Poštnina plačana v gotovini S ped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 • tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.5(M) Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Leto XVIII. - Štev. 48 ( 926) Gorica - četrtek, 1. dec. 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Trije studenci Ustavne reforme v Španiji Človek kot duhovno bitje živi svoje duhovno življenje iz idealov. Ideali pa so višje vrednote, ki se kažejo našemu duhu kot dejstva, katera zaslužijo našo ceno ta zato našo žrtev; kot dejstva, ki mo-rejo obogatiti našega duha, našo osebnost, zato so vir, studenec našega duhovnega bogastva. Med raznimi duhovnimi vrednotami je tadi narodnost. S to vrednoto je tako kakor s tolikimi drugimi: eni jo cenijo Preveč, drugi premalo ali jo enostavno Prezirajo kot stvar, ki ne zasluži nobene cene. Najti pravo pot vredno kristjana, ie tudi tukaj težko kot povsod drugod, ko pa nas strasti in okolje zavajajo na desno in levo. Vendar, da je narodnost velika duhovna vrednota, o tem noben kristjan ne more dvomiti. Ce pa je velika duhovna dobrota, potem je naravno, da kristjan ne more brezbrižno mimo nje, je ne sme omalovaževati ali celo tajiti; prav tako ne sme pretiravati in jo morda staviti na prvo mesto med duhovnimi vrednotami. So druge pred njo in višje od nje. Vendar nam danes *ie gre za to, na kakšno mesto med vrednotami spada narodnost, ampak nam gre nekaj drugega. Radi bi premislili, iz kakšnih virov raste ta vrednota, iz kakšnih studencev črpa svojo moč in moralno Vrednost. PRVI STUDENEC JE NARAVA Prvi studenec je narava sama, to se Pravi človek kot ga je Bog ustvaril. In Ustvaril nas je različne, različne po barvi kože, po temperamentu, po spolu, po postavi in tudi po jezikih. Sveto pismo Poudarja to dejstvo na najbolj preprost način, ko pravi, da je Bog ljudem zmešal jezike, ko so zidali babilonski stolp. Različni narodi so torej nastali kot posledica naravnega razvoja človeškega rodu. To potrjuje tudi zgodovina, ko vemo, da so se iz enega ljudstva, ki je prvotno tovorilo en skupen jezik, razvili različni Jeziki in različni narodi. Kdor bi šel proti temu razvoju, bi šel proti naravi; kdor ^ tak razvoj zanikal, bi zanikal naravo. Tako postopanje, ki ni redko v zgodovini, Se je pa zmeraj maščevalo nad krivci samimi, ker nasilje nad naravo se vedno Maščuje. DRUGI STUDENEC JE KRISTUS BOG-ČLOVEK Kristus je prišel, da nas uči vso resico. Tako nas je poučil tudi o narodno-8ti» da je velika vrednota. Saj je ljubil svoj narod, čeprav je prišel odrešit vse 'Judi in je ljubil tudi vse druge narode. Ukazal je to posebno ko je jokal nad Nehvaležnim Jeruzalemom, ko je poudaril. da je evangelij najprej za Jude, po-tem šele za druge, ko je na križu na po-8®ben način molil za svoje ljudstvo: »Oče, "dpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ta nauk božjega Učenika je najbolj fa*urnel sv. Pavel in ga v praktičnem ^vljenju in nauku najbolj izvajal. Veliki apostol narodov ni nikoli zatajil, da je ■*Ud po narodnosti in da so mu njegovi r°Jakl, kakor Kristusu najbolj pri srcu. *ato Izpoveduje v pismu Rimljanom: “Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, sem v veliki žalosti in imam vedno bolečino v svojem srcu. želel bi namreč, *** bi bil sam zavržen, ločen od Kristusa ** svoje brate, ki so moji rojaki po taesu... (Rim 9, 1). In to je tisti Pavel, ^ je bil tako ponosen na svoje rimsko ''•'Žavljanstvo. »Clvis Romanus sum! Rim-državljan sem!« Je zaklical pred cesar-*klni namestnikom Pestom. Isto Je z ena-zanosom povedal stotniku v Jeruza-'emu: »Jaz sem rimski državljan že z l'°Jstvom.« Tako je apostol Pavel morda ’udi prvi, ki Jasno loči državljanstvo od Orodnega in verskega pripadništva. TRETJI STUDENEC JE NAUK POKONCILSKE CERKVE Na zadnjem vatikanskem koncilu je ka-toUška Cerkev pregledala svoj nauk in vskladila z dosežki sodobne kulture in napredka. Med vrednotami, ki jih je človeški nemirni duh odkril in jim dal pravi poudarek, je tudi ljudski jezik in ljudska kultura. Dočim so ves stari in srednji vek poudarjali vrednost le starih klasičnih jezikov in kultur, kar je doseglo višek v dobi humanizma in renesanse, so poznejše dobe, zlasti še romantika, odkrile velik pomen ljudskih jezikov in ljudskih kultur za pravi napredek in uspešno duhovno življenje narodov. V civilnem življenju se je to takoj uveljavilo v gojitvi živih jezikov povsod in v razvijanju narodnih kultur. Cerkev je pa še dolgo ostala pri starem in zlasti v liturgiji še vedno ohranila monopol latinščine, v duhovnem oblikovanju vernikov pa je še naprej poudarjala vrednost latinske kulture na škodo živih ljudskih kultur, kakor da bi vsi morali sprejeti z vero v Kristusa tudi osnovne prvine rimsko-grške kulture. Na zadnjem koncilu je to svoje stališče pregledala in ga posodobila. V liturgiji je priznala enako vrednost vsem živim jezikom, da se daje Bogu čast in se verniki poučujejo v verskih resnicah. Glede kulture pa je prvič v svoji zgodovini zavzela odgovorno stališče v zadnjem XIII. dekretu in sicer v drugem delu, kjer govori precej na dolgo o tem, kako je treba kulturni napredek prav razvijati. Tu najdemo jasne načelne izjave o potrebi kulture, o njeni svobodi, o njenem širjenju in o njeni raznolikosti ne samo v raznih dobah, ampak tudi pri raznih narodih. Tudi to najdemo, kako naj se cerkveni možje poslužujejo raznih kultur za čim bolj uspešno širjenje evangelija. S tem je Cerkev enkrat za vselej obsodila početje tistih, ki so do nedavna hoteli vse »romanizirati«. Volja božja in volja Cerkve je torej, da je svet raznolik tudi v jezikih in kulturah, a da pri vsem tem ohrani edinost vere v Kristusa Boga-človeka, v katerem jeJ Bog vse prenovil (sv. Pavel), in v Cerkev, ki je božje ljudstvo nove zaveze. Vera v Kristusa pa ne zahteva, da zatajimo to, kar smo, in pripadnost Cerkvi nima za pogoj, da se odpovemo temu, kar smo dobrega s seboj prinesli iz svojega narodnega kulturnega življenja. Nasprotno, prav to, da smo Kristusovi in da pripadamo Cerkvi, nas mora nagibati, da ostanemo zvesti tudi svojemu materinemu jeziku in svojim očetnim izročilom. Samo tako bomo tudi dobri kristjani. (r+r) Svetovna pozornost se je zadnji teden precej usmerila na Francovo Španijo, kjer je »generalissiimus« objavil nove ustavne reforme. FRANCO IN SLOVENSKI KULTURNIKI Med nami Slovenci pisati o Španiji in o Francu je vedno tvegana stvar. Morda se ob nobenem režimu toliko ne razvnemamo kot prav ob Francovem v Španiji. Ko je Franco pred 30 leti v mesecu juliju začel svoj zmagoviti upor zoper ljudsko fronto, so se duhovi na Slovenskem ločili v dva tabora, ki sta si postala med seboj sovražna kot pozneje samo še ob rdeči revoluciji med drugo svetovno vojno. Zadeva »Franco« je v tistem času izzvala najresnejšo krizo v političnem in kulturnem taboru katoličanov pred drugo vojno. Tedanji. politiki in kulturniki v Sloveniji so se zaradi Francove zadeve tako spopadli, da je nastal razkol med njimi, ki se še danes ni pomiril. Ko smo namreč letos poleti ob 3(Metnici frankistične vtaje v Španiji objavili o tej zadevi članek, smo doživeli tako huid napad od strani nekega slovenskega tednika kot že dolgo