Političen lisi za slovenski naroa.
T» p*fVi preJfiiiiM rtijft: Z.\ ooi« leto predplačan 15 ffld.. la pol jeta 8 gld., la ietn leta
i fld.. ia en mesec 1 jid. 40 kr. V s<iiaU<slr»cUl jirejpmsn reljil: Za celo leto 1'2	pol leta 5 fld., la četn let»
i la en mesuu 1 fld. V Iijebljani na dom potnljan velja 1 fid. 20 kr. več na leto.
Po;:a:riezQe številke vsljaio T kr. MaireSnina pre}«ms »'^mmišcto (admiuistr&ftija) La aKSfeoi.idja, b«:nenišk3 ulice št. II., 30.
Naznuulla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrst*: 8 kr.. že se tiaka enkrat: IS ki če se uska dvakrat; 15 kr., če se tisKa trikrat. Pri večkratnem tisKanji se cena primerno »manjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

7 Ljubljani, v suhutu 15. novembra 1890.
Letiiilt
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja, dne 14. novembra.)
(Dalje.)
Pri navodilu okrožnim zdravnikom se oglasi poslanec Povše, ki sicer priznava potrebo, da se zdatuo zniža število članov zdravstvenih zastopov, ker nahajajo se zdravstveni odbori, ki štejejo 50 in več udov! Da je težavno s takim odborom delovati, je pač jasuo; ob enem pa trati mnogo gospodarjev čas, kojega bolje morejo porabiti. Pač pa si dovoljuje opozoriti deželni odbor ua to, da najde pravičen način, bodisi že po množini davkov, bodisi po številu prebivalcev, da bodo velike, morda z 2000, 3000, celo 4000 prebivalcev broječe občine primerno zastopaue, ker pripeli se in sicer lehko, da bi tako veliko oočino majoriz rali zastopniki malih občin. Nadalje so okraji, ki imajo poleg velikih, več tisoč duš broječih občin polno malih občiu, katere štejejo komaj 500, 300, celo 192 duš. Da se slehernemu d4 pravica, da se ohrani pravica vsakemu, kolikor plačuje ali donaša davkom za zdravstvene troške, priporoča deželnemu odboru, da se na te naredbe ozira.
Dr. Tavčar dvomi, da bi mogli s tem zakonom spreminjati dosedanje postavne določbe, zato zagovarja manjšino odsekovo, ki predlogu suh a) glede službenega navodila pritrjuje, glede predloga b) pa priporoča, da naj izostane in se namesto njega sprejme naslednja resolucija:
»Deželnemu odboru se naroča, da naj pretresa vprašanje, bi li ne bilo bolj mogoče in koristno, če bi troške zdravljenja ubogih, v kolikor obstoje isti iz taks zdravnikov za obiskovanje, daljavnih pristojbin in troškov za zdravila prevzela posamezna zdravstvena okrožja, oziroma zdravstvene občine, in da naj v tem oziru pred vsem zasliši interesovana zdravstvena okrožja."
Dr. B 1 e i w e i s tudi misli, da naj se zakon zdaj še ue spreminja, ker bo treba po večletni skušnji morda spremeniti še več določb.
Pri glasovanji obveljajo vsi predlogi, ki jih je bil v imenu finančnega odseka nasvetoval poročevalec Kersnik, samo namesto zadnjega II. b) obveljala je prej omenjena resolucija dr. Tavčarja.
Prošnja Janeza Adamiča v Ponikvah se izroči deželnemu odboru v poizvedbo in rešitev.
Poslanec Povše poroča potem o prošnji d i-rektorija zaveze slovenskih učiteljskih društev v Krškem za sostavo enkete za izdajo slovenskih šolskih knjig ter priporoča naslednji nasvet:
»Visoki dežeini zbor naj se izreče za to, da bi bila taka euketa strokovnjakov-učiteljev za izdajo slovenskih knjig povsem prekoristna ter zato priporoča visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu, da usliši prošnjo direktorija zaveze učiteljskih društev v Krškem. Deželni odbor naj ta sklep, oziroma priporočilni izrek deželnega zbora o tej prošnji naznani visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu."
Poslanec Schaffer ugovarja temu nasvetu, proti kateremu vsi njegovi tovariši glasujejo, ki pa obvelja z glasovi narodnih poslancev.
Poslanec Hribar poroča o prošnji Zvonimira Zora za nagrado in predlaga:
»Visoki deželni zbor naj sklene, da se deželnemu knjigovodskemu akcesistu Zoru za čas, dokler bode opravljal knjigovodska deta, tikajoča se naklade na žgane opojne tekočine, dovoli letna nagrada 160 gld., katera naj se izplača iz dohodkov imenovane deželne naklade."
Ta predlog obvelja brez ugovora.
Ivanu T o m a n u , siroti pokojnega deželnega oficijala Hermana Tomana, povikša se miloščina za čas, dokler biva kot učenec v mornarskem arsenalu, od 37 gld. 50 kr. na 100 gld.
LISTEK.
Nedeljske misli, v.
Ondfičkovi blaženi glasi povzdignili so nas zopet jeden pot iz ljubljanske novemberske megle tja v divne Orfejeve višave, kamor proza življenja ne seže iu kamor niti vzvišenega sedanjega boja za kočevsko nemščino ne bode za nami.
Gospod vrednik, ko bi bil Sviftijanec tako izvrsten slikar, kakor ni, naslikal bi Vam danes nedeljsko podobo, na kateri smo zbrani jeden pot vsi sloveči in uesloveči ljubljanski prvaki iu rojaki, in jedini v tem, da je harmonija najlepša zabava na svetu, a tudi najbolj umetna in težavna stvar; kajti Slovanov nas je baje uekaj milijonov celo v nemški statistiki, in samo Slovencev so našteli baje poldrugi milijon, vendar niti jednega Ondrička nimamo. Poslednje ima bajž vzrok v tem, da se Slovenci še nismo priučili istega »generalnega basa", kateri utemeljuje narodovo harmonijo. Zaradi tega teknila nam je toliko bolj Ondfičkova harmonična večerja, saj njen jedilni list je segel dalje, kakor od krožnika do ust in odtod v našo listnico.
Povrh bi se nam bilo celo lahko primerilo, namreč ko bi bil imel g. Ondhček peruti in ko bi bila naša prostorna čitalniška dvorana zelen gozd.
i da bi bili poslušali, jednako istemu zamaknenemu menihu v pravljici, tri dni brez jedi in pijače čarobne gosli, ia ko bi se bili prebudili, videli bi bili nov, baš dovršen »naroden dom" in v njem same harmonične Ondfičke, pozne rojake svoje.
Vendar prav je zopet, da se rajske ptice ne vračajo več ua naš prozajiški svet in da gosp. Ondfiček le redkoma zahaja med nas, saj ko bi mi Slovenci samo »godli" iu živeli v »rajski harmoniji", kdo bi pa hodil za nas trnjevo pot političnega boja in kdo bi nakladal na svoje rame vso težo naše na-! rodnostne disonancije.
Vendar podtikalo bi se nam po pravici, da smo vzeli danes vso harmonijo v zakup, ker govorimo kar o narodnih »sekiricah" iu o samih »akordih", a da pozabljamo mej tem pravo dvorano naših koncertov, kjer godejo začasno naši domači »Janezi" iu pa slavni »Šumevci" nekake Paganini-jeve gosli, ki so nam priča, da »tuja godba" še ni zamrla v veke pri nas.
In kar ju najbolj zanimivo v naših letošnjih redutnih koncertih, je istina, da se vrste ondi dueti le o višjih krogih naSih, namreč o inšpektorjih iu profesorjih in ostali višji gospodi, nas petakarjev na galeriji, ki tudi potrebuiemo kakov groš za sol in za davek na najnovejšo ljubljansko vodo, pa se nihče ne spominja.
»Fuimus troes, fuit Ilion", — in pa boljši stari časi v Ljubljani, ko smo si kupovali, namreč
Vdovi Mariji K r e č e v i dovoli se vzgojnina za tretjega, že po smrti očetovi rojenega otroka Ivana v znesku 50 gld., pisatelju Josipu C i m p e r-m a n u za tri leta miloščina letnih 300 gld., m u-zejskemu družtvu pa podpora 400 gld.
