Ponovno odkriti raj center Starejše občane lucija '°žbe v znanje Partnerstvo za uspeh Va Piranska garažna hiša Stanovanjska soseska Nova Košta Nov turistični zanon Investicijski spektakel i tl tj :$"i p* * »i IS9HV ii K™ fesmsaC i i ! r e i X ■ 1 _ JMGHIMMilj «ggg IfigiiS:1 Mi mmnsmm HH vzmmm ■F* IZOBRAŽEVANJE Spoštovane občanke, cenjeni občani, drage prijateljice in prijatelji Pirana Globoko smo zakorakali v 21. stoletje in stvari okoli nas se spreminjajo hitreje kot kadarkoli v človeški zgodovini. Sedanjost, kakršno smo poznali, je zamenjala nova, veliko manj zanesljiva in oprijemljiva sedanjost, veliko hitrejša in bolj odvisna od trenutnih odločitev. Kako smo se znašli v novem svetu? Koliko priložnosti smo izkoristili in ali smo vse sploh prepoznali? Na veliko vprašanj nam bo odgovorila šele prihodnost, nekaj pa nam mora biti jasno že danes: Uspešni smo! Težko bi v zgodovini izbrskali obdobje, ko je šlo Piranu tako dobro. Na vseh področjih dosegamo in presegamo tiste cilje, ki smo sijih zadali ob vstopu v novo tisočletje. Leta 2000 smo občinske dolgove pisali z devetimi ničlami, danes jih lahko zapišemo le z eno. Proračun občine smo leta 2000 težko zaprli s tremi milijardami tolarjev, letos smo jih zaslužili devet. Turizem, naša najpomembnejša gospodarska panoga, je brez pretresov preživel še en »zimski« avgust in dokazuje, daje občina Piran kot celoletna turistična destinacija močnejša od vremena, nogometnih prvenstev in nemirnih političnih razmer v svetu. Posodobili smo vse naše šole in zgradili nove, prenovili smo kulturne hrame in dogradili najboljšo komunalno infrastrukturo v državi. Obkrožajo nas novi parki, hoteli in lokali, ohranili smo dragoceno zgodovinsko dediščino in čisto okolje. Poskrbeli smo za socialno varnost družin in posameznikov v stiski, zagotovili smo varno in brezskrbno otroštvo naših naslednikov. Uspelo nam je očistiti se sodnih sporov in notranjih kriz. ki so nas razjedale v preteklosti. Vso energijo smo usmerili v oblikovanje prihodnosti, ki jo resda skoraj vsak izmed nas vidi nekoliko drugače, vendar smo se o njej pripravljeni pogovarjati in dogovoriti. Zagotovo si bomo v Piranu vedno tudi nasprotovali, toda zdaj to zmoremo brez sovražnega govora, z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem. Imamo le srečo, da živimo prav v tem ugodnem zgodovinskem trenutku, ali smo si blaginjo ustvarili sami? Trdno sem prepričana, da smo sami spisali svojo zgodbo o uspehu. S pravilnimi odločitvami v pravih trenutkih, trdim delom in odrekanjem smo ustvarili trdno skupnost. Skupnost, ki ne vliva zaupanja le občanom, temveč tudi našim gostom, predvsem pa gospodarstvu, s katerim odlično sodelujemo. Izkoristili smo zgodovinsko priložnost in naredili prave poteze v času, ko so se s samostojno Slovenijo in svobodno ekonomijo okrepila tudi slovenska podjetja. V trenutku, ko se je pojavil kapital za naložbe, je občina Piran ponudila projekte. To, kar ni uspelo nekaterim večjim, gospodarsko močnejšim občinam in regijam, smo v Piranu znali izpeljati z veliko mero potrpežljivosti in poslovnega duha. Sprijaznili smo se z dejstvom, da moramo svoj prostor prilagoditi gospodarskim pobudam, ob tem pa smo te prilagodili prostorskim omejitvam. Rezultat je osupljiv. Od leta 2003 pa do konca prenove starega hotela Palače se bo v občino Piran steklo več kot sto milijonov evrov zasebnega in evropskega investicijskega kapitala. Ker si zaupamo in ker verjamemo v partnerstvo. Včasih so nacionalno pomembni projekti za lokalne skupnosti preprosto preveliki in šele takrat se pokaže, ali je občina zares vredna zaupanja. Občina Piran se je izkazala kot zanesljiva in sposobna partnerica, ki spoštuje dogovore in pripelje projekte do uresničitve. Pogosto imamo v javnem sektorju in poslovnem svetu skupne cilje in prav je, da si delimo stroške in poslovna tveganja v skupnih projektih. Še zlasti ko gre za gradnjo ali prenovo infrastrukture, ki jo potrebujemo vsi. Uspešni pa smo prav tako pri izvajanju javnih storitev, kot sta recimo letališka dejavnost ali ogrevanje. Pokazalo se je, da zasebno lastništvo zagotavlja bolj smotrno gradnjo in uporabo infrastrukture ter bolj racionalno upravljanje storitev. Za pametno odločitev seje izkazala še ureditev obrtne cone v Luciji, ki je občino obogatila za več kot dvesto kakovostnih novih delovnih mest. V občini smo dobro gospodarili. S pravilno ponudbo in povpraševanjem na trgu nepremičnin smo posamezna zemljišča znotraj naselij, ki so za občino pomenila predvsem breme ali v najboljšem primeru mrtev kapital, pretvorili v zemljišča, ki jih občani zares potrebujejo. Tako smo v svojo last pridobili več kot 20 tisoč kvadratnih metrov obalnega in priobalnega pasu ter dragocena zemljišča znotraj posameznih kompleksov, ki so le kot celota privlačna naložbena priložnost. Ob tem pa nam je ostalo dovolj sredstev za izvedbo začrtanih nalog. Še več! Ker razpolagamo z lastnimi sredstvi in se nam ni treba zadolževati, so naše naložbe