ne. Znamenje, da se slovenski duhovi zaradi Franco še vedno niso pomirili. Eni vidijo v njem diktatorja, ki je odvzel Špancem vse pravice; ki je zadušil revolucijo, ki naj bi prinesla mir in svobodo; ki je zlasti vkoval v nove verige pogumne Baske in njih avtonomijo; ki je kriv smrti tolikih revolucionarjev vsega sveta, kateri so se borili v mednarodnih brigadah itd. Torej črni demon, ki ni vreden, da ga zemlja nosi. Drugi pa so Franca vedno branili in zagovarjali. Predvsem so ga zagovarjali, ko se je uprl vladi ljudske fronte v Madridu, in simpatizirali so z njim ves čas, ko se je boril. Videli so v njem moža, ki se je upal postaviti po robu komunizmu v času, ko so se v zapadnem svetu vsi z njim bratili razen Mussolinijeve Italije in Hitlerjeve Nemčije. Franco jim je bil tisti, ki je režil Španijo in z njo Evropo pred rdečo diktaturo, ki bi gotovo zavladala povsod, če bi ob zmagovitem koncu druge svetovne vojne bila Španija komunistična. Franco jim je torej mož zmagovitega odpora zoper svetovno komunistično diktaturo. RESNICA O FRANCU V tej polemiki, ki se vleče v našem javnem življenju že 30 let, se nam zdi, Izmenjava zastopnikov med Vatikanom in Jugoslavijo Diplomatski dogovor med Beogradom in Vatikanom, ki so ga letos junija podpisali v Beogradu, je pretekle dni stopil v polno veljavo, ko sta si obe podpisnici izmenjali svoje diplomatske zastopnike, kot to predvideva dogovor. Dne 18. novembra je namreč z letalom dospel v Beograd vatikanski zastopnik msgr. Mario Cagna. Spotoma se je ustavil na letališču v Zagrebu, kjer so visokega gosta pričakali kardinal Šeper iz Zagreba z dvema pomožnima škofoma, ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik in zastopniki zagrebškega kapitlja, teološke fakultete in drugi. Iz Zagreba v Beograd je msgr. Cagno spremljal zagrebški pomožni škof Franjo Kuharič. V Beogradu je msgr. Cagna bil v avdienci pri poglavarju države Titu, kateremu je izročil poverilna pisma. Skoro iste dni je dospel v Rim z avtomobilom jugoslovanski zastopnik pri Vatikanu dr. Vjeko-slav Cvrlje. Naslednje dni je jugoslovanskega zastopnika sprejel v posebni avdienci sv. oče Pavel VI., kateremu je poslanik izročil po- sebno pismo predsednika Tita. V poslanici maršal Tito izraža zadovoljstvo nad obnovitvijo diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, ki so bili pretrgani 15 let. Izraža obenem upanje, da se bodo ti odnosi v bodočnosti izboljšali v medsebojno korist. Pred odhodom v Rim je dr. Cvrlje bil v avdienci pri Titu. Razgo-varjal se je pa tudi s predsedniki zveznih republik Hrvatske in Slovenije, ki imata v pretežnosti katoliško prebivalstvo. Obiskal je tudi kardinala Šeperja, predsednika jugoslovanske škofovske konference. Iz vseh teh poročil, ki smo jih povzeli po časopisih, je razvidno,-da so v Beogradu vzeli dokaj resno ureditev diplomatskih odnosov z Vatikanom in da je odšel Cvrlje v Rim dovolj dobro informiran o verskem položaju v Sloveniji in Hrvatski ter o željah katoličanov obeh zveznih republik. Prav tako je tudi msgr. Cagna pred odhodom v Beograd imel razgovore s sv. očetom, ki ga je sprejel v posebni avdienci. da moramo ločiti dvoje: predvsem Francov nastop in upor zoper revolucijo ljudske fronte; drugič njegovo diktatorsko vladanje. Kdor je obiskal Španijo in si ogledal obnovljene cerkve, samostane, mesta in vasi, ki so jih rdeči med revolucijo uničili, požgali, porušili; kdor je premislil število žrtev rdečega terorja v Španiji, še predno se je začel Francov upor, to se Francovemu nastopu ne bo čudil in ga ne bo obsojal. Bilo je naravno, da se je del španskega ljudstva uprl ob grozotah, ki so jih rdeči revolucionarji počenjali nad krivimi in nad nedolžnimi. Španci bi ne bili Španci, če bi vse to mimo prenesli. Moral se je roditi odpor zoper nasilje in zoper razkristjanjenje Španije, ki ga je revolucija začela izvajati. Franco je to razumei, ob tem trpel in dvignil zastavo protirevolucije kakor svoj čas bratje Makabejci za versko svobodo judovskega ljudstva. In špansko ljudstvo mu je sledilo, saj niso bili le Francovi muslimanski legionarji iz Afrike, ki so se zanj borili. Bila je španska verna duša, ki se je uprla, tista duša, ki je bila boje za svobodo vere in domovine zoper mohamedanske kalife v Cordobi in ki je prav v tah bojih najtesneje povezala idejo vere z idejo svobodne domovine. Ta izrazita španska preteklost se kaže obiskovalcu na vsakem koraku v srednji in južni Španiji. Ob mnogih spomenikih iz teh versko osvobodilnih bojev zoper mohamedanske Mavre vsak Španec diha veličino svoje domovine in diha njeno tesno povezanost z vero v Kristusa. Iz te perspektive, mislimo, je treba gledati na upor velikega dela španskega ljudstva pod Francovim vodstvom zoper revolucijo, 'ki je imela za prvo nujno stvar uničevati te spomenike in zapirati cerkve, moriti škofe, duhovnike, redovnike in verne ljudi. V tem so voditelji revolucije pokazali veliko psihološko napako, ki jo je Franco odlično izrabil in zmagal. FRANCOVA DIKTATURA Nekaj drugega je pa osebni režim, ki ga je Franco vpeljal po zmagi. Podoba je, da je Franco pripisoval sebi in falangi prevelike zasluge za zmago in zlato hotel očuvati predvsem zase in za svoje najzvestejše največji delež dobrin v državi. Zato je sebi pridržal vso oblast. Tako je nastal osebni Francov režim, ki mu teče letos 30 let. Demokratično čuteč človek gotovo ne more odobravati takega režima, posebno še zato ne, ker je vanj vkoval tudi Cerkev. Španska Cerkev je, zaradi posebnih zgodovinskih razmer, bila vedno zelo tesno povezana z vladajočimi sloji v državi; posebno velja to za višji kler. Takoj po končani državljanski vojni je bila Cerkev v Španiji Francu hvaležna, da jo je rešil pred komunizmom in s tem pred preganjanjem. Zato so bili Francu posebno višji cerkveni krogi zelo naklonjeni. Toda ideje krožijo tudi po Španiji. Zlasti po zadnji vojni so mlajše generacije zahrepenele po večjih demokratičnih svoboščinah. V tem stremljenju so našli oporo zlasti v jezuitih in pa v Katoliški Akciji in nasplošno med nižjo duhovščino. Zato je opaziti danes, da so zoper Francov režim ne samo delavci, ampak tudi najbolj zdrav del katoličanov. Franco se tega zaveda in v želji, da očuva oblast, ne prizanaša ne upornim sindakalistom ne študentom ne jezuitom in ne drugim. Vendar je zadnji čas uvidel, da v dosedanjem tempu ne gre naprej. Pokoncilski duh je zavel tudi v španski Cerkvi in dosedanja povezanost med režimom in Cerkvijo se je začela krhati. Nekateri škofje so to že javno pokazali. Verjetno je bil prav ta odpor španske Cerkve in pa zavest, da ni več mlad, saj mu je že 74 let, tisto, kar je Franca nagnilo, da je zasnoval novo ustavo. NOVA USTAVA Po tej ustavi bo mesto poglavarja države ločeno od mesta prvega ministra. Po Francovi smrti bo poseben kraljevi svet moral imenovati kandidata za kralja, Cortes, to je parlament, pa ga bodo morali z 2/i večino potrditi. Prvega ministra bo imenoval poglavar države za dobo petih let. Poslanci v Cortes (parlament) bodo deloma voljeni, deloma pa jih bo še nadalje imenoval poglavar -države. Prepovedane bodo še nadalje politične stranke. Poleg tega predvideva nova ustava, da se prizna