Glede prošnje vipavske kmetijske po-d r u ž n i ce za odpis dolga na modri galici predlaga poročevalec dr. Vošnjak v imenu finančnega odseka, da naj se odkloni.
Poslanec Lavrenčič ugovarja temu predlogu, opisuje revščino prebivalcev na Vipavskem, omenja, da so tudi od drugod ljudje še na dolgu za modro galico, da bodo prišli s prošnjami za odpis in predlaga:
»Deželnemu odboru se odstopi ta prošnja in on se pooblašča, da ua podlagi natančnih poizvedovanj sme kolikor mogoče dolga za modro galico odpisati, oziroma obrok za plačevanja podaljšati."
Poslanec Pfeifer podpira ta predlog, ki tudi obvelja-_(Konee sledi.)
Slovensko nadsodišče in pravna akademija v Ljnbljani.
Govoril posl. Svetec v dež. zboru dne II. novembra.
(Konec.)
Očita se nam nadalje rusizem. Ali, gospoda moja, Peterburg in Moskva sta daleč in gravitirati v Peterburg in Mo.skvo, to mislim, bi bilo posebno za nas Slovence jako težavna reč, tako težavna, da se mi zdi, da tisti, ki trdi, da je ta gravitacija mogoča, se sam sebi smeje iu le norčuje s tem, kateremu kaj tacega na nos obeša.
Ali, gospoda moja, kakor sta Peterburg in Moskva daleč, veliko bližje je pa Beroiin (Veselost na levi in klici: Dobro, dobro!) in od Berolina, gospoda moja, veje nekaj časa neka sapa, katera se mi zdi, da je za našo državo jako nezdrava (Odobra-
mi »minorum gentium", »za vodo" baš po isti ceni, po kateri se nam toči zdaj ljubljanska nova voda, duhtečo kavo in pa svežo „regljo", ki nas je dvigala v tretja nebesa dobrega užitka. Najbolj nas peče to, da se nam je obdačila voda baš v zimski dfibi, ko se je branimo celo v črevlje zastonj, in povrh nam jo pošilja dobrotno nebo brez daca v izobilji.
Tudi si upamo soditi, da se čutimo oškodovane z »vodenimi naredbami" na osobni svobodi; kajti doslej je smel broditi in kaliti pri nas javno vodo vsak, kateremu se je zijubilo, a sedaj je vzel ljubljanski magistrat čisto vodo kar v monopol, kalno pa so si prisvojili nedeljski listkarji brez patenta in dekretov, da jo nam postavljajo ob nedeljah na vse zgodaj za zajutrek.
Brez vodne in vodene kontrole torej nismo Slovenci, in ko bi bil preskrbljen ljubljanski vsakdanji trg tako obilo ž njo, — namreč kontrolo, — kakor ni, ne strašilo bi nas tudi v mleku za zajutrek in v čvičku za »malico" toliko odstotkov vode in naša Ljubljanica bi tudi ne lezla že davno tako kalna mimo nas, kakor v Valvazorjevi dobi.
Zaradi tega je najbolje, kar moremo storiti začasno, da prosimo, da bi hotel izpremeniti čudež našo »obilo vodo" v »vino" ali vsaj v »čviček", kajti potem bi lahko sodili, da se pouavlja tudi Slovencem Ovidijeva zlata doba.
Sviftijanec.
vanje na levi. Poslanec Hribar; Resnica!) Sicer nečem dolžiti nemške vlade, ampak delujejo na Nemškem tudi drugi faktorji, časniki, društva in druge take moči. Gospdda moja, to stori, da je ta sapa, ki veje od Berolina, pri vsem tem, če je tudi vlada ne podpira, za našo državo vendar-le nevarna. Kaj so nasledki tega? Mi vidimo, da ta sapa napihuje nekatere Nemce tako, da postajajo proti Slovencem iu sploh proti Slovanom od dne do dnd nestrpljiveji, neznosneji, kakor so to pokazali žalostni dogodki v Celji in v Opavi. Ta sapa daje tudi nekaterim Nemcem pogum, da očitno demonstrujejo v veliko-nemškem pomenu, da slave in povzdigujejo vse, kar pride iz Prusije. Naša Avstrija, naša dinastija, ta jim je že bolj zadej. Jaz bi želel, naj se slavni vladi naznanijo tudi take demonstracije. Demonstracije, ki so obrnene proti nam Slovencem, te so, bi rekel, celo organizovane in sicer tako dobro organi-zovane, da njih žice vodijo v kabinetno pisarno Nj. Veličanstva, kakor smo imeli pred par leti žalostno skušnjo. Želel bi, da tisti ljudje (Poslanec dr. Tavčar: Renegati!), ki vodijo te žice v kabinetno pisarno, da bi tudi ne pozabiH opomniti visokih krogov na demonstracije veliko-nemške, katere so bolj nevarne, ker je Berolin blizu, Peterburg in Moskva pa daleč. (Odobravanje na levi.)
Neka sapa iz Berolina dela na to, da bi se Cislajtanija kolikor mogoče ponemčila in žahbog — tem težnjam se ne nasprotuje tako, kakor bi bilo za Avstrijo dobro.
Mislite si, gospoda moja, da se ponemčijo Slovenci, da se ponemčijo Cehi. Cislajtanija postane nemška. Mislite li, da je potem za Avstrijo zraven zjedinjene Nemške še kaj prostora, da se potem Avstrija more držati na strani Nemčije kot samo-stalna, posebna država?
Gospoda moja, iz tega je razvidno, da, ako se mi upiramo ponemčevanju, vršimo svojo patrijotično dolžnost do Avstrije. Zakaj recimo, da se Cehi in Slovenci ponemčijo, da postane slovenski in češki element, kateri se mora pač reči, da je pravi naravni avstrijski element, recimo, da iz tega elementa postanejo renegatje, ne mishte-li, da bi se silno lahko ponovilo leto 1848., ko je navstala revolucija na Dunaji za veliko Nemčijo in na Ogrskem za samostalni magjar orszdg? Mar ne vidite, kako na pr. na Ogrskem na vso moč delajo na to, da se magyar-orsziig pripravi za samostalno državo, tia se ondi z vso močjo zatirajo tisti avstrijski elementi, ki so leta 1848. in 1849. borili se za Avstrijo? (Odobravanje na levi; poslanec Hribar: „Res je!") Ne mislite li, da se ti dogodki od leta 1848. in 1849. lahko ponovijo, zlasti če pridejo zraven vnanji vplivi, ter se zopet oglasi na Ogrskem Kossuth IL, na Dunaji kdo drugi, ki je vnet za veliko Nemčijo,? In ali ne mislite, da je potem mogočo, da ponemčevanje Slovanov, katero se sedaj celo, kakor je podoba, od zgoraj podpira, naredi, da bo finis Austriae, finis naše slavne dinastije?
To gospoda moja, moramo pomisliti in zatorej je naša dolžnost, upirati se na vso moč ponemčevanju Slovencev in sploh Slovanov v Avstriji in gledati na to, da se ti pravi avstrijski elementi ohranijo, utrdijo.
Delajmo vsi na to in jaz rečem, Avstrija nam bode za to hvaležna. (Odobravanje na levi.)
Ker tedaj moj predlog meri ravno na to, da se slovenski element ohrani, okrepča in utrdi, zato se nadejam, da bode našel podporo od cele slavne zbornice (Veselost na levi. Poslanec dr. Tavčar: Gotovo!) in jaz ga najtoplejše priporočam. V formalnem oziru pa priporočam, da se izroči upravnemu odseku. (Živahno odobravanje na levi; govorniku čestitajo.)
Politični preg-led.
v Ljubljani, 15. novembra. 2¥otraiaji8 deželo.
Jx deielnih zborov: V gališkem deželnem zboru so vprašali rusinski poslanci vladnega zastopnika, zakaj ste okrajni glavarstvi v Cloczovu in Pfe-myslauy ob zadnji navzočnosti carja na gališki meji zaprli več rusinskih kmetov, ki so šli k glavnemu shodu Kaczkovskega društva v Tarnopol in jih čez nekaj dnij zopet izpustili. — Šlezijski slovanski poslanci so stavili do vlade interpelacijo gledd na jednakopravnost češkega in poljskega jezika v Sleziji. V prvi vrsti pravijo poslanci, je volilni red za deželni in državni zbor tako umetno ukrojen, da Slovani morajo ostati vedno t manjšini, nadalje jednakopravnosti nasprotuje uprava, ki nam pošilja