bistveno cenejše. Najboljše naložbe so naložbe v znanje. Na naslednjih straneh naše priloge boste opazili, daje občina zelo veliko energije vlagala v izboljšanje delovnih pogojev v izobraževalnem procesu. Prepričana sem, da je naša najpomembnejša naloga zagotoviti najboljše možne pogoje za učenje vsem piranskim otrokom in njihovim učiteljem. Že leta 2002 je občina Piran postala prva slovenska občina, ki je v prav vseh svojih šolah in PRENOVLJENA OSNOVNA ŠOLA LUCIJA SODOBNA, VARNA IN PRIJAZNA | Z novim šolskim letom je svoja vrata odprla prenovljena 0*n( , Snln I iiniin \7 nntnl/ ti enntnm Kro 'J A en lil icl/i ntrnCI Ol*^ šola Lucija. V petek, 8. septembra 2006, so lucijski otroci pm f trak ene najbolj sodobnih, prostornih ter otrokom in uči1' prijaznih šol v Sloveniji. Učenci in učitelji so s prenovo šole ^ sodobno opremo in prostore, v katerih bo lahko potekal P11' načelu prijazne in varne šole. iiil ita Občina Piran je za temeljito obnovo, dozidavo in opremo Ose' šole Lucija namenila približno pol milijarde tolarjev, gradben3 e pa je opravilo podjetje Stavbenik. Zaradi prenove je osnovo J bogatejša za kar 1150 kvadratnih metrov novih površin, na smo uredili sodobno kuhinjo in jedilnico, knjižnico in čitali,|L multimedijski prostor z vso računalniško opremo. Svoj prostor s”, učenci, ki se v šolo pripeljejo z avtobusom nekoliko pred zac L pouka, uredili pa smo tudi prostora, kjer se učenci pripravi.) ^ ^ pouk, delajo domače naloge in se družijo, ter igralni prostor z ® igrali, namenjen predvsem učencem 1. razreda devetletke, kislff že lani uredili povsem ločen vhod. Da bo delo v šoli odslej še oe bolj udobno, bodo poskrbeli novi hodniki do športne dvoraj^ prostori so temeljito obnovljeni, zidovi prepleskani v prijetnih h ^ parketi pobrušeni in prelakirani. Vsak učenec bo imel odslej garderobno omarico. Lucijska osnovna šola bo imela še novo, s° , 2' šolsko zobozdravstveno ordinacijo z lastnim vhodom in čakal111 n_ specializirane prostore, dostopne gibalno oviranim učencem. Prenove so bili potrebni tudi pročelje, streha, ki je v zadnji ar ponekod že puščala, ter celotna zunanja ureditev šole. Tako je0, 4 »v v* 0t P Pri zdaj hortikulturno urejena s travnatimi površinami, namestili sn11 klopi in varovalne ograje ter zagotovili varen dostop do šole. « J šolskim letom ima šola svoje varovanje. Poskrbeli smo še za boli prometno ureditev oziroma dostop na šolsko parkirišče. M P M, Za ves kraj je zelo pomembno, da bo jedilnica služila kot vei čna^ijs prostor, ki ga šola do zdaj ni imela. Vrata šole bodo tako odph3,, j*11 a* Ml najrazličnejše dejavnosti, ki niso namenjene zgolj učencem- , tudi preostalim prebivalcem krajevne skupnosti in občine- k 11 popoldanskem času ukvarjajo z najrazličnejšimi druz m aktivnostmi. V lucijski šoli obiskuje pouk 480 otrok v 22 oddelkih, zanje P > 60 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Ker je Lucija v L.jT« letih iz naselja postala pravo mesto, pričakujemo dolgoročno p°v.* števila prebivalcev in s tem prav tako šoloobveznih otrok. Ods1 L imeli tudi v svojem šolskem okolišu na voljo najboljše p°' kakovostno in uspešno izobraževanje. Leila Lisjak, 3. razred: »Všeč mi je, daje šola velika, všeč sta mi jedilnica in knjižnica, všeč mi je tudi naša učiteljica.« Borut Umer, očka: »Na šoli je sedaj čutiti bolj sproščeno vzdušje, predvsem mi je všeč nov svetel atrij. Z vsem smo zelo zadovoljni in z veseljem pričakujemo ureditev novih otroških igrišč. Všeč mi je tudi, da je šola ograjena in vama. Upam, da bo šola čim dlje ostala lepa in ohranjena.« * Jelka Pečar, ravnateljica: »Danes je veličasten dan za vse nas. Imamo prekrasno šolo. Res srečna sem za otroke, krajane, vse zaposlene in zase, ker bo v takšnih prostorih zares lepo delati. Hvala županji, občini in svetnikom za novo šolo. Tako številna udeležba na otvoritveni proslavi kaže na to, da imamo šolo vsi radi«. Taja Poropat, 2. razred: »Rada imama pouk in knjižnico.« Urša Simčič, 9. razred: »Z novo šolo sem zelo zadovoljna. Najbolj mi je všeč velika jedilnica in garderobne omarice, ker bomo lahko sedaj stvari imeli na varnem.« Mojca Švonja, mamica: »Nova šola je prekrasna, najbolj me veseli nova knjižnica ter multimedijski in večnamenski prostor.« Klemen Semelbauer, 1. razred: »Veselim se, da se bomo učili. Všeč mi je, da dobimo kosilo kar na pladnju. Danes smo dobili zelo dobro kosilo.« Milena Stojanovič, mamica: »Nad šolo sem zelo navdušena, predvsem nad čudovito knjižnico, kamor bodo otroci sedaj radi zahajali. Kot večino otrok, so tudi mene navdušile garderobne omarice, saj so kot v ameriških filmih. Otroci bodo sedaj imeli lažje šolske torbe.