svoboda tudi drugim veroizpovedim poleg katoliške, vendar nekatoliške vere ne smejo javno vršiti verskih obredov; katoliška vera bo še nadalje državna vera. Špansko ljudstvo, ki mu ne ostaja drugega, bo novo ustavo odobrilo na referendumu dne 14. decembra, ker vidi v novi ustavi le nekoliko več svobode kot pa jo je uživalo do sedaj. Upa tudi, da je svoboda kakor povodenj. Ko si utre majhno luknjo, jo kmalu razširi, da se vsi jezovi porušijo. Miklavž Božič „ Družina" za jugoslovanski državni praznik Edini slovenski verski list »Družina« je ob jugoslovanskem državnem prazniku objavil naslednje misli: »Vsaka država ima svoj praznik. Jugoslavija praznuje 29. november. Slovenski katoličani ob tej priliki v duhu dialoga čestitamo vsem svojim rojakom, vernim in nevernim. Jugoslavija je dežela različnih narodov, verstev, svetovnih nazorov, toda nam vsem je skupna zemeljska domovina. Ob državnem prazniku se tudi katoličani zavedamo dolžnosti do nje. Hočemo doprinesti svoj delež k njenemu gospodarskemu in kulturnemu razcvetu, k njenemu ugledu v svetu, zlasti k prizadevanju njenega vodstva s predsednikom Titom na čelu za mir, zavedajoč se, da v tem vprašanju naša država in Cerkev še v posebni meri govorita skupen jezik. Te dni prihaja k nam zastopnik Sv. sedeža in odhaja v Vatikan zastopnik jugoslovanske vlade. Beograjski protokol, sklenjen 25. junija letos, se uresničuje. To nas katoličane navdaja z veseljem in upanjem, da se bo začeti razgovor med našo državo in Sv. sedežem nadaljeval in obrodil koristne sadove. Ta dialog na najvišji ravni moramo katoličani dopolnjevati z razgovorom na nižji ravni, v vsakdanjem stiku iin srečanju z ljudmi, ki drugače verujejo ko mi ali ki v nič ne verujejo. Svet pozorno spremlja izpit, ki ga verni in neverni opravljamo pri nas. Prvj pogoj za uspeh je dobra volja. Državni praznik je gotovo tisti dan, ko se pokaže in utrjuje.« Nova vlada v Zapadni Nemčiji Po dolgih pogajanjih so se v Zapadni Nemčiji pogodili socialni demokrati in krščanski demokrati, da bodo sestavili skupno vlado, kateri bo predsedoval krščanski demokrat Kiesinger. Voditelj socialnih demokratov Willy Brandt bo stopil v novo vlado kot podkancler in bo vodil zunanje ministrstvo. To bo prvič po vojni, da bodo v nemški zvezni vladi zastopani tudi socialni demokrati. Ustvaril se je torej sličen položaj kot v Italiji, kjer imamo prav tako vlado demokristjanov in socialistov. Nova nemška vlada bo imela v parlamentu ogromno večino, tako da se ji od strani opozicije ne boi bati presenečenja in težav. Premirje v Vietnamu Vse prizadete strani v vojnem sporu v Vietnamu so pristale na to, da se za bližnje božične praznike proglasi premirje; to bo trajalo za božič 48 ur, za novo leto prav tako 48 ur, za vietnamsko novo leto, ki je v začetku februarja, pa 72 ur. V teh kratkih dneh bo počivala vsakršna vojna dejavnost v obeh Vietnamih. Cvetka na grob pesnici Vidi Tauferjevi Lakota rdeče Evrope po devizah V svojih »Srečanjih s slovenskimi književniki«, ki sem jih pred leti objavljal v reviji »Vera in dom«, sem navedel tudi pesnico Vido Tauferjevo in njeno trnovo pot do izdaje prve pesniške zbirke v knjigi. Ko sem zvedel, da so jo letos konec oktobra položili v grob, me je iz-nenadilo.* Torej je Že dogorela, že dotrpe-la... Umrla je izrazita pesnica med slovenskimi besednimi ustvarjalci, umrla je pesnica z rahlo dojemajočim srcem, umrla je pesnica, ki ji bo vedno šla čast globoke lirične in tudi religiozne pesnice. Kot sedemnajstletno dekle je vzbudila pozornost s svojimi pesmimi, ki jih je objavila v časopisu Preporod (1920-21). Ekspresionistično glasilo Trije labodje je nato (1922) njene pesmi sprejemalo na prvo, čelno stran. V reprezentativni Slovenski sodobni liriki (knjigi) leta 1933 se je uveljavila kot edina pesnica. Dosegla je priznanje v slovenskem umetniškem svetu, ne pa še pri slovenskih založnikih, ki so odrivali izdajo njene pesniške zbirke, jo poniževali, češ naj si sama nabere 3UU naročnikov, potem ji bodo pa pesniško Zbirko izdali. Od prijatelja, veroučitelja na skupni šoli z učiteljico Vido Tauferjevo, sem zvedel za to njeno zadrego in sklenil, da ji kot urednik glasila, po katerem sem imel dobro zvezo z ravnateljem Cirilove tiskarne v Mariboru, brž priskočim na pomoč. Tiha, boječa, a nadvse hvaležna je prinesla na vpogled svojo pesniško zbirko. Brala je pesem za pesmijo s prijetno besedo in vso notranjo doživetostjo. Menila je, naj jaz razberem in razsodim, katere pesnu bi bile za objavo. Pa so bile vse pesmi kot en sam biser in bi bila škoda, če bi eno samo izločila. Brž sem pisal v Maribor ravnatelju Fr. Hrastelju in mu razložil usodo slovenske pesnice, ki ne more dobiti založnika za pesmi, ki so biseri. Odgovor je takoj prišel, da Cirilova tiskarna v Mariboru rada založi pesmi Vide Tauferjeve in še nagrado (honorar) ji podeli ter 40 izvodov gratis. To je bilo veselje za poniževano pesnico! Zbirki je dala prav pesniški naslov: »Veje v vetru«. Zbirko je opremila mlada arhitektka Gizela Sukljeva. Pesnica Vida Tauferjeva je po izidu (1939) svoje prve pesniške zbirke začela ustvarjati Z novim zagonom. Ker je' bila mojster tudi v stalnih pesniških oblikah, zlasti v sonetu, je ob križevem potu akad. slikarja Berganta v stiski baziliki ustvarila 14 sonetov z naslovom »Križev pot«. To je bil njen sonetni venec. Potem je podobno ustvarila še »Rožni venec«. In oboje je ustvarila sama od sebe, od nikogar naročeno, ker je bila v svojem življenju in čutenju globoko religiozna. Vendar je moč njene lirike bila v doživljanju narave in v ljubezenskih čustvih. Naslednjo lirično zbirko (kakšnih 25 pesmi) je kot skrivnosten zaklad nosila v sebi. Vse pesmi je znala na pamet. Med vojno sino ji pisatelj Ksaver Meško, pesnik Mirko Kunčič in jaz prigovarjali, naj izda tisto čudovito zbirko, a ni marala. Iz Slovenije Nova Gorica ima največ motornih vozil Po številu motornih vozil se uvršča novogoriška občina na prvo mesto med občinskimi skupnostmi v Jugoslaviji. Občina Ljubijana-Cen,ter jih ima 700 manj. V novogoriški občini ima kar 11.150 občanov vozniška dovoljenja. To pomeni, da je skoro vsak četrti usposobljen za vožnjo z motornim vozilom. Samo v prvih devetih mesecih je prešlo letos jugoslovan-sko-italijansko mejo na območju občine več kakor milijon motornih vozil. Ker niso ceste usposobljene za gost in nagel promet, je čedalje več nesreč, ki zahtevajo velik krvni in gospodarski davek. Samo letos je bilo v novogoriški občini že več kot pet sto nesreč, ki so zahtevale 22 življenj, 358 hujših ali lažjih poškodb ter povzročile za blizu 150 milijonov dinarjev škode. Večina cest v občini je starih že več kot petdeset let. Ker ni zadostnih sredstev za izgradnjo in obnovo cest, pridejo na vrsto samo nujni primeri. Letos so s sodelovanjem gospodarskih organizacij asfaltirali cesto Trnovo-Lokve in Krom-berk-Ajševica ter uredili nekatere poti in trge v bolj znamenitih turističnih naseljih. Romanje ljubljanske nadškofije v Rim Ob 1100-letnici prvega prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v Rim in ob 1900- Svetovali smo ji, naj pesmi vsaj napiše, da se ne izgube. Pa tudi ni bila za to. Menda so vse tiste pesmi z njo šle v grob. Vidi Tauferjevi je Slovenski knjižni zavod v Ljubljani leta 1950 izdal »Izbrane liste' stveniki, profesorji, pridigarji in vneti ni pastirji. Frančiškani pa so v Zagrebu proslavil' 700-letnico velikega misleca in bogoslovci Duns Scota, ki je bil Anglež po rod**' pripada pa vsej Cerkvi in vsemu človeštvu zaradi svojih originalnih misli v t®0-logiji in filozofiji, ki postajajo poseM0 danes aktualne. Duns Scota so se že P1^ posebno slovesno spomnili v njegovi movini Angliji in v Rimu. !