je nosil vedno milijon kron, Strast njegova je bila, pokupiti krošnjarjem vse njihovo blago. Zapušča samo ženo. — 300 hektarjev gozda je pogorelo v Aneli na Sardiniji. — Nesreča na morju. Avstrijski parnik »Dona« je v Antverpnu trč-nil z nekim holandakim parnikom, ki se je takoj potopil. Tri osebe bo utonile. — Tereza Humbert in njen mož sta podpisala ničnostno pritožbo proti obsodbi. — Takozvani »saharski cesar« Lsbaudy se je na Las Palma ukrcal na parnik, ki je namenjen v Hamburg. — Dr. Jacques paša, turški zdravnik, ki je zdravil konzula Sčerbino, je umrl. Kri si je zastrupil pri operaciji ranjenih vojakov. — K požaru vBudimpeMi. Nek uslužbenec pogorele trgovine se je rešil na ta način, da se je vlegel pod vodovod in spustil vodo preko sebe. Telefonska in brzojavne poročila. Dnnjtf, 27. avgusta. (C. B.) „Frem-denblatt" poroča, da enoletni prostovoljci vsled odredbe vojnega ministerstva, da mora moštvo tretjega letnika ostati pod orožjem, niso priza- deti, a glede vojne mornarice se pa zgorejšnjo odločbo ne more izključiti. Dunaj, 27. avgusta. Fml. Steinin-ger se je na cesarjevo povelje podal v Treviso, kjer se laški kralj s kraljico mudi na vojaških vajah. Pri tem sestanku se bode izvršil dogovor o podrobnostih obiska laškega kralja na Dunaju in obratno o obisku avstrijskega cesarja v Rimu. Cuje se, da bo baje avstrijski cesar lahko obiskal tudi Vatikan. Dunaj, 27. avgusta. .Ravnokar prihaja iz Adrianopla vest, da so vstaši konvencionalni vlak orientske železnice, ki se je odpeljal z Dunaja dne 25. t. rn. ob 8. uri 25 min. dopoludne danes mej turškima postajama Kulelu Burgas z d i n a m i t o m pognali v zrak. 6 oseb je mrtvih, 15 ranjenih, mej njimi 3 uslužbenci orientske železnice. Budimpešta, 27. avgusta. (0. B.) Od merodajne strani se zagotavlja, da /emelje poročila o nameravanih cesarjevih potovanjih le na kombinacijah in da se o tem ni ničesar odločilo. Temešvar, 27. avgusta. „Teme-svarer Zeitung" pravi, da je izvedela, da bodo kljub razmeram vojaki tretjega letnika odpuščeni najpozneje 1. oktobra. Pardubice, 27. avgusta. Agrarci kandidirajo v skupini tukajšnjih kmečkih občin v državni zbor agrarca Sveka. Carigrad, 27. avgusta. Turčija se hoče pri vlasteh pritožiti proti Bolgariji, češ, da res podpira vstaško gibanje. Turčija bo izjavila, da odklanja vso odgovornost za nasledke. Berolin, 27. avgusta. „Nat. Ztg." poroča, da sta ruska in avstrijska vlada od Turčije zopet nujno zahtevali, naj uduši (!) vstanek v Makedoniji, vsled česar se čuje o mnogoštevilnem pomikanju turških čet. Iz Budimpešte imajo listi vesti, da je vojni minister cesarju poročal o mobilizaciji avstrijsko-ogrske vojske. Obisk ruskega carja pri avstrijskem cesarju ima baje namen dogovoriti se o načinu, kako udušiti vstajško gibanje. V koliko se bodo pri tem vpoštevale koristi Turčije, ni znano. Pariz, 27. avgusta. Francoska vlada je naročila pri Kruppu mnogo novih topov. New Vork, 27. avg. List „Chi-cago Daily News" priobčuje brzojavko, da se je podala preteklo nedeljo deputacija 6 odličnih Bolgarov iz Sotije h knezu Ferdinandu na Ogrsko. Deputacija je baje zahtevala v imenu Bolgarov od kneza, da mora tekom 10 dni podati izjavo o njegovih namenih glede makedonskega gibanja. Ako to ne stori, tedaj izjavijo Bolgari, da je izgubil knez Ferdinand pravice do prestola ter mu prepovejo vrnitev v Bolgarijo. Dunajska borza dne 27. avgusta. Skopni državni dolg v notah.....10010 Skupni državni dolg v srebru..........100 05 Avstrijska zlata renta 4% ..........120 60 Avstrijska kronska renta 4%.....100'40 Avstrijska inv. renta 3\<, % .....92 25 Ogrska zlata renta 4 %.......11915 Ogrska kronska renta 4%............97 80 Ogrska inv. renta 3'/,%..............89 25 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'80 Kreditne delnice..................639 50 London vista....................23917 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-30 20 mark............23-48 20 frankov...........19-06 Italijanski bankovci........9515 C. kr cekini...........1132 Meteoroloffifino porodilo. Viiina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm | 1 Cu epa- £ i tOTUjk Stanj* barometra, v min. Tempe. raturm » 1,0 Celsija Vetr.rt, 11 J Nebo - J je.. 21) IVfK' 742 9| 16'6 sr. svzh. oblačno 1 „,| i. ijutr | 743 8 1 14 4 1 sr svzh |2. popol 742 2 | 2l-8| sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura 17-4*, del. obl. j 5 8 normale 17 7*. 