« Podružnična osnovna šola in vrtec Sv. Peter Prenova tudi na podeželju Novo šolsko leto se bo globoko vtisnilo v spomin tudi otrokom iz piranskega p°' ki so pred nekaj dnevi začeli svoje prvo šolsko leto v povsem prenovljeni p°° osnovne šole Sečovlje v Sv. Petru. Dela na precej utrujenem poslopju so se začela januarja letos, končala pa v maju, tako da so šolarji že dobili vpogled v nove, izboljšane pogoje dela, ki jih bodo spremljali v novem šolskem letu. Prenovljeni prostori so zares prijetni, šola deluje nadvse sveže in privlačno. Vsi zidovi so prepleskani, nove so tudi sanitarije in jedilnica. Nova streha in pročelje iz okolju in ljudem prijaznih surovin bo objekt ustrezno zaščitila pred zunanjimi vplivi. Vrednost investicije znaša 25,5 milijona tolarjev, ki jih je v celoti zagotovila Občina Piran iz svojega proračuna. Ravnateljica Janja Štukl: »Pohvalila bi sodelovanje krajanov in staršev pri prenovi šole. Zelo dragoceno je, da se poskrbi tudi za tako majhno šolo, kakršna je v Sv. Petru, saj je obstoj šole v majhnih, odročnih krajih ^„1 pomena za celotno skupnost. ^ hvaležna županji, da se je zavZe 1^ prenovo.« oktober 2001 Dograditev in prenova OŠ Sečovlje: Investicijo so omogočili Občina Piran s 375 milijoni tolarjev in Ministrstvo za šolstvo s 33 milijoni tolarjev. Svoje učilnice, vhod v šolo, garderobe in igrišče so dobili tudi učenci prvih treh razredov devetletke, učenci višjih razredov pa dovolj specializiranih učilnic za sodobne metode poučevanja. Število prostorov je po končani gradnji za eno učilnico in za dva kabineta preseglo število, ki ga določajo državni normativi. !0 Ih; oktober 2002 yS/ (|, Razširitev in prenova podružnične ^ šole z italijanskim učnim jezikom ^ de Castro v Luciji. pir^JFv Investicijo so omogočili Občina ^ jt- ^ milijoni tolarjev. Italijanska unij® .gt' ter Tržaška ljudska univerza z 48- v S to prenovo in razširitvijo so *Ljf osnovne šole s podružnicami v ob .ji dobile prostorske pogoje za 1 Jj1 devetletke. To je bil po naših P edinstven primer v Sloveniji- ZNANJE osnovna šola vincenzo de castro piran v Ilr. *S*ta knjižnica v Piranu S°dpr]?a-'a« Trevisini, kjer domuje Visoka šole za podjetništvo, j čl,> viS0L ,jsko knjižnico in čitalnico, ki ni namenjena sami ' *V v''i— "“j*wuvu m uiuuiuuv, m in namenjena J»aniu »luucmuiii • p0: 6 so‘e’ temveč vsem študentom na Primorskem in tudi zunanjim Wj.a'ftioven,mvnova*' 80 j° P° nizozemskem podjetniku Bertu W. M. l‘vaa11'Ce’ in n’ a 36 Pr*sPeval več kot tretjino denarja j tvg7lice, jn ’ prispeval več kot tretjino denarja, potrebnega za ureditev 1 kiJ/.^nih rn i c*vest0 knjig. V lepo opremljenem prostoru je na več kot 80 0 isV„. ■ 'etrov novršino 3 'skanj^tr?v.P0Yršine šestnajst čitalniških mest in štirje računalniki P° knjižnih katalogih in informacijskih virih. Nov oddelek za pomorstvo Portoroška Fakulteta za pomorstvo in promet, kjer se izobražuje približno dva tisoč rednih in izrednih študentov, je junija 2004, na svoj 44. rojstni dan, dobila nove prostore oddelka za pomorstvo. Zagotovljen je neposreden stik bodočih pomorščakov z morjem, saj objekt stoji le nekaj metrov stran. Naložba je stala 264 milijonov tolarjev, od tega so skoraj polovico zbrali redno zaposleni profesorji od deleža honorarjev za raziskovalne projekte in avtorsko delo. Sicer pa je pomorska fakulteta lani dobila tudi obnovljeno knjižnico ter nov astronomski observatorij, ki so ga z lastnimi sredstvi uredili na strehi fakultete. prenovljena že marca 2007 :djiCastro'1 °bčine Piran Vojka Štular in ravnateljica osnovne šole Vinzenco de kamen ,ran Larisa Rogič sta v torek, 5. septembra 2006, položili temeljni #i italii,- ?a Prenovo dvesto let stare piranske palače, v kateri poteka pouk z Š°l™asklm učnim jezikom. bod0 J bila v celoti prenovljena do marca prihodnje leto, kar pomeni, da bod0u/0ci.že to šolsko leto lahko končali v prenovljenih prostorih. Med obnovo de|aVcjeac* obiskovali pouk v podružničnih šolah v Sečovljah in Luciji. Gradbeni Hetrov ^tavbenika, izbranega izvajalca del, bodo prenovili 1355 kvadratnih stop--,vP0Vršin, sanirali temelje, restavrirali nosilne in zunanje zidove ter dl hzp0 |ja’ nadomestili lesene plošče z betonskimi ter poskrbeli za boljšo # Pouk j ltev Prostorov. Prenovljena šola bo izpolnjevala vse pogoje za nemoten j prid j. ^b^rlce. iji §ola bo^U °°^° ureJen’ trim kabinet, garderobe, sanitarije, skladišče in kotlovnica. "Otiranj lme'a tudi dvigalo, nobenih arhitekturnih ovir in bo prijazna gibalno WV mednadstropju bodo urejeni jedilnica, kuhinja, učilnica glasbene d račtin0Vn^abinet. V prvem nadstropju bodo poleg učilnice še zbornica, tajništvo, pritličnih prostorov. Italijanska unija je za potrebe šole od Mercatorja odkupila prostore, kjer je nekoč obratovalo gostišče na Obali, Občina Piran pa se je zavezala, da bo nadomestne prostore Uniji v štirih letih zagotovila na Fornačah. Šele ta dogovor je občini omogočil, da je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja. »S prenovo šole so se nam uresničle sanje. Za nami je dolga pote, je zbranim povedala ravnateljica Marisa Rogič. ESm. v :ab '1 kabin°^Stvo 'n druge pisarne. V drugem in tretjem nadstropju bodo učilnice Al tUC[l 1 T M. _ 1* V 1 *V1 V*t • • 1-1 1 • • vz • af Obe-1«1, v mansardi pa računalniška učilnica in velika