*r|z življenja Ctrlcvtj Neuradni izidi tržaških volitev i ni Dolina 232 (padli za 170 od zadnjič), Repentabor 37, Zgonik 62 in Devin-Nabrežina 447 glasov. Precej slovenskih glasov so pobrali neodvisneži in »kitajski« psi-upovci. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Po neuradnih podatkih so izidi volitev za tržaški občinski svet sledeči (v oklepaju glasovi, ki so jih dobile stranke pri prejšnjih yolitvah): Slovenska skupnost: 4.957 (4 tisoč 834), en svetovalec; DC 60.388 (62.629), 21 svetovalcev; PCI 38.096 (38.497), 13 svetovalcev; Italijanski združeni socialisti 23.367 (27.784), 8 svetovalcev; PLI 22.738 (15.003), 7 svetovalcev; MSI 18.317 (24.740), 6 sve- tovalcev; Gibanje za neodvisnost 8.300 (4.120), 2 svetovalca; PRI 4.191 (4.311), en svetovalec; PSI-UP 3.904, 1 svetovalec; PDIUM 1.393, nič svetovalcev, UNE 999, nič svetovalcev. Spremembe: združeni socialisti so zgubili enega svetovalca v korist PSIUP-a, misovci dva v korist liberalcev, Tolloyevi neodvisneži edinega svetovalca v korist Marchesichevih neodvisne-žev. Leva sredina ima v tržaškem občinskem svetu točno polovico, to je 30 svetovalcev. Jeziček na tehtnici bo svetovalec Slovenske skupnosti. Zaradi pomanjkanja časa in toč-nejših podatkov bomo objavili komentar in druge podrobnosti v prihodnji številki. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Pismo rojaka iz Južnega Vietnama Prostovoljno sem se javil za delo v Južnem Vietnamu kot električar in naredil pogodbo za eno leto. Če bom zdržal in se mi ne bo kaj zgodilo, bom prejel ob koncu službe 22.000 dolarjev, če bi me pa vietkongovci ubili, bo dobila moja žena 25.000 dolarjev. Nastanjen sem v Tuy Hoa ob obali, kjer se gradi veliko letališče in pristanišče. Trenutno je vse samo pesek, ki sega včasih do kolen in je zelo oster; zato nosimo visoke čevlje. Komunistični gverilci so nas že trikrat pregnali, zato so tu naše ladje v stalni pripravljenosti, da nas umaknejo, če moramo bežati. Zato ni čuda, da imamo na razpolago tudi krste in da grobar večkrat skoplje kak grob. Ko naši delajo v kamnolomu, rdeči večkrat nanje streljajo. Vse ceste iz Tuy Hoa so uničene. Ne mine minuta, da ne bi bil kak helikopter v zraku. Zadnjič se jih je od devetih vrnilo le šest. Hrano imamo zelo dobro, s stanovanjem je pa križ. Če imaš protekcijo, ga dobiš v lepih barakah, ki so klimatsko urejene in oskrbljene s kopalnicami. Imamo tudi trgovino, v kateri lahko naikupimo potrebščine, a dostikrat zmanjka najpotrebnejše. Na ladjah pa je naloženih na milijone vrednosti. Na obali je nakopičen material, pokrit s plahtami. Ne vem, zakaj ga pustijo propadati. Ali so preleni ali pa je sabotaža. Zelo se mi smilijo tudi domačini. Niti na svoja vozila jih ne smemo vzeti s seboj. Delajo v naši kuhinji, pa se ne smejo dotakniti odpadkov od hrane. Mi jemo lep bel kruh in pri kosilu osem različnih jedi, zato mi je hudo, ko vidim, kako se hrana uničuje in kako se troši denar ameriških davkoplačevalcev. Ponovno sem se že sprl z ljudmi iz naše pisarne, ki odvišno hrano raje mečejo v smeti kakor da bi jo dali domačinom. Ker sem sam pred 21 leti isto doživljal po zavezniških taboriščih, vem, kako tako ravnanje boli in ponižuje. Tukajšnji domačini so majhne rasti in zelo prijazni, a mi z njimi ne smemo občevati, še nasmehniti se jim ne smemo. Naše delo tu je zelo težko; vstajamo ob petih zjutraj, ob šestih in pol pa že začnemo delati. Večkrat delamo tudi po večerji do polnoči. Nedelje ne poznamo. Po treh mesecih dobiš pravico, da se greš za en teden zabavat in zapravljat denar v Hong Konk. Na dan dobiš za to zabavanje 16 dolarjev. Grdo je to življenje, še bolj grda ta vojna. Slovenski pregovor; »Ni vse zlato, kar se sveti!«, tu še posebej velja. Dubrovniški škof umrl V Dubrovniku je umrl tamkajšnji škof msgr. Pavel Butorac. Rodil se je v Porastih ob Kotorskem zalivu leta 1888. Posvečen v duhovnika leta 1910 je bil najprej izvoljen za kotorskega škofa, nato pa premeščen v Dubrovnik leta 1950. Msgr. Mate Garkovič, škof v Zadru, je prvi izmed jugoslovanskih škofov zaprosil sv. očeta za upokojitev. Ima namreč že 81 let. Zadrsko škofijo upravlja od leta 1950. Dekan Janko Žagar sedemdesetletnik Pretekli teden je slavil svojo sedem-' desetletnico g. Janko Žagar, sedanji župnik na Slapu v Vipavski dolini, bivši dekan v Idriji. Doma iz Hruševja na Pivki je moral kot bogoslovec k vojakom v prvi svetovni vojni in postal stotnik. Kot no vomašnik je bil kaplan v Idriji, nato župnik v Ledinah pri Idriji in zatem idrijski dekan. Med drugo svetovno vojno je zopet okusil mnogo gorja, zlasti v ječi. Zaradi trpljenja mu je zdravje odpovedalo jn zato je zdaj na malem Slapu, kjer si je pa še kar dobro opomogel. Za sedemdesetletnico mu želimo zlasti Idrijčani po svetu še mnogo let, da bi vedno bolj zdrav dočakal tudi osemdesetletnico in še naprej. Doktorat Dr. Josip Sancin, ki že več let vrši visoko poslanstvo zdravnika v Tripolisu v Libiji, je te dni v Rimu ponovno doktoriral na medicinski fakulteti. Priznanemu zdravniku, ki je že vsa leta naš zvesti naročnik iz srca čestitamo in mu želimo obilo uspeha v njegovem plemenitem delu. Vsako leto 29. novembra obhajajo Jugoslovani praznik republike, ko imajo vsi po dva dni prosto. Letos pa so zaradi nedelje imeli prosto kar štiri dni, vsaj v nekaterih podjetjih in po šolah. To priložnost so porabili, da so v državi odprli razne nove objekte. Tako so slovesno izročili prometu novo normalnotimo železnico Sarajevo-Ploče. Ta je dolga skoro 200 km in veže Sarajevo z Jadranom. Zgrajena je po zelo težkem terenu, ker mora na poti do Jadrana premagati bosanske soteske in her-cegovinske hribe. Teren je precej podoben onemu, po katerem vodi železnica iz Trbiža do Vidma. Nova železnica se končuje v Pločah, ki so novo pristanišče, zgrajeno ob ustju Neretve v srednji Dalmaciji. Nova železnica bo veliko pripomogla, da se bo še bolj razvila industrija v bogati Bosni, ki bo sedaj z železnico direktno povezana z morjem. Železnica je stala ogromnega denarja, ki so ga v glavnem vzeli iz vsedržavnega proračuna. Zato se Slovenci upravičeno vprašujejo, zakaj zvezna vlada ne pomaga tudi pri graditvi železnice ICoper-Kozina, ki je veliko krajša (30 kilometrov) in ki bo takoj donašala dosti dobička. Prazniške dni so Jugoslovani uporabili tudi za to, da so odšli v inozemstvo. V Trst in Gorico jih še nikoli ni prišlo toliko kot te dni. Računajo, da jih je bilo v Trstu nad 160.000 in da so v trgovinah porabili nad eno milijardo lir za razne nakupe. Tržačani to pot niso vpili: »Fora gli s’ciavi 1« FILM TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Pri tržaških pokrajinskih volitvah je Slovenska skupnost ohranila svojega svetovalca, napredovala v odstotku prejetih glasov, medtem ko so tri naj večje stranke, to je krščansko demokratska, komunistična in združena socialistična stranka nazadovale v odstotkih in prejetih glasovih. Presenečenje je napredovanje inde-pendentistov. Razumljivo je, če so za to skupino, ki ne ve kaj hoče, glasovali Italijani, popolnoma nerazumljivo pa je, da je glasovalo zanjo precej Slovencev, ki bi že morali vedeti, kaj hočejo. Tolažilno je, da so misovci spet nazadovali. Podatki so sledeči: Slovenska skupnost: 6917 glasov (3,40 %), 1. 