uradnike nevešče slovanskih jezikov. Slovani v Šleziji nimajo nobene državne srednje, meščanske, obrtne šole 8 slovanskim učnim jiszikom ter morajo osem-razredni gimnazij, ki j^ obilno obiskovati, vzdržavati sami. Poslanci tore) upajo, da bo vli&aia omogočila, da tudi Slovani' v Šleziji napredujejo v narodnem, političnem, kulturnem in ^spodarstvenem oziru.
Državni zbor se snide dne 4. decembra ter bo, kakor po navadi pričel svoje d^lo z pravo o državnem proračunu za 1. 189]:. Zanimivo bo videti v poslaniški zbornici nasledke bistvenih prememb v notranji avstrijski politiki.
Tnanje držare.
Rim. »Journal de Bruxelles" piše, da bo papež v kratkem mejndrodno duhovniško komisijo sostavil ter jej dal nalogo pečati se s socijalnim vprašanjem ter ga rešiti. Komisija ne bo sostavljena samo iz kardinalov, marveč tudi iz nadškofov vseh katoliških dežel, in sicer jih bo sedem s Francoskega, pet z Nemškega, štirje z Avstrijskega, štirje s Španjskega, dva z Angleškega, jeden iz Belgije, jeden s Portugalskega in jeden prelat (kardinal Mermillod) iz Švice. Zadnje imenovani cerkveni dostojanstvenik bode ob jednem tudi predsedoval komisiji. Lahko se trdi, da bo ta komisija jako pospeševala rešitev socijalnega vprašanja. In papež Leon XIII. je pa s tem znova pokazal svojo očetovsko skrb za trpeče in revne verne ovčice.
Rusija. Iz ruske države ne prihajajo pre-vesela poročila za Vatikan; zakaj poljski katoliki na Ruskem se od dne do dnč pritožujejo, da omeja ruska vlada njih bogočastje, prepoveduje cerkve zidati ali le popravljati jih ter se vtika v cerkveno premoženje. Ce pomislimo, da ni po več letih vsa diplomacija z Rusijo in z enim izvanrednim zastopnikom nič druzega dosegla, kakor samo imenovanje štirih škofov, da je mohilevski škofovski sedež že eno leto prazen, uvidimo pač lahko, da Rusija noče nikakor ubogim poljskim katolikom podeliti vsaj najmanjše svobode v bogočastnih zadevah, vse v večjo slavo »svete pravoslavne cerkve" !
Francija. Francoska zbornica se je 13. novembra posvetovala o mornariškem proračunu. Admiral Vallon je razpravljal v daljšem govoru, kako je treba francosko mornarico preosnovati. Poudarjal je, da se mora povekšati hitrost bojnih ladij in pomnožiti število torpedovk.
Španija. Demonstracije španskih anarhistov v Barceloni, Cartageni, Cadixu in Murciji so se vršile, kakor se poroča »N. Fr. Pr." sploh mirno, četudi so nekateri rogovileži govorih puntarski in podpihovalno.
Portugal. Kakor se poroča iz Lisabone »Pol. Corr.", se ne bo portugalski zastopnik na Dunaji, vikomte de Valen9as, ki je bil pozvan na to mesto vspomladi tega leta, več povrnil na Dunaj. Vikomte de Valen^as se je videl primoranega prositi portugalsko vlado, da ga odpusti iz službe zaradi pre osnove portugalskega ministerstva. Portugalska vlada je seveda ugodila njegovi želji. Kakor se čuje, pride na njegovo mesto vikomte de Valmor, ki je bil portugalski zastopnik na Dunaji od 1880. I. do letošnje vspomladi, ko je bil primoran iz zdravstvenih ozirov prositi odpusta.
Anglija. »Irredenta" ni na slabem glasu samo pri nas, marveč tudi po drugih evropskih državah, tako n. pr. v Angliji. To se razvidi iz »Timesovega" članka, kateri se glasi mej drugim tako-le: »Italija Irredenta" ne obsega dandanes več mest in provincij zgodovinskega pomena, na katere je vsak Italijan ponosen, kakor Lombardijo, Beneško in Rim. Trst in istersko obrežje pripada le deloma italijanskemu narodu; zgodovinsko nista v nič večji in v nič manjši zvezi z Italijo, kakor francoska Riviera in gotovo v manjši, kakor kanton Tesin ali celo Korzika. Na imenovanem obrežji sta posebnega pomena Trst in Reka, katera sta se kot avstrijsko-ogrski pristanišči povspela do lepega razcvitanja. Zato ju Avstrija in Nemčija gotovo ne bodeti prepustili Italiji zaradi tega, ker govori del njiju prebivalcev popačeno italijansko narečje".
Izvirni dopisi.
Iz Novega Mesta poročajo »Dolenjske Novice" dne 29. oktobra : Vže smo omenili, da je presvetli cesar odlikoval profesorja tukajšnje gimnazije gosp. P. Ladislava Hrovata za njegove zasluge z zlatim križčem s krono.
Danes v sredo t. j. 29. oktobra mu je preblag. gosp. c. kr. okrajni glavar vitez France S c h w a r z pripel znamenje odlikovanja v lepo okinčani gimnazijski dvorani v navzočnosti mnogo odličnih gospodov, ki 80 bili večinoma vsi njegovi učenci, kakor preblag. g. c. kr. okrožne sodnije predsednik Josip G r d e š i č, državni pravduik R. S c h w i n -ger, mnogi župniki iz okolice in nekaj njegovih sošolcev. Zbrana je bila v dvorani tudi vsa gimnazijska mladina s svojimi gospodi profesorji.
Najprvo pozdravi blag. gospod ravnatelj v prijaznih besedah povabljene goste ter v kratkem razloži, da so presvetli cesar 3. oktobra t. 1. podelili gospodu profesorju zlat križec s krono za zasluge.
ga povabi, uaj stopi bliže, da sprejme znamenje od likovanja. Potem omenja c. kr. okrajni glavar zasluge odlikovanca in po govoru" priiJtfe zl^ti križec na »uborno rodovniško obleko". Odlikovani se zahvali za to čast in poživlja navzoče, naj isVo stord presvetlemu cesarju s trikratnim »slavff živio!" Di-jaki-pevci zapojo cesarsko himno. Potem stopi zopet C. kr gimnazijski ravnatelj na oder in z občudovanja vredno zgovornostjo mladini opiše ^ kratkih potezah zasluge odlikovanca, kamere si je s svojo marljivostjo kot učitelj in pa linguist (jezikoslovec) na veke pridobil na slovenskem slovstvenem polji, ker je jeden onih mož, ki je še ledino oral na slovenskem polji in učil, kako gre prav pisati; spisal je tudi prvo slovensko-latinsko slovnico, katero v drugem natisu komaj pričakujejo. — (Pripravlja jo pa že slavljenec.) Vzemši slovo od mladine, dd jim odlikovanec g. profesor še nekatere nauke po izrekih starih in novejših modrijanov, ki so učili, kako naj se mladina vadi in uči, kazaje, kako naj je, in kako ne sme biti.
Večinoma vsi gospodje so počastili odlikovanca tudi s tem, da so se vdeležili obeda v frančiškanskem samostanu. Ni treba omenjati, da so bile tudi tu razne napitnice resnega in dovtipnega pomena, ki so zabavale goste do večera. Omenimo naj le to, da so se prebrale tudi razne častitke, katere je slavljenec dobil od vseh vetrov, in ki so znamenje, koliko spoštovanja, koliko ljubezni in koliko zaupanja — vživa. Splošno veselje in smeh pa je mej gosti zbudila častitka, v kateri mu je nekdo pretil, da ga bode že letos ali drugo leto dejal celo v »Jezičnik".
Mi pa želimo, naj mu Bog dd še mnogo let nositi zlati križec v zdravju in veselju!