knjižnica, j Pridobil *ran 36 kot ustanoviteljica šole in nosilka naložbe zagotovila objekt, Cenjen ®radbeno dovoljenje, izpeljala razpis in bo vodila vso investicijo, ki je d h2 rpji- na ^3 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo in šport bo prispevalo Oprern J°n°v tolarjev, italijanska vlada pa bo dodala 81 milijonov tolarjev za d0 ln naPrave. i j lani s lf?ove Osnovne šole Vincenzo de Castro seje dokončno odprla septembra ti p upisom pogodbe med Občino Piran in Italijansko unijo o zamenjavi ' , p s*3er>a izobrazba renova glasbene šole in godbenega doma v Piranu fenov,S° P'ranski glasbeni talenti v novo leto 2003 vstopili s povsem godbeniki, zelo slabi, zato so junija lani dobili povsem prenovljene prostore. " \!ranU’jeoh"^ asbeno š°l° v znameniti beneškogotski hiši na Levstikovi ulici v v prvi fazi prenove so dobili 140 kvadratnih metrov površine ter 93 kvadratnih p 3adinsj( cinaže začela načrtovati prenovo Godbenega doma, doma piranskega metrov večjo koncertno dvorano, ki jo za nastope uporablja tudi Glasbena šola ’■ f>^kiMlL?lh1a,ne8a °rkeStra' .... Piran. Obnovljeni so bili streha in pročelje, vhod in sanitarije, nameščeno I -1e$trov v h*-nSkl P*ba*n* orkester je eden izmed najboljših mladinskih pihalnih centralno ogrevanje in hladilne naprave. Nova okna imajo tudi zvočno izolacijo. nt3 let- Hk arzavi: sko[a-i za80t0V0 Pa je najstarejši, saj deluje neprekinjeno že Za prenovo je morala občina odšteti 12,5 milijona tolarjev, še dva pa Javni Vitlih „ fab Je Že več kot tri desetletja V samem vrhu slovenskih ljubiteljskih sklad RS za kulturne dejavnosti S nrennvn cmdhenepa doma ie Hi 1 rešen tudi „ že več kot tri desetletja orkestrov. Žal pa so bili pogoji. vrhu slovenskih ljubiteljskih v katerih so delovali mladi piranski sklad RS za kulturne dejavnosti. S prenovo godbenega doma je bil rešen tudi problem pomanjkanja učilnic za glasbeni pouk. naložba v znanost Xstvs0 08ka postaja Piran je bila v letih 2004 in 2005 največja naložba v fazj te °Veniji- prostorov za laboratorije in uprave, ki sojih zgradili v v ?taja v a8 izJemno pomembnega znanstvenega središča, je morska biološka -^larngj. !~ru8* fazi dobila še kabinete za raziskovalce, knjižnico, večjo ptovanjj!k° Predavalnico in dormitorij s 24 ležišči za študente in profesorje na ,c'SkovalP:hNaložba v celotno stavbo, kjer so tudi sedeži nekaterih mednarodnih i^U žflesk Ustanov’ odborov in združenj, je bila vredna 1,4 milijarde tolarjev, °loške p U Pa-ie treba prišteti še stroške opreme. V tretji fazi gradnje morske w P staJe naJ bi ob novem poslopju zrasel tudi nov piranski akvarij. Gradnja Turistice Univerza na Primorskem intenzivno dograjuje prostorsko infrastrukturo. Na začetku poletja se je začela v neposredni bližini študentskega doma Korotan gradnja Visoke šole za turizem, kije konec lanskega leta praznovala desetletnico. Turistica je v tem času dosegla občuten razvoj in si ustvarila dober ugled. Najlepši dokaz za to je dejstvo, da ji je Republika Slovenija zaupala pripravo strategije razvoja slovenskega turizma med letoma 2007 in 2011. Novi objekt bo s soglasjem občinskega sveta Občine Piran nekoliko večji od prvotnih načrtov. Tako bo pod pritličjem tudi kletna etaža, nad njo pa amfiteatralna predavalnica in še pet nadstropij. Gradnja bo stala 1,2 milijarde tolarjev in naj bi bila končana spomladi 2007. podružnicah zagotovila prostorske pogoje za izvajanje devetletke. Danes je slika še lepša. Imamo čudovite šole. Popolnoma smo posodobili, prenovili in dogradili osnovni šoli v Sečovljah in Luciji, podružnico v St. Petru in podružnico osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Luciji ter položili temeljni kamen za prenovo matične šole Vincenzo de Castro v Piranu. Da je šolska infrastruktura ustrezna, navsezadnje kažejo rezultati, saj je letos piransko gimnazijo končalo kar 21 zlatih maturantov. Vsi vemo, da so naložbe v znanje vlaganje v prihodnost. Danes so ogrožene tako rekoč vse delovno intenzivne zaposlitve. Le tistih delovnih mest, ki temeljijo na znanju, ni mogoče kar izvoziti ali nadomestiti s ceneno delovno silo v državah, kjer ne spoštujejo niti osnovnih pravic delavcev niti temeljnih standardov varovanja okolja. V takšnem skrajno konkurenčnem in tudi nepoštenem gospodarskem okolju imajo starši pravico svoje otroke poslati v najboljše šole ter zahtevati dostop do najvišje ravni kakovostne izobrazbe. Zato je občina Piran aktivno sodelovala pri rojstvu Univerze na Primorskem in tudi danes po vseh svojih močeh spodbuja in lajša investicije v institucije znanja na svojem ozemlju. Gradnja šol ni le pravilna odločitev, je tudi poslovna odločitev. Za vsak tolar, ki ga danes vložimo v znanje, jih jutri prihranimo pet. Informacijska doba je doba izobraževanja, ki se začne ob rojstvu in nadaljuje skozi vse življenje. Zato je izjemno pomembno, daje v občini Piran dovolj prostih šolskih klopi tudi za odrasle. Vsakdo mora imeti možnost, da nadaljuje šolanje, si dobi