1964 pa 6950 glasov ali 3,30 °/o. Ital. kom. partija.: 45.344 glasov (22,3 °/o), 1. 1964 pa 48.186 glasov ali 23,1 %. Partija je torej padla za 2.942 glasov. Krščanska demokracija: 62.957 glasov (31,1 %), 1. 1964 pa 69.264 glasov ali 33,2%. Padla je za 6.307 glasov. Ital. združena social, stranka: 24.710 glasov (12,1 %), 1. 1964 obe stranki 27.238 glasov (13,1%). Padla je za 2.528 glasov. Ital. liberalna stranka. 23.321 glasov, 1. 1964 pa 23.306 glasov. Gibanje za tržaško neodvisnost. 9.129 glasov, 1. 1964 pa 4.310 glasov. PSIUP: 4.388 glasov, 1. 1964 pa 2.615. MSI: 19.102 glasa, 1. 1964 pa 21.866. PRI (republikanci): 4.708 glasov, 1. 1964 pa 4.094. Monarhisti: 1.885 glasov (leta 1964 niso nastopili). UNE: 1.280 glasov, 1. 1964 797 glasov. Krščanski demokrati bodo imeli v novem pokrajinskem svetu 8 svetovalcev kot doslej, komunisti 6 kot doslej, združeni socialisti 3 kot doslej, liberalci 3 kot doslej, misovci 2 (enega so torej izgubili), Slovenska skupnost enega in Marchesichevi independentisti e-nega (doslej nobenega). Razmerje sil med levo sredino in ostalimi skupinami je ostalo nespremenjeno in zato ni izključeno, da bomo imeli na pokrajini spet komisarja in čez kakšno leto nove volitve. Na koncu naj še omenimo, koliko glasov je dobila Slovenska skupnost v okoliških občinah. Milje 74, Dolina 747, Repentabor 137, Zgonik 204 in Devin-Nabreži-na 739. Ital. kom, partija je dobila v Miljah 4.250 glasov, v ostalih občinah pa ji je dalo glas približno sledeče število nezavednih Slovencev: Dolina 1719 (v Dom ju je nekaj Italijanov), Repentabor 156, Zgonik 370, Devin-Nabrežina 1178. Število slovenskih glasov za italijanske socialiste je zelo padlo. Naj omenimo, da so dobili socialisti precej italijanskih glasov v Miljah, Dolini in Devinu-Nabreži-ni. Dobili so v okolici: Milje 731, . iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiii lz Beneške Slovenije Tragična smrt župnika iz Trčmuna V torek, 29. novembra je v videmski bolnišnici umrl komaj 45-letni župnik iz Trčmuna Ferruccio Geretti. Malo pred poldnem je v blikini Vidma postal žrtev cestne nesreče. Njegov »Fiat 500«, ki ga je dobil le nekaj dni prej, se je zaletel v vojaški tovornjak. Pri trčenju si je župnik Geretti prebil lobanjo. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer je pa že po nekaj urah preminul, na da bi prišel k zavesti. Trčmunskim vernikom izrekamo sožalje, umrlemu župniku pa želimo večno plačilo v nebesih. Nova maša v Slovenski Benečiji V znani slovenski družini Hermenegil-da Zorze v Mersinu v Slovenski Benečiji bodo imeli novomašnika. V Turinu je v zavodu Consolata doštudiral njegov sin Renzo, ki bo v soboto, 17. decembra posvečen v mašnika v semeniški kapeli v Vidmu, naslednji dan v nedeljo 18. decembra bo pa pel novo mašo v rodni vasi Mersinu. Novomašnik ima namen oditi v misijone. Novemu mašniku že danes naše čestitke m voščila. Film o začetku stvarstva Italijanskemu filmskemu producentu Dinu De Laurentis se je pred leti porodila misel, da bi napravil filmski kolos, kateri bi presegal Cecilov film »Deset zapovedi« ali film »Kleopatro« z Liz Taylor v glavni vlogi. Snov za film naj bi mu dalo sveto pismo stare zaveze, bolj točno povedano: prvih 22 poglavij prve Mojzesove knjige z imenom »Genesis«. zbral je tudi naslov. »La bibbia« (Biblija, t. j. sv. pismo). De Laurentis je razdelil svoje delo v šest poglavij: stvarjenje sveta, stvarjenje Adama in Eve, izgon iz raja, Kajn in Abel, vesoljni potop, babilonski stolp, A-braham in Izak, zraven tega pa še nekaj drugih dogodkov. Vse to obravnava na poljuden način, skrbno se izogibajoč, da bi prišel kje navzkriž z zgodovinskim ali teološkim tolmačenjem božje besede. Film ni izraz sv. pisma, temveč se le poslužuje dogodkov, o katerih sv. pismo poroča. Pri filmu so imeli glavno besedo trije: filmska industrija, nato producent, zraven pa še dogodki iz sv. pisma, prikazani na veličasten, a istočasno plehek način, z veliko mero že znane m za mnoge odvratne ameriške pompoznosti. Film ima izrazito trgovski značaj: producentu naj prinese nazaj denar, ki ga je vanj vložil, pa še nekaj milijard naj bi mu ostalo v žepu. Zato se je De Laurentis odločil za svetopisemske motive, saj je znano, da so široki publiki všeč. Ostalo bo prispevala še razkošna zunanjost ter propaganda in tako bodo filmske dvorane spet enkrat polno zasedene. Številke, ki so povezane s filmom, navadnega človeka osupnejo: stal je 11 milijard lir, snemali so ga tri leta, izdelali so 15.000 kostimov ter dolgo vrsto raznih kulis, od katerih sta najbolj mogočni Noetova barka in babilonski stolp. Nastopajo najbolj znani in cenjeni igralci ter igralke, 2000 ptičev in 500 Živah; toliko jih je, da se ponekod film skoro spremeni v kak cirkuški nastop. Pri izdelavi filma sta sodelovala tudi dva teološka izvedenca, eden katoliški, drugi protestantski. Glasba, ki spremlja dogajanje na filmskem platnu, je mogočna in doneča, delo japonskega skladatelja. Film zaenkrat še ni na ogled ljudskim množicam. Skrbno preračunana propaganda je poskrbela, da se sedaj vršijo »predpremiere« po raznih državah. V Italiji je taka predpremiera že bila v Neaplju. Na njo je bil povabljen tudi sv. oče, a je udeležbo vljudno odklonil. Ko bo film prišel v naše kraje, bo gotovo potegnil za seboj. Če se ga boste udeležili, presodite, ali je zaslužil, da so vanj položili enajst milijard lir. Vsekakor De Laurentis računa, da mu jih bomo vrnili. Čez čas bomo že zvedeli, ali je znal uganiti okus ljudskih množic ali ne. ZA KMETOVALCE Mladina Slomškovega doma v Bazovici priredi Miklavževanje z igro MIKLAVŽ NA PODSTREŠJU ob 16,30 v kino dvorani. Zvečer ob 20,30 pa v Slomškovem domu Prispevek za škropilnice Kmetje na Tržaškem se lahko poslužijo izrednega prispevka v višini 50 % za nakup motornih in nahrbtnih škropilnic, prašilnikov in podobnih priprav za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Prošnje sprejema kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega 6 ali opazovalnica za rastlinske bolezni v ulici Murat 1, dokler bodo dopuščala razpoložljiva sredstva. Naročilo vrtnic Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sprejema do 9. decembra naročila za vrtnice — enoletne cepljenke — in pri tem nudi 50 % prospevka. Naročiti je treba najmanj 100 vrtnic, plačati 300 lir za vrtnico ob naročilu in ostanek ob prevzemu. Prošnje m kodko-vanem papirju sprejema kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega 6 vsak delavnik od 9. do 13. ure razen ob sobotah. VNTON VAN DE VELDE Srce zmaguje Jon vzame denar in gre, da poišče ta lovi izhod. »Kakor po maslu ni šlo,« pravi očka, ko pride domov. »Nobene priče nisem 'fftel, toda naredil sem svoj beraški obraz in usmiljenje jih je omehčalo. Jon Ger-rits je vpisan pri oddelku za duševne delavce in za njegovih dve sto srebrnikov Prejme družina vsak teden sedeminštiri-deset frankov pa šest krušnih nakaznic — mislil sem, da bomo jedli ob nedeljah Šartelj — ali to ni imenitno?