Iz Borovnice, 14. novembra. V teku tega leta je imelo naše gasilno društvo štirikrat z ognjem opraviti in sicer enkrat v vasi Goričica in trikrat na Dolu. Za ogenj v Goričici je dokazano, da so zažgali otroci in za prvi ogenj'pri gosp. V. v Bistri, da se je pri dimniku vnelo, le za druga dva slučaja, namreč za kozolec g. V. in J. B. so ljudje ugibali, kako da se moreta vneti, ker drugače ni bilo mo-mogoče, kakor daje to storila hudobna roka. Res je začela tukajšnja žandarmerija zasledovati in toliko daleč zasledila, da so deli pod ključ posestnika, ker je na sumu, da je kozolec g. J. V. in svojega zažgal. Kaj bode pokazala preiskava, vam poročam ob svojem času.
Iz mestnega zlora ljulsljanskega.
v Ljubljani dne 11. novembra.
(Dalje.)
Dr. Tavčar poudarja predvsem, da se, kadar se gre za novo narodno stvar, nikakor ne smemo strašiti kake žrtve, kajti to najdemo pri vseh narodih.
Ako se ravnamo po uzorcu višje dekliške šole v Pragi, stala bi nas šola k večjemu 12.000 gld. na leto. Pri tem pomisliti pa je, ako osnujemo tako šolo, dobimo v dar deželno bolnišnico. (Ta dar bomo drago plačali. Opomba poročevalca.) v katero spravimo poleg dekliške šole še obrtno šolo, za katero smo že sedaj morali 4000 gld. stanarine plačevati.
Poročevalec obč. svetovalec Valentinčič odgovarja obč. svetovalcu Povše tu, da se odsek ni mogel še natančno posvetovati o tem, kako naj bo organizovana višja dekliška šola in koliko bi stala, ker je dobil za to potrebne pripomočke še-le v kratkem v roke. (Torej brez potrebnih priprav, brez načrta, ne da bi vedeli mestni odborniki, za kaj in za koliko se gre, sklenili so v naglici sklep, ki izvršen postane tako občutljiv za ljubljanske davkoplačevalce. S tem pojasnilom je pač sklep ta obsojen celo od onih, ki so zanj glasovali. Opomba poročevalca.)
Govornik ugovarja, da bi bila ustanovitev šole zadeva dežele.
Obč. svetovalcu Prosencu odgovarja poročevalec, da je višja dekliška šola v Ljubljani gotovo potrebna, kajti to potrebo spoznal je občinski svet v svojih sejah že večkrat. Istina je sicer, da se revni narod ue bode veliko posluževal te šole, a on mu pomagati ne more. (Torej tako: Bogati bodo imeli dobiček od šole, ker bodo mogli v to šolo pošiljati svoje hčerke, manj premožni pa bodo zato le več davkov plačevali, tem se — po besedah g. poročevalca — ne more pomagati! Op. poročevalca.)
Govornik vzdržuje predloge uzdruženih odsekov.
(Dalje v prilogi.)
Priloga 363. štev. „Slovenca" dn6 15. novembra 1890.
Obf. svetovalec T. Zupan opomni, da bi ta šola v slučaji, da jo s časom prevzame kak red, še manj stala mestno občino.
Pri glasovanji vsprejeli so se vsi predlogi združenih odsekov z večino glasov.
V. V zadevi podaljšanja kanala pri mestni vojašnici do konca Travniških ulic poroča obč. svetovalec Murnik in poudarja, da bi bil v resnici potreben ne le zato, da bi se vanj odtakala voda iz j hiš v Travniških ulicah, temveč tudi zato, ker bi se odtekala voda iz sveta južne železnice, katera pri večjih nalivih cel6 sosednja posestva preplavi. Ta kanal bi bil 150 metrov dolg, stranski kanali pa primeroma 30 metrov ter bi veljal napravljen v betonu 2391 gld. 60 kr. Graditi bi bilo ta kanal v prihodnjem letu po kranjski stavbinski družbi skupno s tvrdko Pittel & Brausewetter.
V imenu stavbinega odseka predlaga tedaj: a) Kanal v Travniških ulicah je podaljšati od vo-
jašnice do gornjega dela teh ulic; h) C. kf. priv. južni železnici je vnovič javiti, ako bi Ie t4 ne odgovorila povoljno že poslanim ji magistratnim dopisom, da hoče ljubljanska ob- ^ čina graditi, kanal v Travniških ulicah do jarka na svetu železničnem in da hoče vodo iz jarka ^ odpeljati po tem kanalu, ako železnična družba ^ primeren donesek za zgradbo dovoli.	i
Predloga obveljata.	j
(Konec »ledi.)	j
I
Dnevne novice.
(Prev*viSeni g. knezoškof ljubljanski) povrnil je danes zvečer z Dunaja od konferenc škofovskega odbora, ki so bile predvčerajšnim zvečer la-vršene.
(Slovensko glediSče.) Jutri se bo predstavljala v čitalnici ljubljanski igra: „Stari llija". Spisal Ig. Borštnik. Petje vglasbil Andrej Vavken. Začetek ob 7. url.
^ (Tmkola.) Katoliška družba v Ljubljani priredi T svojih prostorih v dr. Ahačičevi hiši aa Starem Trgu svojim udom zabavno tombolo jutri, dn6 16. novembra, ob polu 6. uri zvečer. — Cisti dohodek ije namenjen ubogim Vincencijeve družbe.
(Dr. Holnb v Ljubljani.) Znani potovalec in preiskovalec Afrike dr. Emil Holub bo dn^ 4. decembra predaval v redutni dvorani.
(Zdravstvene službe) sta menjala dr. Edvard Globočnik oče, ki grš iz Kranja v Cerklje in dr. Edvard Globočnik-sin, ki pride iz Cerkljan v Kranj.
(Nadsorovanje šol.) V petek, soboto in v ponedeljek je nadzoroval g. dr. J. Zindler, ces. kr. deželni nadzornik la srednje šole, podučevanje na C. kr. gimnaziji v Mariboru. Ne v^mo sicer, kako da je g. nadzornik našel to podučevanje, vendar pa mislimo, da je bilo to nadzorovanje jako zgodnje in je veljalo najbolj podučevanju v slovenskih vzpo-I rednicah.
(Premeščenje) Čast. gosp. Ivan Klobovs, c. kr. vojaški kurat v Zadru. pride na jednako I mesto v Maribor, in tja pojde čast. g. Ivan Kralj i iz Maribora.
(Savinja.) Štajarski deželni odbor je predložil zboru poročilo o vravnavi Savinje od Mozirja do Celja. Troškov bode blizu ua 150.000 gld., teh pa bi dežela prevzela 40 odstotkov, državui zaklad 40 odstotkov, 10 odstotkov okraji: Gor. Grad, Vransko, Šoštanj in Celje, 10 odstotkov pa občine: Prihova, ' Mozirje, Loke, Rečička vas. Male Braslovče, Podvin, Polzela, Dol. Gorče, Orlavas, Latkovavas, Sv. Peter, Sv. Lovrenc, Žalec, Zabukovec, Petrovče, Kasaze, ' Leveč,* Medlog, mesto Celje.
(Istina ali reklama?) Kakor smo že poročali, izumil je v Berolinu poznati „bacillovi" doktor 'tKoch Iek, s kojim ozdravlja tudi — jetične. Kmalu libodo njegovo zdravilo pripravljali tovarniško, in se bode dajalo zdravnikom v nagrado za troške. Koch neče imeti od te izumitve gmotnega dobička. (?) Za njegove poskuse so zdaj v berolinski bolnišnici ,Chsrit6" postavili za jetične 12 barak in poseben laboratorij, vlada pa v to svrbo namerama dovoliti 500.000 mark. Dr. Rob. Koch je porojen dn^ llega I decembra 1 1842. v Klausthalu in je od I. 1862. do 1866. poučeval zdravilstvo na vseučilišču v Q6t-I tlingenu.
(Ti znajo I) Tržaški laški listi poročajo, da se je ? neki prodajalnici, katera ima pravico proda-
jati tudi poštne znamke, slučajno oddala [neka dopisnica z nemško-slovenskim napisom. Laški listi, osobito „Indipendente", hrup zaženo proti taki prodaji. Nato brzo korači c. kr. uradnik k vredništvu Jndipendente", da se prepriča, je li se je to v resnici zgodilo, z zagotovilom, da se bode stvar kmalu poravnala. Rečeno, storjeno. Dotični prodajalec je moral nemško-slovenske tiskovine dati nazaj iu vročile so se mu take, kakoršne zahteva javno mnenje, se zn4, čisto italijanske. Ali res 50.000 Slovencev v Trstu in v okolici nimajo toliko državljanske pravice, da bi se jim privoščile slovenske poštne tiskovine? Kaj, ko bi se drugod po Slovenskem povsod jednako vestno zvrševal § 19. državnega temeljnega zakona?