boljšo službo ali celo sam ustvari bolj kakovostno delovno mesto. Skupnost mora oblikovati takšen izobraževalni sistem, v katerega bodo ljudje lahko vstopali na katerikoli točki svoje kariere. V 21. stoletju je visoka izobrazba postala tako pomembna, kot je bila pri prejšnji generaciji srednja šola. Otroci, na katerih gradimo našo prihodnost, preprosto morajo v visoke šole in univerze, in občina Piran jim bo to omogočala tudi s sofinanciranjem šolnin za študij doma in v tujini. Življenje ni le delo. V družbi, ki se je zapisala pravilom trga, ljudje delajo čedalje več in vse bolj trdo. Delo zahteva toliko časa in energije, da zaposleni čedalje težje združujejo vlogo dobrega delavca z vlogo dobrega starša. Vzgoja otrok ne bi smela biti odvisna od tega, koliko časa ostane staršem in koliko energije starim staršem. Kljub kakovostnemu programu predšolske vzgoje in dovolj prostora v vrtcih je vse več staršev prisiljenih izbirati med delom in družino. V občini si zato aktivno prizadevamo razbremeniti piransko družino. Niti en Pirančan ne bi nikoli smel biti prisiljen v izbiro med službo, ki jo potrebuje, in otrokom, ki ga ljubi. Najprej je dom. Vsaka družina ga mora imeti, tudi če si lastništva na začetku svoje poti še ne more privoščiti. Dom ni razkošje ali nagrada za dolgoletno uspešno kariero. Dom je pravica in je svoboda. Zato smo v zadnjem letu zgradili 40 novih nepridobitnih stanovanj za mlade Pirančane in v prihodnjih štirih letih jih bomo še sto. Občina bo poskrbela, da nihče, ki pošteno živi in dela, ne bo ostal brez strehe nad glavo. Najpomembnejši del otroštva je igra, zato je občina v vsakem naselju postavila ustrezno urejeno in zavarovano otroško igrišče, ob tem pa smo odprli še dva mladinska centra, v Piranu in Luciji, kjer mladi pod nadzorom koristno preživljajo svoj prosti čas. Otroci z več energije in tekmovalnega duha pa bodo zagotovo veseli dveh novih igralnih in športnih centrov, kiju pravkar gradimo v središču Lucije. Skupaj s parkom za rolkanje bosta zagotovo popestrila športno življenje v občini, ki je po zaslugi požrtvovalnih - in pogosto tudi prostovoljnih -športnih delavcev na zelo visoki ravni. Navsezadnje smo na olimpijske igre v Atene pospremili kar pet olimpijcev hkrati, kar je enkraten dogodek v vsej piranski zgodovini. Trdnost naše skupnosti lahko prepoznamo prav tako po izvrstnem medgeneracijskem sodelovanju. Zelo sem ponosna na naše starejše občane, ki aktivno sooblikujejo družbeno življenje. Zato meje resnično bolelo, da občini Piran toliko časa ni uspelo od države izposlovati gradnje doma za starejše občane, vendar sem zdaj toliko bolj ponosna, da smo skupaj z gospodarstvom našli rešitev, kije tudi Ljubljana ni mogla zavreči. Skupaj s partnerjem iz poslovnega sveta bomo lahko gradnjo doma začeli že čez dober mesec. Seveda imamo še veliko nerešenih problemov in vsak dan nastajajo novi. Nekaterih projektov nismo izpeljali tako, kot smo sijih začrtali. Vendar nikjer nismo stopicali na mestu. Premikali smo najtežje skale, kot je stari hotel Palače, in dvignili vsak kamen, pod katerim so se skrivali stari dolgovi. Skupaj smo šli skozi eno najpomembnejših obdobij v zgodovini Pirana in štejem si za veliko čast, da sem lahko igrala pomembno vlogo v tem procesu. Najbolj pa me veseli, da je vsak izmed nas prepričan, da zmoremo še veliko več. Vsi Pirančani čutimo, da smo šele na začetku poti in da lahko tudi dobre stvari naredimo še boljše. Toda kljub temu imamo pravico biti ponosni na vse, kar smo skupaj ustvarili. Na varno in prijazno življenje v dobri občini. Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani in mi pomagali. Vsi ste bili v mojem srcu in mojih mislih. Hvala vam za vaše prijateljstvo. Županja občine Piran Vojka Štular, prof. INFRASTRUKTURA Občina Piran je komunalno najbolje urejena občina v Sloveniji Pred štirimi leti smo se v občini Piran že pohvalili, da smo komunalno najbolj urejena občina v Sloveniji. Kar nekaj nejevere smo sprožili s to trditvijo, saj smo Pirančani zelo kritični že do tistega, kar vidimo, večina komunalne infrastrukture pa je pod zemljo. Seveda smo se zelo razveselili priložnosti, da pojasnimo, kako zelo visok standard uživamo v občini Piran. Ponosni smo, da ima skoraj vsak zakonito zgrajen objekt v občini Piran priključek na vodovod, elektriko in telefon. 