« Naslednji dan so vsi Gerritsovi spet skupaj. Peer in Lientja plezata na moč radovedna po stopnicah navzgor: »Novela bratca videti!« In ko Jon vstopi, čepč tfiati in oba otroka v gruči na tleh in sc ^klanjajo nad Chrisjem; na svetu tako ko v Betlehemu z Našo ljubo Gospo in ovčicami... Jon še nikoli ni tako dobro igral vloge svetega Jožefa. Dnevi teko. Peerken naj bi šel spet v šolo in Lientja bi šla lahko z njim, toda za to je še čas. »Po velikih počitnicah bomo že uredili.« In obema junačkoma se zdi nebeško lepo v mansardi. Tu se pletejo skrivnosti med koti in vogali, tu snuje domišljija ob nenavadnih oblikah. Neko soboto, tri tedne pozneje, se vrne Jon od Strokovne zveze z obupanim obrazom. »Kaj se je zgodilo, človek božji? Spet kaj hudega?« »Rad bi,« pravi Jon, »rad bi, preteto, da bi nekoga lahko usekal po zadnjici!« »Ali, fant! Kaj te je pa prijelo?« »Kaj je mene prijelo, Greeta? Kaj je nas prijelo? Strokovni tajnik je ušel in odnesel blagajno!« KOLO SREČE Spet so minili trije meseci. Jodov denar je skoraj skopnel. Od vseh njunih gospodarskih načrtov je ostala obema Gerrit-sovima samo trpkost vedno znova vračajoče se smole. Zdaj se jima je nebo stem- nilo. Včasih vidiš takšne zoprne barvne tiske: podstrešje, polno pajčevin pa z razbitim oknom; v poltemi kup suhih, plahih postav; k temu še kak pijanec z razbito zelenko, pa je romantika popolna in ženske iz pristanišča poreko soglasno: »Ojej, uboge reve!« Takšna je podoba, toda tudi brez pajčevin in ostalega so v marsikaterem skritem življenju podobne žaloigre, ki se Sophokles zanje ne meni, pa imajo vendarle za ta in oni svet višjo vrednost kakor pa pošastna pustolovščina tegobne-ga Ojdipa. Tu ti sodita zdaj oba Gerrit-sova, dva mlada človeka s cvetočimi o-troki; oba imata srce kaikor smaragd in duha, ki je poln volje in pričakovanja; s takšnim srcem in takšnim duhom sta nasedla na čer in ne Jodo, ki mora posvečati svoji Phinetti sleherno mogočo pozornost, ne atašč s svojo velikodušno dobrotljivostjo, ne najlepše prilike iz kvatrne maše ne prinesejo ne zrnca pšenice v jedilno shrambo. Najsi drži Greeta še tako trmasto svoj rožni venec v roki, zdaj čuti, da ji zaupanje gineva... Jon je bil šel za delom v tovarni. Tovarna je pek&l, toda ni šlo drugače in udušil je svoje samo- ljubje. Nikjer niso potrebovali delavcev. Pri desetih, petnajstih IVrdikah je bil. Povsod je čakal ure in ure — »Qu’est-ce qu’il veut, celui-la? Kaj bi pa tale rad?« — in je moral spet ven s surovim pojasnilom: »Ni dela.« Sel je do urada za brezposelne podpore. »Dajemo samo tovarniškim delavcem.« Pozvonil je pri baronu Milan -Cabroahu; služkinja mu je dala običajno krušno nakaznico. Prišel je spet domov, molčeč in zagrizen. »Ali naj skupaj...?« Greeta nj smela govoriti dalje; njen ubogi Jon je bil dovolj ranjen in premrlo srce ne more moliti, to razume in jo boli. Zdaj sedi tukaj in je skoraj brezčuten do vsega. Otroka razsajata okoli njega; oče ne reče besedice; njuna igra ostaja daleč od viharja v njegovi notranjosti. Po bornem kosilu prigovarja Greeta svojemu fanta: »Pojdi še malo na sprehod, Jon, z obema malima.« Uboga voljno, vdano, sklonjen v dve gube. In še ni dospela deteljica do pritličja, že zaihti žena na podstrešju v neugnani, silni stiski. Krčevito se je zadrževala — ah da, močna žena iz svetd bajk! — ko pa je videla, kako njen ponosni mož tako nepomagano vdano odhaja — stari hlapec z otrokoma Gerritsove družine — tedaj si je pritisnila pest k ustom: ne, tiho, Greeta, tiho, da se vrata zaipro in kdo ne zasliši njenega joka. In ga ni nikogar, ki bi jo mogel slišati, razen če kak angel — angel brezposelnih — prav zdaj gleda skozi strešno okno, ali pa kerub, ki bedi nad Kristjanom, ali celo sveti Krištof, če spričo nove bratovščine avtomobilistov sploh še utegne. Ne, malo je veselja na Kanadskem trgu in Greeta mora izkričati zdaj vse razjedajoče trpljenje revščine brez sonca in goreče ljubezni. Jon Gerrits stopa spet med vprašanjem od desne in leve, zakaj Peer in Lientja morata neprenehoma vpraševati in, četudi veliki fant med njima še tako čemerno odgovarja, njuna domišljija in sijajna zmožnost lahkovernosti sprejemata vse in vprašanja se pletejo dalje med veselim čebljanjem. Tedaj se tik ob njih ustavi avto; Jon potegne Lientjo k sebi, potem pa zagleda za krmilom Lundersa. (se nadaljuje) Stran 4 ORISKE NOVICE Cecilij anka v Gorici Preteklo nedeljo se je dvorana Katoliškega doma napolnila kot le ob redkih priložnostih. Kar je najbolj razveseljivo, je dejstvo, da so dvorano napolnili' predvsem mladi ljudje, to so bili pevci, člani številnih zborov, kj so na Cecilijanki nastopili, pa tudi drugi mladi ljudje, ki ljubijo petje. Seveda ne gre prezreti starejših. Toda o teh že vemo, da radi obiskujejo Katoliški dom. O letošnjem nastopu pevskih zborov za Cacilijanko smemo reči, da je v vsakem oziru dobro potekel. Predvsem velja to za število in pripravo udeleženih zborov. Uradno jih je nastopilo enajst in sicer: dva zbora iz Štmavra, moški in mešani, zbor iz števerjana, trije zbori iz Gorice: ženski zbor Mar. družbe, mešani zbor »Lojze Bratuž«, moški »Mirko Filej«, dva iz S tandreža: mešani in mladinski, nadalje zbor iz Doberdoba v moški in ženski zasedbi, moški zbor »Fantje izpod Grmade« in končno mešani zbor iz Rupe-Peči. Neuradno so kot gostje nastopili tudi člani moškega zbora iz Mirna. Res rekordno število zborov. Tudi priprava vseh Zborov je bila po splošni sodbi letos boljša kot prejšnja leta. Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da je bila Cecilijanka en teden kasneje in so mogii tako imeti zbori kakšno vajo več. Gotovo pa, da je boljša kvaliteta petja bila v glavnem zasluga vrlih pevovodij in pevcev, ki so se bolj potrudili. Zato je pa tudi občinstvo odhajalo domov bolj zadovoljno in bolj veselo. Ker nam je kompetentna oseba obljubila, da bo o letošnji Cecilijanki napisala daljši članek, sklepamo to kratko poročilo z ugotovitvijo, da je še vedno dosti mladine po naših vaseh, ki ljubi petje, in da prav taki nastopi kot je Cecilijanka v Gorici precej prispevajo, da se ta ljubezen ohranja in širi. Saj smo letos npr. prvič slišali na goriškem odru zbor z devinskega Krasa, kjer se je zdelo, da je slovenska pesem zamrla. Pobuda je tudi prišla, da bi se za prihodnje leto oglasil tudi kak zbor iz Kanalske doline, kjer se je pokazalo, da so tudi pevci in pevke, ki gorijo za lepo pesem. Bog daj zato, da bi se želje uresničile. Uradno odprt sejem sv. Andreja V soboto, 3. decembra se bo v Gorici začel tradicionalni sejem sv. Andreja 1966. V mesto prihajajo kramarji iin zabavišča. Poveljstvo mestnih stražnikov je prejelo 114 prošenj za določitev javnega prostora, od teh je ugodno rešilo 88. V glavnem se bo sejem vršil v središču mesta kot prejšnja leta