(Pozor na narodnost!) Povsodi vrše se priprave za prihodnje ljudsko štetje, in nam neprija-teljski nemški tisek, n. pr. „Nemški koledar za Kranjsko", že zdaj uporablja to priliko in spodbuja k neumornemu delovanju v nemški prospeh iu nam v škodo. Sam naslov „Občevalni jezik" je povsem uejasen in služi sovražnikom našim v agitacijske namene. V nemških krajih in mestih dokazujejo, da občevalni jezik ni istoveten z ndrodnostjo in da ondi bivajoči Slovenci ne morejo drugače občevati z Nemci, nego nemški. Po slovenskih krajih pa pravijo, da občevalni jezik je ndrodnost, in da se godi Nemcem krivica od Slovencev, ako se slednji prištevajo mej Slovence. Povsem poudarjamo, da bode popisovanje dne 31. decembra t. I. imelo za ndrodnost našo velik pomen. Tu se ne bode šlo toliko za moč, obsežnost, naraščanje ali zmanjšanje naše narodnosti, temveč popisovanje bode služilo tudi praktičnim potrebam. Radi tega je živa potreba, da se vsak ne zaveda samo, da občevalni jezik v prihodnjem ljudskem štetji pomeni naš slovenski jezik, temveč poučuje naj vzlasti ondi, kjer preti nevarnost, da bo narodnost naša skrajšana za število svojcev. Pozor torej na narodnost, kajti neprijatelji naši imajo pripravljena vsakeršna strašila, da bi preplašili našince! Nadejamo se, da bode letošnje štetje pokazalo, da se je slovenski narod po številu pomnožil v poslednjem desetletji, in da ima opravičeno nddejo v daljši obstoj. Vsem pa bodi gfislo v 31. dau decembra I. 1890.: Svoji k svojim, Slovenci ndrodu slovenskemu I
(Iz Adlešič) se nam poroča: Ker ,Slovenec še ni nič sporočil o naših medvedih, naj Vam naznanim jaz, da se nahajajo v hosti mej Adlešiči, Preloko in Vinico trije medvedje, dva stara in jeden mladič. Od kodi so su k nam priklatili, se ne ve. Lovci 80 šli že trikrat nad-nje. A ker so trije medvedje, lovcev pa je bilo primeroma malo, niso se upali streljati na-nje. Prvikrat so jih opazili ljudje dne 1. t. m.
(Tako daleč pa še vender nesmo!) Tržaška ^Edinost" piše vse pohvale vredne besede: Neprijetna nam je naloga, ki jo vršimo, piš6či te-le vrstice. Neprijetna je ta naloga, ker se bojimo, da ne bi morda kdo besede naše nalašč krivo tolmačil, češ: „glejte ga sovražnika delavcev, glejte ga hlapca kapitalizma!" Ali stvar je preresna, da bi mogli o njej molčati. — Kakor znano, začel je tukaj izhajati »Delavski list," kojemu je naloga čuvati na vse strani koristi delavskega stanu. Ni treba povdarjati, da gojimo gorke simpatije do delavskega stanu; sovražniki tega stanu nesmo in ne moremo biti že iz tega vzroka, ker je glavni steber slovenstva v Trstu. Besede naše torej nikakor ne gredo na adreso delavcev, [ampak izključljivo le na adreso vredništva gori rečenega lista. — V Zidnjej številki objavil je ,Del. list." .Tirjatve delavske stranke v Avstriji." Ker pa po tendeneiji vsebine tega lista z absolutno gotovostjo smemo sklepati, da se identifikuje s to stranko, moramo tudi misliti, da je vsprejel nje „tirjatve" za svoje. Tu pa moramo — kakor nam je sicer žal — najodločneje protestovati. Pouki, kakoršne čitamo v 5. točki teh „tirjatev" bili bi — ako se uresničijo — za človeško družbo pogubni. Vi zahtevate „brei-verski poduk na vseh ljudskih šolah" iu „proglašenje vere kot privatno reč." Gospodje, ste-li pomislili, kaj ste napisali? Ne ue, tu ui izgovora: vi ne obsojate izgrede tega ali ooeg» stanu proti drugim stanovom; vi ne protestujete le proti nadvladju te ali one kaste v človeškej družbi, ampak vi ste se obrnili proti instituciji sami, vi prokla-mujete b r e z v e r s t v o. Tako daleč pa še nesmo I Po robu se čemo postaviti vsakemu, kdor bi hotel
širiti take pogubne nauke in zato bodemo nasprotovali tudi gospodom vrednikom „Del. lista", ako bi hoteli pot gladiti v V. točki »tirjatev" označenim tendencijam. Za danes bodi to doveljl
(Nesreči.) Delavec Pavel Valenček je prišel 5. t. m. v pivariji v Laškem Trgu mej dva velika soda za pivo, katera je hotel izvaliti iz kleti na dvorišče. Toda soda sta ga s tako silo vsak od jedne strani stisnila, da je v kratkem izdihnil svojo dušo. — Dn^ 8. t. m. je našel mizar Jakob Lavrič iz Doba truplo posestnika Jurija Lončarja iz Breija v Radomli (potok) med Dobom in Krtino. Jurija Lončarja so pogrešali že od 17. oktobra. Ker ni bilo na truplu Lončarjevem nobenega znaka samoumora, zagrebli so ga v posvečeno zemljo pri Sv. Škocijanu.
(Akad. društvo »Triglav" v Gradci) ima v
ponedeljek, dn4 17. novembra t. I. svoje III. redno zborovanje v prostorih hotela »zum gold. Ross" sž sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo preglednikov knjižnice. 3. Predavanje: O verskem gibanju na češkem v 15. stoletju; čita g. cand. phil. Fran Gestriu. 4. Pogovor o Preširnovi slavnosti. 5. Slučajnosti. — Začetek ob 8. zvečer. — Gostje dobro došli!
(Vabile) k prvemu občnemu zboru »Litijskega učiteljskega društva" dn^ 19. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopji v Litiji z nastopnim vsporedom; a) Nagovor začasnega predsednika; h) poročilo o delovanji začasnega odbora; c) volitev društvenega odbora; d) posamezni nasveti. — Upamo, da se _^tolikanj zaželjenega prvega zborovanja učiteljskega društva za »litijski šolski okraj" vdeleže gospodje tovariši, gospice-tovarišice (sosebno iz bližnje okolice in oni, ki so ob železnici), kakor tudi drugi razumniki slovenski v prav obilnem številu! Po geslu prevzvišenega vladarja: »Viribus unitis" naj novo društvo krepko deluje v prid šolstva in naroda! — Tedaj na svidenje 19. t. m. v Litiji!
Začasni odbor.
(Vabilo) k Eins pielerjevi slavnosti, katero priredi katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu dnd.26. novembra t. 1. v veliki dvorani j gostilne pri „Saud-wirthu". Začetek ob polu 7. uri zvečer. — Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor v spomin rajnkemu msgr. Andrejn Einspielerju. 3. Deklamacija : »Pesem koroških Slovencev", od dr. Lovro Tomana. 4. Komični prizor. 5. Zabavni govor. — Mej posameznimi točkami vrši se petje in svira godba. Pri slavnosti sodelovali bodo iz posebne prijaznosti čč. gg. pevci slavne ljubljanske čitalnice in koroško-slovenski pevci. Vhod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, katere se bodo razdelile pri popoldanskem shodu. K tej slavnosti vabi vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje	Slavnostni odbor.
(Učiteljske preskušnje.) V ponedeljek pričele so se na tukajšnji c. kr. vadnici letošnje preskušnje učiteljske sposobnosti. Oglasili so se nastopni kandidati, in sicer za meščanske šole gg.: Mih. Iglar, podučitelj na Zidanem Mostu; za ljudske šole: Fr. Punčuh, prov. učitelj v Podkraji; K. Rožanc, prov. učitelj v Dol. Logatci; B. Schulier, prov. učitelj v Bibinem Polji; Jos. Petkovšek, prov. učitelj v Godoviči; Rud. Završnik, prov. učitelj v Olševku; Iv. Cvirn, prov. učitelj v Tržiči; Jos. Korošec, prov. učitelj v fikocijanu pod Turjakom; Al. Sežun, pomožni učitelj v Rovtah; Jos. Hribai, pomožni učitelj v Ljubljani; Peter Sire, prov. učitelj v Mengiši; Štef. Birk, pomožni učitelj v Vrhpolji; Jak. Ancelj, prov. učitelj v Mehovem, dalje gspdč.: M. Iglar, podučiteljica na Zidanem mostu;'Amalija Koncilija, prov. učiteljica v Mirnipeči in'M. Kralj, prov. učiteljica v Cadramu; za veronauk: Avrel. Kuželka, učitelj na deški ljudski šoli v Trstu; za petje: Mih. Poklukar, učitelj v Starem Trgu; za pouk v slovenščini: Fr. Waldhan8, pomoiin"N učitelj v Laškem Trgu; za f r a n o o š č i n o : H. Gentile, M. Pavlovič, Ana Ziakowska in H. Reitz. Vprašanje za ljudske šole iz pedagogike je: »Kako učilnica goji plemenito čutje do blagonravja?"