99 odstotkov od 160 kilometrov lokalnih cest je asfaltiranih, 96 odstotkov vseh gospodinjstev v zakonito zgrajenih objektih pa priključenih na kanalizacijo s čistilno napravo. Poleg centralne čistilne naprave imamo namreč kar šest lokalnih čistilnih naprav, saj je vsako večje naselje v občini priključeno na kanalizacijski sistem. Vsa naseljena območja v občini so razsvetljena s približno 2500 svetilnimi telesi. To so podatki, ki so nedosegljivi za večino lokalnih skupnosti v Evropski uniji, ki nam j e celo odrekla sofinanciranje kanalizacije v Strunjanu in na Seči, ker je gradnja vodov na takšnih območjih razložene gradnje previsoko nad evropskimi standardi. Hitrejšo gradnjo ali obnovo infrastrukture Občina Piran zagotavlja tudi z urbanističnimi pogodbami. Primer dobrega sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem j e prenova ceste, ki povezuje Strunjan s hotelskim naseljem Salinera. Občina Piran j e s Hoteli Piran sklenila urbanistično pogodbo, po kateri je investitor 153 milijonov tolarjev občinskega komunalnega prispevka za posege v svojem turističnem naselju namenil neposredno za ureditev 360 metrov dolgega cestnega odseka. Podoben primer je gradnja infrastrukture v delu ceste Obala pred starim hotelom Palače, kije bila končana julija letos. Investitorje v dogovoru z Občino Piran 570 milijonov tolarjev občinskega komunalnega prispevka uporabil za namestitev novega vodovoda, kanalizacije ter električnih in telekomunikacijskih kablov, ki ne bodo oskrbovali le prenovljenega hotela, temveč celotno središče Portoroža do skladišč soli. Rožni vrt v Portorožu Nov vodni rezervoar na Seči □DOVODNO OMREŽJE 9 % gospodinjstev v občini riključenih na vodovodno omrežje. mm Park Rotonda pri pomorskem muzeju v’ Kip E/ sol v parku pred TPC Lucija To pa še zdaleč ne pomeni, da smo s komunalno urejenostjo občine zadovoljni! Naša velika čma pika je centralna čistilna naprava na Fomačah, ki sicer za silo še opravlja svojo nalogo, vendar j o moramo nadomestiti s sodobnejšo, bolj učinkovito in prijazno za okolico. Nova čistilna naprava, ki bo končana v naslednjem mandatu, bo imela tudi biološko stopnjo čiščenja in sistem za odzračevanje plinov z biofiltri, ki bodo preprečili uhajanje smrdljivih plinov. Rekonstrukcija in prenova bi se morala sicer začeti že spomladi, a žal razpis za izbor izvajalca del ni uspel, saj noben ponudnik ni izpolnjeval razpisnih pogojev in smo morali razpis ponoviti. Naložba bo stala približno poldrugo milijardo tolarjev, od tega bo iz skladov EU prišla polovica sredstev, 40 odstotkov denarja iz državne takse za obremenjevanje okolja, dobro desetino pa bo prispevala občina. Prav tako ne skrivamo, da v občini Piran še vedno ni dovolj parkirnih prostorov. Toda vsako leto jih je več. Predlani je svoja vrata odprla prva piranska garažna hiša Arze z 220 parkirnimi mesti, še letos pa bomo začeli s postopki za pridobitev dovoljenja za gradnjo novega dvoniVojskega parkirišča ob športni dvorani v Luciji in z razpisom preverili, ali v zasebnem sektorju obstaja interes za sodelovanje pri gradnji centralne garažne hiše za mesto Piran v Piranskih vratih. Ob tem načrtujemo še nekatere razširitve in preplastitve obstoječih cest, ureditev novih parkov, pločnikov in kolesarskih stez. k --'XS k >, 3 ANALIZACIJSKO OMREŽJE listilne naprave: Piran, Sečovlje - Košta, iragonja, Orešje, Padna, Nova vas, Sv. Peter. Imrežja: Piran, Portorož, Lucija, Sečovlje -Lošta, Dragonja, Vinjole - Malija, Kampolin, ,ucan, Liminjan, Strunjan (punta), Gorgo -arecag, Seča - Padema. Park Istra na vhodu v obrtno cono Lucija Kip Pesniško prebiva človek na vhodu v Prenova portoroške ploščadi Prenova pločnikov v Portorožu i m IBČINSKE CESTE / občini Piran je kategoriziranih 160 kilometrov skalnih cest. Ureditev zelenic v Portorožu Razširitev piranskega pokopališča Obrtna cona v Luciji z ^ število majhnih družb v občini Piran povečalo . 0brij kar za 80 oziroma 17,8 odstotka. To rastje spodbudila tudi občina s subvencioniranje ^ mer malim podjetnikom za najemanje ugodnejših posojil za nakup osnovnih sredst pr / dejavnost. Doslej seje za takšno obliko subvencioniranja odločilo že 40 podjetni ^ ^ Piran zaradi hitrejšega razvoja malega podjetništva in obrti prek javnih dražb dejavnost omogoča prednosten odkup zemljišč v obrtni coni. Prenova infrastrukture v središču Portoroža Prenova pešpoti Oljčna - Dantejeva Prehod Františka Čapa v Piranu IAVNA RAZSVETLJAVA / občini Piran smo vzpostavili mrežo z 2500 ivetlobnimi telesi. (OLESARSKE POTI Pešpot Piran - Fiesa Prenova pločnika v Luciji Novi pristopi pri prenovi kanalizacije “ mšm Rekonstrukcija ovinka v Salineri Javna razsvetljava v Strunjanu Nova javna razsvetljava v Novi vasi Nova infrastruktura v Semovi v Luciji ŠPORT IN IGRA ŠE '.." ...^ S- □ □ od on;nxi rad^čm"! cm' era cm era 5' Otvoritev igrišča Diagonala pri lucijskem vrtcu Novo igrišče na Rozmanovi v Piranu ' Ve iSr‘J,Sklm tr8ovsko poslovnim centrom bodo še ta mesec zrasle h ep0s^om° hortikulturno uredili. °j pro . ani bližini gusarske barke, vendar povsem ločeno bodo različn°! b°d soncem dobili mladi skaterji, ki se bodo lahko vozili Nemo 11 skate elementih. Park bo preplasten z umetno maso, Njeno -Za r°lkanje in rolanje. To športno igrišče bo povsem i ln seveda osvetljeno. v kntar, direktor Športnega in mladinskega centra Piran: ^ečala S! °bčini doživlja svoj preporod, predvsem odkar so se Proračunska sredstva, namenjena novim športnim lfl,b ln društvom, ki izvajajo javni program športa. Poleg k ni" °bjektov se gradijo tudi nova otroška igrišča, v JNe/tj 'eHh načrtujemo še izgradnjo pravega športnega 