vzdolž ulice Oberdan, okoli poštne palače in tržnice, v ulici Petrarca in na telovadnem trgu. Vzdolž ulice Gadoma letos ne bo stojnic. Nova doktorja Te dni sta kar dva naša goriška rojaka doktorirala na tržaškem vseučilišču. Pretekli petek je postal doktor matematike Ivan Černič iz znane družine na Vrhu sv. Mihaela. Naslednji ponedeljek pa je postal doktor kemije Karel Brešan iz Podgore. Obema, ki sta člana našega SKADA, iskreno čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova pri bodočem delu. Seja občinskega odbora Na seji občinskega odbora, ki je bila v petek, 25. novembra, so razpravljali o raznih vprašanjih mestnega življenja. Odobrili so nekatere spremembe na avtobusni progi Gorica-Gabrje-Sovodnje ter izplačali podjetju Ribi razliko pri upravljanju prog. Razpravljali so nadalje o nakupu parcel za izgradnjo prvega dela mestnega vodovoda ter. načrt za ureditev in povečanje zdravstvenih prostorov v Mazzinijevi ulici. Odobrili so vrsto stroškov za zavod Le-nassi, za mestni dom onemoglih, za stroške bolnikov v bolnišnicah in v hiralnici ter za invalide. Poročali so o božični razsvetljavi ulic, ki bo tudi letos ista kot prejšnja leta, vključno z zvezdo repatico na gradu. Proučili so tudi uspehe pri 15 tečajih za tuje jezike na osnovnih šolah, katere je obiskovalo 271 učencev. Taki tečaji bodo tudi v šolskem letu 1966/67. Za poplavljence Mestne kino dvorane so ves dobiček, ki so ga prejele v četrtek, 24. novembra, darovale za poplavljence. Darovale so 750 tisoč lir. Na sedežu Rdečega križa v uliti Co- delli so doslej nabrali 1.720.000 lir. Poleg denarja pa so Goričani darovali tudi zelo veliko oblačil in živeža ter drugih potrebščin. Večje število goriških dijakov je odšlo na poplavljena področja in so tam pomagali pri odstranjevanju blata in drugih naplavin. V tej katastrofalni nesreči je vsak po svojih močeh skušal pomagati svojemu bližnjemu v nesreči. Smrt med najmlajšimi Včeraj smo v Gorici pokopali malo več kot petletno Majdo Cotič z Livade, ki je po večmesečnem trpljenju odšla v nebesa. Žalostni družini in ostalim sorodnikom tudi naše globoko sožalje. Zahvala plemenitim srcem Mati štirih otrok ob reki Piave se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji ob težki ne sreči, ki jo je zadela, tako velikodušno pomagali. Zahvaljuje se plemenitim gospem iz Gorice, šolskim otrokom iz Gaberij, gospem iz Trsta in darovalcem denarja. Dobila je vsega dovolj, perila, obleke in še celo igrač. Še drugim je larko pomagala s tem, kar smo ji poslali. Skupno smo ji namreč poslali 9 velikih paketov. Uprava Katoliškega glasa sporoča, da je s tem zaključila nabirko za gori omenjeno mater in se vsem plemenitim darovalcem prav toplo zahvaljuje. Doberdob Huda nesreča se je pripetila v sredo v naši vasi. V večernih urah se je vračal peš z dela 26-letni Giordano Gergolet. Nenadoma privozi avto, ga podere na tla, kjer je obležal dalj časa s hudimi poškodbami. Vsi občani so se zgražali nad tem, da mu šoferka ni nudila takoj pomoči, a baje ni čutila več kot »majhen sunek«. A najhujše je bilo potem, ko se je bolezen hitro stopnjevala, dokler ni prišlo do usodne noči med nedeljo in ponedeljkom. Ker je imel Giordano namen se kmalu poročiti, so poklicali nevesto, ki je doma iz Jugoslavije, in ker se je smrt bližala s hitrimi koraki, sta se poročila kar tam na bolniški postelji. Poročil ju je kaplan iz bolnice. V torek je bil pogreb, sicer v izredno slabem vremenu, a ob veliki udeležbi vaščanov in tudi od drugod: med cvetjem, petjem, solzami, točo, dežjem, zvonenjem in molitvami. Bog daj mir in pokoj pokojnemu Giordanu. Iskreno sožalje in božjo tolažbo pa vsem domačim posebno nevesti-vdovi in materi, ki je pred dvema letoma prav tako pri prometni nesreči izgubila sina Adrijana. Vsi, ki imajo v rokah motoma vozila pa naj se spomnijo, da nam 5. božja zapoved nalaga dolžnost spoštovanja svojega in tujega življenja. Ne ubijaj! Vozi previdno! Bodi vedno trezen! Spoštuj cestne predpise! Pomagaj vsakemu, kj je v nesreči, zlasti če se je nesreča zgodila po tvoji krivdi! Ljubi svojega bližnjega! Povrni škodo, ki si jo povzročil! že deset let imamo vedno prireditev za Miklavževanje. Tudi letos bo v ponedeljek zvečer najprej igrica »Parkeljnov koš« nato pa bo Miklavž izpraševal in delil darove po »za-služenju«. RZASKE NOVICE V Bazovici pa imamo »Zarjo« ... Kdor se je pretekli mesec mudil v naši vasi tudi le za nekaj trenutkov, je lahko opazil, da se je oprijela mladine čudna mrzličnost, kj se je postopoma prenašala na odrasle in starejše in skoraj bi rekel, da celo na najstarejše; o otrokih pa sploh ni treba govoriti. Povsod je bilo slišati in se še sliši ena sama skrivnostna beseda: »Zarja«. Kamorkoli ste pogledali, povsod je bilo živo. »Pod orehi« je trenirala nogometna enajsterica, na igrišču Slomškovega doma so se pod mrežo borili odbojkarji in odbojkarice, medtem ko so v kotu votlo udarjale zračne puške tistih, ki so se ponašali, da so najboljši strelci na vrabce. V Domu samem pa so posamezniki čakali, da bo zelena miza prosta in da bodo pognali po njej belo žogico. Celo ograde so ponovno oživele, čeprav je bil kmet že pospravil z njih poslednjo otavo: po njih so se podili atleti, tekali, skakali, V Marijinem domu v Rojanu, bo 11. decembra letos NASTOP ZBOROV ki ga organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Začetek prireditve ob 17. uri. lučaji kopje, kroglo in disk. Kogar pa je zaneslo na samotno cesto, ki pelje proti Lipici, tega bi gotovo prestrašile prikazni, ki so se nenadoma pojavljale iz teme in prav tako urno odsopihale mimo njega zopet v temo: tukaj so namreč preizkušali svoje zmožnosti dolgoprogaši. Glava in osnovno gibalo vsega tega vrveža pa je bila desetorica, ki se je skoraj vsak večer zbirala v pritlični sobici blizu Grgičeve gostilne; tu se je slišalo, kako razpravljajo, kakšne naj bi bile najboljše kombinacije za to stvar in kako naj bi najuspešneje organizirali ono stvar... Tako smo vam na kratiko predstavili novoustanovljeno športno društvo v naši vasi, ki je pravzaprav šele v povojih, tako mlado je namreč. Ustanovilo se je sopmladi tega leta in -je dedič istoimenskega društva, ki je uspešno delalo že pred vojno in je na žalost delilo eno in isto usodo z drugimi slovenskimi društvi, ki jih je le-ta doletela v dobi fašizma. S tem, da se je to društvo obnovilo, je spet vzpostavljena športna tradicija v naši vasi. Prezgodaj je seveda, da bj že zdaj delali obračun o opravljenem delu, saj se še ni izteklo niti pivo leto, vendar pa ne moremo mimo rezultatov, ki jih je »Zarja« pravkar dosegla na IX. slovenskih športnih igrah v Trstu: prvo mesto v nogometu članov, dve drugi mesti in dve tretji mesti v atletiki ali, z drugimi besedami, en pokal in pet diplom. Kaj pa zdaj? »Zarji« želimo, da bi pri svojem dolu vztrajala še dalje, da bi se ne ustavila pred nobeno zapreko, da bi razširila svoje delo na čim več športnih panog, da bj pritegnila v svoje vrste tudi mladino iz bližnjih vasi in končno, da bi dosegla vedno boljše rezultate. Od »Zarje« pa pričakujemo, da bi s svojim delom mogla združiti naše ljudi v prijetno in trdno skupnost in da bi preko športa vzgajala mladino v poštene ljudi in seveda v zavedne Slovence. Pri napornem in odgovornem delu ji stoje ob strani člani, navijači in simpatizerji, ki so ji doslej nudili in ji bodo tudi v bodoče nudili materialno in moralno pomoč, da bo moglo društvo uspešno preko ovir. V bodrilo naj bodo »Zarji« besede, ki jih je zapel v verzih njej v čast pesnik iz naše vasi: »Zarja draga, Zarja lepa...