(»Matica Hrvatska") razpošilja te dai svoj »Izvještaj" za leti 1888 in 1889, iz katerega je razvidno blagonosno delovanje »Matično" za kulturni razvoj naroda hrvatskega. V preteklem letu je »Matica" izgubila svojega predsednika Ivana Kuku-ijeviča Sakcinskega ter podpredsednika Janka Jur-koviča. Novi predsednik.je vssučiliični profesor T.
Smičiklas. Poleg hiše, ki je cenjena na 60.000 gl., iznaša za I. 1889. skupni glavnični iuietek „Matiee Hrvatske" 61.430 gld. 63 kr. Pri sklepu imenika meseca septembra 1.1. šteje za 1. 1889. vseh fclanov 7284. Za I. 1890. izidejo knjige okrog Božiča in sicer: 1. Hoic: „Slike iz občega zemijopisa II." S 93 slikami in 4 kartami. 2. Hermina Tomič: ..Za-bluda matere." Igrokaz. — »Kita cvieča." Vesela igra. 8. Matavulj: „Iz primoskog živoia." Pripovi-jetke. 4. Preradovid: ^Izabrane pjesme." S pesnikovo sliko. 5. Tordinac: .Odabrane crtice i pripoviesti." S sliko piščevo. 6. Sandor-Gjalski: „Na rodjeao) grudi." Ladanjske slike. 7. Lopašič: „Bihač i Bi-haeka krajina." Z 10 slikami in 1 karto. — Poleg teh še v ,Matični" zalogi za člane po i gld. 8. Demosten: „Izabrani govori." To je že 8. zvezek za prevodov grških i latinskih klasikov. — „Matični" odbor prosi, da se mu članovina pošlje vsaj do konca tega meseca. — Poverjeništvo ljubljansko pošlje »Izvještaj" družbenikom na dom ter ob jednem pobere članovino za I. 1890. od onih udov, ki je niso še poravnali. Ako kdo želi „ Matici Hrvatski" pristopiti kot član s 3 gld., zglasi naj se blagovoljno pri ljubljanskem poverjeniku „Mat,ce Hrvatske" g. Antonu Žlogarju. kuratu ua Gradu ali pa pri g. Ivanu Bonaču, knjigovezu, Poljane št. 10, ki je za to pooblaščen.
(Pro domo.) V včerajšnji dnevni „predavanje v deželne muzeju" prišel je „Pilat" po tiskarskem škrateljnu prav po nedolžnem vmes Citati je: „krog 6. stoletja pred Kristom". Večina naročnikov je list tudi tako dobila.
Telesrrami.
Dunaj, 14. novembra. Odbor škofovske konference je sklenil sinoči svoje trodnevno pridno posvetovanje. Kakor piše „Vaterland" izmišljeno je poročilo, da bodo izdali škofje vkupni pastirski list. Odbor je v najvažnejših zadevah le nadalje deloval in predpripravljal. Konečni odloki so zavisni od pritrdila druzih škofov, katero se bode prejelo deloma pismeno, deloma pri splošnji konferenci.
Dunaj, 15. novembra. „Wiener Zeitung" naznanja, da je deželnega sodišča nadsvetnik di-. Gertscher imenovan za predsednika okrožnemu sodišču v Oelji.
Salcburg, 14. novembra. Šolski odsek deželnega zbora salcburškega je prešel na dnevni red o postavnem načrtu gledč na nadzorstvo; ta načrt so predložili konservativci. Lienbacher je glasoval z liberalci.
Reka, 15. novembra. Petrolej vozeč parnik „Petriana" se je užgal krog poludne v luki za petrolej. — Vojvoda Leuchtenberg je sem prišel s svojo soprogo; ravno tako tudi za njega odločena ruska vojna ladija „Roxana".
Budimpešta, 15. novembra. Poslanec Haas je interpeloval s priznalnimi besedami za dr. Kocha, da se odpošljejo nemudoma zdravniki v Berolin in če misli vlada sama potrebno ukreniti za ozdravljenje tuberkuloznih.
Haga, 14. novembra. Zborniške sekcije so odobrile postavni načrt, ki imenuje kraljico za nizozemsko regentinjo.
Poslano.
„Slov. Narod" je v nekem dopisu Notranjskega", kateri dopis pa nikoli ui videl notranjskih tal, temuč bil skovan v uredniški sobi „Slov. Naroda", med drugimi neslanostmi pisal: »Zdaj je (namreč jaz) pokazal svoje pravo lice. Zdaj ga poznamo." Eo sem to čital, nisem vedel, ali bi se smijal, ali jezil. A ko sem zvedel za pisača, nisem se več čudil Kaj ve on, kako se nam je godilo v tem času, ko je on leta in leta hodil po svetu sebe in druge zabavat, a mi smo doma delali in trpeli, pa tudi vselej, naj je vlada še tako pritiskala, pokazali svoje pravo lice. Zdaj je lahko šopiriti se v gnezdu, katero smo pripravili z velikimi žrtvami drugi, ki se zdaj v zahvalo ometavajo z blatom. Gospodom, kateri imajo besedo pri „Narodu", pa vendar svetujem, da ne dopuščajo v list fingiranih dopisov, katerim se pač na licu pozna, da so pisani samo z zlobnim namenom provokacije.
Ljubljana, 15. novembra 1890.
7>r. J. Vošnjak.
Umrli no:
10. novembra. Marija Krakar, delavka, 40 let. Kravja dolina 11, vsled raka.
13. novembra. Mjjrija Paviek, de!av''eva vdova, bd let, sv, Petra ccsta 70, srčna hiba.
v bolnišnici:
9.	novembra. KranMska ZakrajSek, {fostija, 40 let, jetika.
10.	novembra. Marija Babnik, gostija, 72 let, jiljui-nica.
Vremensko Nporo^^iio.
Cas
opazovanja
Stanje				> .SS ,
-----	----	Viltir	Vreme	i
zrakumer&	toplomera			
▼ ram	po Celiijn			cd e
740-8	0(i	brezv.	megla	
739 9	44	si. sover	jiisno	0 00
741,1	20	1 fl. vzh.	megla	
tTu. zjut. 14 2. u. po{). 9. u. zver.
Srednja temperatura 21°, za 1-8° pod normalom.
t
Ivan Pribil,, knjigovodja banke „SIa-vije" naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem prijateljem in znancem prebritko vest, da Je njegova ljubljena soproga, oziroma mati in se.stra. gospa
Kriicstiiia Pribil -Kn-iiova,
mestna učiteljica,
danes, dne 14. novembra 1890, ob polu 1. uri popoliidiio po kratki, a zelo hudi bolezni, previdena s svetimi zakraiiieiili za umirajoče, v 36. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage umrle se bodo prenesli v nedeljo, dne 16. t. ni., popoludne ob Vi^- "'"i 'Z hiše št. 24 na Starem trgu k sv. Krištofu, kjer bodo položeni k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Predrago umrlo priporočamo v blag spomin.	(I)
V Ljubljaui, dne 14. nov. 1800.
V najem se odda ob novem letu
HH /epi priliki ležeča
m 8 7 Mj |ri i^em Mestu,
v kateri je stara, občeznana in obiskovana gostilna. Hiša obseza S sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, dvoje kleti, šiipo in ; hlev za 8 konj. vse v dobrem stanu. Tudi spada zraven zem-( Ijišče in pristava z dvema hlevoma. V najam se odda za tri , leta. — Več izve se ravno tam.	(2—1)
Ta tovarna izdeluje po priiv nizki eeni
mlnn ordie ii liarMije
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevaini pogoji so usodni. Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novili on;t'l.j, med temi bilo je več velikih, kar je najli ljM dokaz o izvrstni z m ož n o s t i in ret>lrn ti j tvrdke.	("'—>1)
Izdelovatelj
cerkvene posode itd.
X^,|ii1>Ijaiiti
sv. Petra ccstii fit. 27.