0(j iUciii, ki bo na enem mestu združeval vso paleto športnih e,ike d0 5 noSometa, rokometa, košarke, odbojke, teka, 'itroških poteh Itj sn!an nadaljujemo s celovitim urejanjem tematskih otroških \! | ef0Vg 0 §a poimenovali »Po otroških poteh«, in poteka v okviru fNsltenff Pr°jekta »Piran, otrokom prijazno Unicefovo mesto«. V4ski ul 6tU smo ze prenovili igrišče Diagonala v bližini vrtca v iNožu TCl v Luciji in posodobili igrišče Elipsa na Senčni poti v V'Je, Sa: ,0 Pa ni edina zamisel, kako ustvariti otrokom prijazno Petij tgr 0rno še ta mesec uredili igrišča v Piranu, in sicer na Niško i» V„?ozmanovi ulici nasproti Epicentra. Nš tertC|- Ce Diagonala smo v celoti preuredili in namestili nova IVrQškegJlt? smo se posvetili tudi ureditvi igrišča Elipsa v bližini ^1; Avditorija. Na igrišča smo namestili pitnik za vodo, p . *31’ Poskrbeli za javno razsvetljavo ter igrišči seveda w t^e,sj: ^^°zmanove ulice v Piranu urejamo posebno tematsko h(ij ti,.'1' nekop010 v nove tlake iz istrskega peščenjaka z belim kamnom aitiNN’igre Priljubljene in sedaj že opuščene otroške igre: , (TOv Ni v Sgs trnikulami... Plato bomo razširili tako, da bo možno N' iz pj. n‘"1 Pod pergolo z drobnolistno divjo trto in se osvežiti IjO Hot0ndlka- Namestili bomo takšne lesene klopi, kot smo jih v k%j ,°8oče .a. Pri Pomorskem muzeju Sergeja Mašere. Na igrišče HjNlce 1 * *UC*'z otroškimi vozički in vozički za gibalno ovirane itVji^Nežj11]^6 bomo poskrbeli tudi na Pusterli, kjer se bodo fetNhlt z dv ko Igrali na vrtiljaku, posebni gugalnici z vrvjo, na T t|0 seyeda erna hiškama, toboganoma in dvojni gugalnici. Vsa k>)U rezaj° strogim evropskim varnostnim zahtevam. WCa dni ‘SCU na Pusterli bo vodila nova pešpot, saj bomo v ajalno t)r.te?ovt'l P°t med cerkvijo sv. Jurija in igriščem. botn0 °?.mo tlakovali s ploščami iz peščenjaka, ob robu %j 8'ed Ortlore Počivališče in razgledno ploščad, od koder bo 'šilij e- Občjna®n®a* P°8led na lepote, ki ostanejo navadno očem V^v tolarjp 'jan Je za ureditev pešpoti in igrišč namenila 40 Nem 0j!eY; Med prenovo igrišč in pešpoti bomo nadaljevali °kov pod cerkvijo sv. Jurija. spektaklov do rekreacije 5 Nina p- fiifd riran je tudi športno središče, ki gosti vrhunske t\enarodne prireditve, kot so WTA in Fed cup teniški turnirji, alj dj ,S "Hliams in reprezentanco Rusije, etapa Gira d’Italia paje ka motornih čolnov razreda Class 1. Še bolj pomembno Nnu N občina v zadnjem obdobju globoko segla v proračun, Nap '8 sk°raj vso prenove potrebno športno infrastrukturo 'Port •, 1® dobre pogoje za dejavnost aktivnih in rekreativnih lCa°VV0!,žini- p,ran. Je zajela nogometno, rokometno in košarkarsko igrišče na Va em stadionu, zagotovili smo prenovo piranskega strelskega l;tna n tel°vadnice na Rozmanovi ulici v Piranu, prenovljeno je Pot^^ko igrišče ob lucijski športni dvorani, poleg nje pa pravkar Sradnja malonogometnega igrišča z umetno travo in ■ Nkj Jav°’ kar bo omogočalo igro tudi v večernih urah. Ob lucijski IH v°rani, kjer nastaja Športni park, urejamo tudi igrišča za S bo’ mab n°g°meL košarko ter 60 metrov tekaške steze. Prav j širitvi:1110 novembra začeli z izgradnjo dveh teniških igrišč ter s I Pii 1UJ0.Parkirišča. Le lučaj proti morju je novo gradbišče, in sicer K&fkem TPC-ju, kjer rase novi skate park skupaj s šopkom Istadion ,*8rišč. Na velikem nogometnem igrišču na piranskem ■ Piraj, °omo namestili umetno travo in razsvetljavo, kar bo Občino jleto a*° '3re'c milijonov tolarjev. -nal^e bo začela tudi gradnja veslaškega doma v sečoveljskih i j ' objekt bo imel približno 500 kvadratnih metrov površine Z, Navn etažah dovolj prostorov za hrambo čolnov in klubsko 1 ' "hetiitj81' številnih privlačnih športnih dogodkih v občini moramo Precgj tU^* Festival športa z mednarodno udeležbo, ki je postal Piatloa n JbhJjen v zadnjih dveh letih. Atraktivna tekmovanja v teku, hitrostnem rolanju... so privabila številne občane in 11 'tav],^!' Pomembno pa je, da je občina uspela odkupiti nekdanjo * Pro^ aečega_križa v Luciji, ki jo bo prenovila. V njej bodo svoje kštva dobil Športni in mladinski center Piran ter druga športna kštevNa ta način Občina Piran rešuje prostorsko stisko športnih H n omogoča nadaljnji razvoj športa. 6 BS Prenova večnamenskih igrišč ob Športni dvorani Lucija, kjer nastaja nov športni park Gradnja malonogometnega igrišča v Luciji z umetno Prenova igrišča pri OŠ Strunjan travo in razsvetljavo Novi veslaški dom v sečoveljskih solinah Igrala na portoroški plaži Igrišče Elipsa pri Avditoriju Portorož tmJk Nova igrala v Sv. Petru Prenova velikega nogometnega igrišča z umetno travo in razsvetljavo ter ostalih igrišč Nova igrala v Novi vasi Nova igrala v Padni Nastajajoči skate park v Luciji Prenova strelskega doma v Piranu ŠPORTNA DRUŠTVA, KI IZVAJAJO LETNI PROGRAM ŠPORTA BALINARSKI KLUB ANTENA, Belokriška 56a, Portorož info: 040/251 -794, Kontič Robi, e-mail: luciano.grozic@elcatel.si BALINARSKI KLUB PRIJATELJI, Šolska 6, Portorož info: 677 13 44, Mlinar