1112 1-1 Potrti od najglobljo boli javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, stare matere, tašče, sestre in tete, gospe Amalije Naglas, poroj. Vogl, ki je po kratki, težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dn6 26. avgusta, ob pol 7. uri zjutr j v 06. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se bode v petek, dntS 28. aveusta, ob 6. uri popoldne v hiši žalosti na Turjaškem trgu št 7 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri svetemu Krištofu v lastni rakvi položilo k zadnjemu počitku. Svete zadušne maše služile se bodo v raznih cerkvah. Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu. V Ljubljani, 26. avgusta 1903. Jakob Naglas, hišni posestnik in tvor-ničar pohištva, soprog. — Viktor Naglas, tvorničar pohištva, sin. — Jelka Naglas, roj Ulrib, smaha. — Jakoblna Naglas, Ana Meyer, Adela Kubln, Frlda Naglas, hčere. — Marcel Vogl. brat — Marija Vogl, sestra. — Albin BXoyer, ravnatelj tvornice, Josip Kubln, c kr. nadpo-rnčnlk, Martin Bervar, zet je — Anny Meyer, Viki in Jelloa Naglas, Josip Kubin, vnuki in vnukinje. — Marija Bervar, pastorka. J V razpisuje službo sourednika £ in kopektopja. £ Pismene ponudbe s pogoji na uredništvo »Slovenca" do 1. septembra. i095 Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami izdal P. Hugolin Sattner ord. ff. min. 1'artitura in 4 glasovi 8 K, vsak na-daljni glas 80 vin. Naroča se: frančiškanski samostan, LJubljana. Čisti iloliirek prejmo knezttšk. zavodi. 1111 1 fiii Vozni red junij-oktober 1903 858 Cena 20 vin. (10 kr.) s poluletnim koledarjem v trdnem ovitku dobiva se v prodajalnici Ničman Kopitarjeva ulica in v Turkovi prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani. Trgovina. Prostori jako ugodni za že upeljano trgovino z mešanim blagom v večjem trgu na Kranjskem se oddajo. — Natančna pojasnila daje: „G:spodarska Z/eza" v Liubljani. 1074 5—3 f^nmiČP za s,lkarJe' pleskarje, zidarje in \y(/JJCCt> za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskulice. 624 16 11 — 1 Vnanja naročila proti povzetju. 'J registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-77 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, □Telefon štev. 57. T9fi 100-23 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko t-00 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči HANN8 KONRAD ura Kt.» -.o tovarna za ure In izvozna trgovina Most St. 234, Češko. pozor! I JivHM gostilna pri „Zajcu" nn Rimski cesti št. 4 se naliaja od 5. avgusta naprej na Rimski cesti št. 24, to je vogal Rimske, Blelweisove in Tržaške ceste (nekdaj pri Jagru ) kjer sa nahaja velika zaloga priznano najboljših, doma izdelanih kranjskih klobas, Katere se oddaiajo tudi po več vkup. Avguštin Zajec, 1010 3-2 restavrater. to 00 te (ceciljanca) je razpisana v Grebinju, Koroško. Ako oženjtn, obad\a pevca. Plača dobra, stanovanje i ovo in pr sto — Več pove župnijski urad. 1083 2—2 Službo postiljona dobi takoj pošten in priden hlapec. — Kje, pove naše uredništvo. 1097 3-2 Tesarji se vsprejemajo pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. 1107 4-2 Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—43 sta najbolj koristni za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunaht Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. W Nakup In prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja sa »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za vsako »rebanje. Kulantna izvršit«* naročil na borsl. Menjarična delniška družba „11 EBCVBM I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. W0f Pojasnila » vseh gospodarskih in finančnih Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth glavnlo. 134 237 Izdajatelj ^odgovorni nrsdnik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani. i