« Karlo Mezgec Rojan Ploskanja kar ni hotelo biti konec, ko se je »Kovačeva družina« s prijatelji na odru poslavljala od občinstva, ki je napolnilo dvorano v Marijinem domu. Mnogi so želeli, da goste iz Gorico povabimo še za prihodnjo nedeljo, da bi ponovili svoj nastop. Mošk; pevski zbor »Mirko Fileja šteje nad 35 mladih mož in fantov. Zbor, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, je ubrano zapel 12 pesmi, katere je napovedoval in kratko razložil Viktor Prašnik. Na željo ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI priredi v nedeljo, 4. decembra ob 15.30 v Katoliškem domu MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Na miklavževanju bodo nastopili otroci iz raznih šol v mestu in na deželi. Poleg tega bo nebeški prijatelj pridne otroke tudi obdaroval. Vabljeni so posebno otroci in njihovi starši. Vstop je prost. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Grimm - Martinuzzi OBUTI MAČEK v četrtek, 1. decembra ob 16. uri v petek, 2. decembra ob 16. uri v soboto, 3. decembra ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma poslušalcev je zbor ponovil »Buči, morje«. Radi bi slišali še enkrat Bratuževe »Kra-guljčke«, pa nismo bili uslišani. Nato so člani istega zbora izvedli ^zna-no Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. Izvajanje je spremljal na klavirju prof. Andrej Bratuž. Spevoigro je pripravil Mirko Špacapan. Izvedba je bila izredno dobra in je vzbudila veliko dobre volje. Goriškemu pevskemu zboru želimo še veliko uspehov. Miklavževanje bomo imeli letos v nedeljo, 4. decembra in sicer ob petih popoldne. Sv. Ivan Pretekli teden so pospremili k večnemu počitku več prijateljev. Prvi je 'bil vsemu Trstu znani Mirko Suban, lastnik sloveče restavracije pri Sv. Ivanu, dobrega in ljubeznivega značaja, pošten in zaveden Slovenec. Sledila je Ivana Matjak, ki je trpela na hudi bolezni z veliko potrpežljivostjo 16 let, dobra in verna žena. Tretja pa je odšla v večnost po hudi bolezni, Dora Martelanc, mati zdravnika dr. Karla Martelanca, znana po svoji skromnosti in dobrotljivosti. Vsi trije so bili tudi dobrotniki naše Marijine družbe. Bog jim povrni v večnosti vse, kar so dobrega storili, preostalim pa naše iskreno sožalje. Promocija Na kliniki v Bologni je 24. novembra končal s polnim uspehom in pohvalo specializacijo iz radiologije dr. Peter Pavlica. Novemu specialistu iskrene čestitke! 7K RADIO TRST A Spored od 4. do 12. decembra 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ostrostrelec«. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Otroci iz sodne palače«. — 17.15 Obisk v diskoteki, pripravlja Janko Ban. — 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravlja Sergij Vesel. — 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič. — 20JO Iz slovenske folklore: V starih časih: Lel j a Rehar: »Meklauš bo kmali leti«. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednje šole). — 12:10 Liki iz naše preteklosti. »Alojz Remec«, pripravil Franc Orožen. — 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šole). — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 Poglavja iz zgodovino slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Duhovniška sopotnika moderne Meško in Sardenko«. — 20.35 »Sveti Miklavž se odpravlja na pot«. Mladinska radijska igra, ki jo je napisal Saša Martelanc. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Meklauš bo kmali leti«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjovalni tečaj: 7. lekcija - pripravili Janko Jež. — 20.35 Antologija iz junaške opere v petih dejanjih »PORIN« Vatro-slava Lisinskega. Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). — 12.10 Pomenek s poslušavkami, pripravlja Mara Kalan. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.25 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.10 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 19.25 Zbori iz Jugoslavije na Petem mednarodnem natečaju »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici. Četrtek : 8.30 Slovenske zborovske skladbe. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.20 Marijine pesmi. — 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 15.00 Melodije iz filmov in revij. — 17.20 Italijanščina po radiu : Spopolnjevalni tečaj: 6. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. — 20.30 »Sledovi pudra na čevljih«. Detektivka. Petek : 11.40 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). — 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko. — 13.30 Glasbeno 'potovanje okoli sveta. — 17.25 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.10 Moj prosti čas. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egi-dij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota: 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravlja Dušan Jakomin. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled .italijanske dramatike. — 17.20 Skala in ladja, komentar o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravili Robert Petaros. — 19.10 Družinski obzornik: »Pomen lepega govorjenja«, prof. Ivan Theuerschuh. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. OBVESTILA Občni zbor Sindikata slov. šole v Trstu bo v četrtek 8. decembra ob 8,30 v prvem sklicanju in ob 9,30 ob drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, ulica Petronio 4. Na dnevnem redu so običajna poročila odbornikov in nadzorstva, razresnica odboru in volitve novega odbora. Kdor želi predložiti kak predlog, ga mora pismeno dostaviti odboru sindikata do 2. decembra. POT - RESNICA - ŽIVLJENJE. To je naslov nove knjižice, ki prinaša koristne nasvete za vsakdanje duhovne težave velikih in malih. Knjižico dobite v domačem župnišču in v naših knjigarnah. Cena 150 lir. Lepo priporočamo. Zornice v Gorici so vsak dan zjutraj ob 6,15 v stolnici in vsak večer ob 7h pri Sv. Ivanu. Pri obojih zomicah je tudi kratka razlaga ali branje božje besede. Slovesen shod Marijine družbe bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 16-uri v goriški stolnici. Govor bo imel izreden pridigar. Tržaška radijska postaja, ki je v nedeljo registrirala celotno cecilijanko, bo oddajala prvi del v sredo, 14. decembra od 19,25 do 20. ure; drugi del pa v sredo, 21. decembra ob isti uri. LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi praznika v četrtek, 8. decembra bo prihodnja številka našega lista izšla že v sredo, 7. decembra. Prosimo, da to upoštevajo vsi gospodje sotrudniki. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe*1 trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 79* davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici KEROZEN — DRVA — PREMOG TVRDKA Ivan Vetrih Kerozen Vam za Gorico in okolico tekom dneva dostavimo na dom Gorica, ul. Lantieri 5 - Tel. 25-27