Priporoča svoje izilelke prečastiti duhovščini in p- n. cerkvenim predstojnikom po nujuižjl ceni v najnovejših in lopi h oblikah.	(2;-5)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.


C. kr. priv.
zavarovalnica

.ASSICURAZIONI GENERALI'
(Občno zavarovalno druStvo V Trstu.)
{Ustanovljeno 1. 1831.).
Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238'42 Izza ust. je plavala družba Skod za » 227,371.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » 116,904.648-39 Premijski listi ia premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper |)ožar . > 23,544.053 22 l)ružba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2."	Zoper škode po požaru na cerkvena, graččinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in one(»a pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20";„ odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, lailije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vednostnimi pošiljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
6.	Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družlje v l!udapeiiti».
Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi T;.;plačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Sc živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufijo;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 1,').000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije.
Nevojniki na suhem (uradniki vojaSke pošte in brzojava, vojaSki zdravniki, vojafki živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki I ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.,OOO jjld., ako je polica že tri leta veljavna.
Zavarovalni oddelek na življenje jc popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da ludi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje.	(24)
(ilaviil zastop v Ljubljani: C. Tag^liapietra,
Gradišče šl, 4.

brez telefona
legld.4'50
InvlAfo.
—g jT-i I Posamezni deli W
I I	za, napeljavo
I N	af!• A1 nvn^ ATT	NHH
strelovodov, ^Iti hiinih telegrafov
in
telefonov
80 vedno na razpolago.
Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogoče nizka.
iJosip Rebek,!
(tn ej Karol Ahiin)	^ ^
Icljii^^firslci moj sto 1% 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13.
priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih
• * »r	f »
okov za okna In vrata; izdeluje tudi	(6)
HIF" Železne ograje "^d
v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključanka dela po najnižji c(>ni.
Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni zanesljivo.
Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo
H^P" elcktrotehničiiili proizvodov
katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo tele^afov in hišnih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar- J^j narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja.	rMl
Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest-nikom se priporoča za napeljavo
sti*elo vodo v.
in
S
katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem načinu; popravlja tudi že napeljane
zanesljivost preizkuša z navlašč za to naroči
lane pohabljene strelovode, katerih M laročenim „elektrometrom". (20-14) [•]
O
ces. in kralj.
v Dunajskem
dvorni zvonar Novem Mestu
priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne
zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasii.
Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvonjenje
Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plačilno pogodbo.
L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvonov, ki so tehtali 1.272.800 *■(/.
Odfihe: /Aati križec za zasluge s krono 1. 1887., „dve svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi ItiSO. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. v Budejevicah (Budiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke.	((24—20)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 2.5 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvončki po 10 gld., s tremi po 8 gld. IJ^" Obrazci in ccni/.i .se jto.ii/JnJo brezplačno.

^ažiio
Najboljše in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, boleznim v želodcu, v prsih, na pljučih, obistih, Jetrah, dalje proli protinu in proti živčnim boleznim, proti kailju, hripavosti, vspešno za otroke, dojenoe, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvi-revne sploh slabotne osebe je
Triik<»cxyj e va
hmelova sladria kava,
katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot >izvrstno€ priporočeno.
Zamotek ','4 kilo te?e velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju
Ubald pl. Trnk6czy-jii, lekarju v Ljubljani,
dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6czy-Jn, 5. okraj, Hundsthurnierstrasse 3t. 113; dr. Otto pl. Trnk6ozy-Ju, 3. okraj, Radeckyjev trg št. 17 ; Jul. pl. Trnk6ozy-Ju, 8. okraj, Josefstiidterstrasse št. 30; v Oradoi (Štajarsko): Vendelin pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjiženo znamko.
Razprodajalcem dovolim znatni popust.	(9)
Trgovina z železnino
Albin-a C. Alicin-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar tipežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	(28-27)
Staro zelezo, mest tuj, baker, kosita r, cink, svinec kajnijc se vedno 2>o najvišjih cenah.
IJubljiiiia
: Tržaška cesta štev. 29
jI priporoča prečast. duhovščini in
j;	slavnemu občinstvu
' lepo, ukusno iu solidno izd«-laue salonske in navadne lončene. belo. rujavo, zeleno iu slouokošeeno osteklene, ognju protivne
i Ift^ C l
il v nairaznovrstnejSih oblikah, j kakor tudi vse v tn stroko I spadajoče izdelke po iiaj-nižjih eonuh.
Cenilnihe pošiljam na zeljo frauUo.
/astopilistvo
pri	(40-34)
Vidic Comp.
Slonove ulice.
lO

ALBIN-a O. AHČIN-a,
v LJUBLJANI, Gledališke ulice štev. 8,

1m:
0	3 »«r-
1	J? g
=■ C. s £ P* O
o i: (S (g
E: i< < =1
^^ o = r-
= ^
3 ce W
• -1 ■ t>J D)
K ««< 5. S
cp a> tP ' "H. 0» <
.-F S


ih,
\
I;

LiL—
..........



staro železo, nieisina;, baker, kositar, cink. svinec knpnje se vedno po najvišjili cenali. (12 4)
I Zobozdravnik |
|Schweiger|
»tlllllljo
I hotel MStadt Wieii" (pri Maliču) I
^ ^ štev. 23 in 24. II. nadstropje.
IOrdinira vsaki dan od 9. do 12. ure ■ dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. ■ , J Ob nedeljah in praznikih od 9. lwj VdoV.l. ure
I Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- I zdravništvu. Najboljše plombe , po barvi
I zobem prikladne.	.7) ||
Za ffti dela se Ju nt vi.
lOO goldinarjev
se zajrotavljii vsakeimi, ki bolcliii n» pljueili in se gotovo ne oztlravi s svetovnoznanim maltoznim pripravkom. — Kašelj, iirii>avor<t, ninluha. pljučni katar, sapnikov izmeček itd. preneiia že čez nekoliko dnij. Na stotine rabilo je to sredstvo z vspelioiii Maltoza ni tajno sredstvo, marveč se pri|.>rivlja iz sladja in koruze. .Spričevala od najvišjih avtoritet podajem na osleil. — ("ena: 3 steklenice z zabojem 3 gld.. (3 steklenic b gld., 12 steklenic
Albort /iCiikiioi',
(3-2)	izumitelj maltoznih pripravkov. Berolin (20).
<l II e ll,
ko praznujemo praznik nase thiirinške zaščitnice sv Klizabete, (ibiačam se še jedenkrat s prošnjo za našo cerkev do vseh katolikov. Z božjo poiiioi jo smo zgradili velik del cerkve. A zdaj so našo moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomo lahko cerkev dozidali; pomagajte nam jo zgradili. Pomagajte nam sozidati hišo (rospodovo, da Vam on pripravi lepo bivališče gori v nebesih. Posebno Vii bralke, katero imate ime po sv. Klizabeti, darujte nam dar v čast velike zaščitniee. Vsako, tudi najmanjše darilo v pisemskih znamkah nam je ljubo.
V \Vcimarji na Thiirinškem.
K. Jungst, župnik.
Ojiravništvo rado vsprejema milodare v ta namen darovane.	(6—2)

.1.
tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem,
' rr,V
iKtjfi'
J
iiranilria mast
zu iiNiije
je najboljie sredstvo, da se usnje ne premodi.
Za likanje usnja
se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s in kr. privilegijem zavarovana
ZJl llSlljC.
GUvna zalega v I/ubliani pri Schusnigu in Weberji, nič več pri Krisperji.	li')—0)
Svarimo pred ponarejanjem.
:xxxxxxxxxxxxx:
Cerkvene ure,
pripravljena od lekarja OABR. FICCOLI-Ja v IJubljani, je uplivno zdravilo, katero krep6& ; » Želodec, mehči, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-jlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako (drastično učinkujoče, marveč lahko, de-Ilovanje organov urejajoče zdravilo, ka-llero organizmu kar nič ne škoduje, če |se prav delj č.isa rabi.
Esenco za želodec pošilja iz-Jdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za gld. 2 00; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za gld.
Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni .,Pri angeljn". Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah.	(CO—10)
lisr

oSllja naročeno blago dobro spravljeno In poStnine prosti
Visokočastiti duhovščini

priporočam se >ljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz tistega srebru, kineškega srebra in iz niodeiiinc najnovejše oblike, kot
molijrtf anCf kell&oiiFj; »vet i I a i ej s v ©žnifeo v
itd. Ud. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepu.sti mojemu ukusu, bodisi da se mi je prcdlo/.il načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o|fuJi pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—43)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
|Po8ilja naročeno blago dobrospravljeno in požtnine prosto
i^ndr. Druskovič
J trgovino z železnino na mestnem trgu 10,
l>ril>oi*ooji. |>o zolo iiizl^i oeiii
I hsii

- "A
lire za .šolo. voja.snlcc. tovarno in driitia lavua poslopja, z.i indu-.<trijske iiipravt? m kolodvore izdelujem ir lriH in i .-emi iifijnovejšinii popr.sv.MiiH m iznajdbami po naj-[ji/.jih eenah.
Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje.
Cenil.e i-azimšilj<nn nn zeljo hrczjflaC-no
Ki

Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-11)
Rihard Liiebing
H|ieiMiii$s pri l>iiaaji. Hauptstrasse 66.
Obrabljene pismene marke
Cjr.	Niirnherg.
aar Obrazci zastonj.	(15—13)
oL-orc zt( okna hi rrafa. štorja za štol:a(loran}c, samokolnice, trarcrzc in stare železniške š-inc za <)J)oh'c, znano najbo/jši kam-nišl,'i Portland- in lioman-cc-mcnf. sklejni jmj)ir (Dachjmjuu') in asfalt za tlak, kakor tudi
l<»po iii iiio<'*n<>
• I v v
lilii
ognjišča
iu niiii	dele«
Vodii.iiike /A\ zabijati v zemljo, s katerimi Jo m(»2<>če v malili urah iu majhnimi stroški ua i»raveui mestu do vode priti: nivno tako se tiuli iloljivajo vsi deli za izkopaue vodnjake, železne i'.ftvi in železoliti gornji >it<»jali. Lukui- tudi /•» lt's(Mi<» cftvi luesiusasto trombe in ventile iu železna okova.
jO. z a ]3>«i» i! J<>-«fl«>-l	s	(.4b)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tndi se dobiva zini von* sreži dorsh-i mavec (Loif/en/ehler Gi/its) za
gnojenje jtofju.
n 1
i
ii n
^t. Ž01S2.
Ustanova.
Pri [lodpisaiictii iiiagi.stratu jo za tekoče Irto podeliti
ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld.
katero je občinski svet ljubljanski o.snoval 1S71'. l.-ta povodom srebrne poroke Njih Veiičastev.
Pravico do te ustanove imajo uboge, poštene in v ljubljansko mestno občino pristojne dekleta, ki se od :J4. aprila 1881'. 1. sem omožile.
Prošnje, podprte s potrebiiimi .sjirieevali, vložiti je tukaj do J80. iiovoiiihra
Mestni ma8;istrat ljubljanski,
dne 28. oktobra 18'.H).	• (3-3)
FERD. BILINA & KASCH
židovsko ulice štov. 1 L.Jl BLJANA Židovsko ulloo .štor. 1
iriporočala svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od usnja (lasten Izdelek), ;akor ludi kaj trdne volnato zimske rokavico za gospode m gosp6.
Velika izbera	(10-6)
xims!iili eevljev (Fil/iSeliiihe)
nizkih in visokih, dalje nepremodnih gumi-čevljev (GummiUherschuhe) za otroke, gospode iu gospe. — Izdelujeta iii Imata v zalogi
kirar(fif-ne obreze in kilne pasore
jamčeno najn.itančnejše in trpežne, istotako razne kirnrg^idne priprave. Velika Izher.i
potnih koireegov in torblej,
kravat, lilafinikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega
ameriškega gumi-perila
v vseh modnih oblikah; najnovejše v ohiffon-, zavratnikih in manietab.
Telovniki, nosovioe, tudi normalno perilo po profesor Jiigrovem sistemu.
JtiT Vse po najnižjih cenah.