Marija DRUŠTVO ZA BORILNE VEŠČINE PIRAN, Senčna pot 2, Portorož, info: 040/608-436, Railič Milenko E-mail: drustvo_za_borilne_vescine@yahoo.com ŠPORTNO DRUŠTVO PIRAN-SEKCIJA HITROSTNO ROLANJE, Kajuhova 12, Piran info: 031/607-930, Letica Robert, 041/607-930, Letica Emanuel, e-mail: comunita.italiana@siol.net JADRALNI KLUB PIRAT, Obala 7, Portorož info: med 9.00 in 18.00 v klubskih prostorih, tel.: 674 84 00, e-mail: info@.kluh-pirat.si. http: www.klub-pirat.si JAHTNI KLUB PORTOROŽ, Cesta Solinarjev 8, Portorož info: 676 15 08, E-mail: clHh@ycp-kliih.si. http: www.ycp-kluh.si ŠPORTNO DRUŠTVO PIRAN-SEKCIJA JADRANJE, Fomače 33, Piran, info: 031/829-535, Morgan Milan E-mail: fatamorgana.piran@yahoo.com JUDO KLUB PORTOROŽ, Obala 47, Portorož Portorož, info: 041/724-262, Kovač Moj mir E-mail: mojmir_kovac@yahoo.it KEGLJAŠKI KLUB PORTOROŽ, Obala 124, Portorož info: 031/591-568, Sukič Janez KOLESARSKI KLUB PORTOROŽ, Parecag 74, Sečovlje info: 041/715-874, Batič Leopold KOŠARKARSKI KLUB PORTOROŽ, Liminjanska 78, Portorož, info: 677 36 03 E-mail: kkpnrtoroz@volja.net. http: www.kklub-portoroz.si NOGOMETNI KLUB PORTOROŽ-PIRAN, IX. Korpusa 31, Piran, info: 041/637-730, Maglica Egon, 031/742-106, Peroša Lučo, 031/536-231, Dulai Nesi VOLLEV CLUB PORTOROŽ, Kogojeva 19, Portorož info: 041/724-227, Stubelj Igor, 031/867-429, Stubelj Leopold ŠPORTNO DRUŠTVO PIRAN - ODBOJKARSKA SEKCIJA, Kajuhova 12, Piran, info: 041/905-339, Stefčeva-Breulj Ljudmila, 031/471-582, Pajek Cristina, 041/357-123, Pajek Bogdan, e-mail: bogdan.pajek@email.si PLANINSKO DRUŠTVO PIRAN, Ul. Svobode 71, Piran info: 031/358-932, Mikeln Tomaž E-mail: tomaz.mikeln@guest.ames.si in pdpiran@gmail.com PLAVALNI KLUB BISER PIRAN, p.p. 65, Piran info: 041/327-676 od 8.00 do 9.00 ŠPORTNO DRUŠTVO GALEB, Liminjanska 94 b, Portorož, plavalni in drugi športni programi ŠPORTNI KLUB FLIP PIRAN, Fazanska 1, Portorož info: 677 65 12 od 9.00 do 13.00 in 041/557-070, Mehora http: www.flip-piran.com ŠPORTNO DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA PIRAN, Prvomajski trg 2, Piran, info: 041/316-185, Murovec Vida, e-mail: sporting.murovec@siol.net SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ, Obala 16, Portorož info: 041/264-345 E-mail: tik.tak@siol.net, http: www.smucarski-ldub4iQrt.0roz.si STRELSKO DRUŠTVO PORTOROŽ, Stara cesta 5, Portorož, info: 674 98 80,041/788-124, Oražem Zoro, e-mail: zoro@siol.net, http: www.shootingportoroz.com STRELSKO DRUŠTVO PIRAN, Karla Mama 24. Piran info: 673 16 36 ŠAHOVSKO DRUŠTVO PIRAN, Fazanska 1, Portorož info: 031 /679-907, Žnidarčič Andrej E-mail: andrej.znidarcic@siol.net, http: www.drustvo-sahpiran.si RIBIŠKO IN POTAPLJAŠKO DRUŠTVO PIRAN, Trinkova 1, Piran, info: 041/677-615, Ramuševič Sandi RIBIŠKO DRUŠTVO ORADELA PIRAN, Prvomajski trg 10, Piran, info: 031/737-301, Černač Branko RIBIŠKO DRUŠTVO SOLINAR PIRAN, Strunjan 28. Strunjan, info: 041/418-879, Kocjančič Tomaž E-mail: kocjancic.tomaz@volja.net MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH KOPER, Repičeva 4, Koper info: 62 6 10 00, Šajn Drago, e-mail: mdsskp@zveza-slepih.si, http: www.kid-pina.si/~mdsskp/ DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SERGEJA MAŠERE PIRAN, Arze 3, Piran, info: 673 17 65, Ličen Ingrid E-mail: licenl@sio.net DRUŠTVO TABORNIKOV ROD MORSKI VIHARNIKI PORTOROŽ, Liminjanska 96, Portorož info: 041/507-690, Emeršič Milan, 031/782-657, Bejek Miha E-mail: milan.emersic@siol.net THA1 BONING CLUB TIGER. Šolska 15, Portorož info: 041/602-770, Bečirovič Jasmin TENIS KLUB PORTOROŽ, Vilfanova 31, Portorož info: 041/357-134, Sredojevič Mladen E-mail: info@tk-portoroz.com http: www.tk-portoroz.com VESLAŠKI KLUB PIRAN, Seča 115, Portorož info: 041/573-546, Milan, 041/883-611, Lea http: www.vesl-klub-piran.si DRUGI ŠPORTNI PROGRAMI ŠKID Jaz sem najboljši. Obala 47, Portorož info: 041/724-262, Kovač Mojmir E-mail: mojmir.kovac@yahoo.it, http: www.skid.si ŠPORTNO DRUŠTVO SV. PETER, Sv. Peter 76, Sečovlje info: 672 51 42, Špeh Vili 1998-------PIRAN, Eno izmed naj starejših fotografij Pirana nam je odstopil avtor fotomonografije Piran na robovih stoletij Slobodan Simič - Sime. Na tej fotografiji, ki jo je posnel Alfredo Pettener leta 1875, je lepo viden stari mandrač, ki so ga Pirančani zaradi visokih vzdrževalnih stroškov in zaudarjanja zasuli 1894. Piran, moje mesto Vstop v novo tisočletje je za mesto Piran pomenil začetek obdobja temeljite prenove. Dinamika vlaganj v mesto Piran je bila v zadnjih letih hitrejša kot kdajkoli in eno naj lepših srednjeveških mest na svetu z gradbenega vidika nikoli ni bilo videti lepše. Obnovljene palače in spomeniki, stanovanjski in javni objekti, ulice, trgi, parki, obzidje... jasno sporočajo, da imamo svoje mesto radi. Vendar Piran potrebuje dve prenovi. Zagotovo je nadvse pomembna prenova gradbene strukture mesta, kije v polnem teku in zagotavlja ohranjanje objektov in ambientov tudi za prihodnje generacije. Vendar pa Piran potrebuje tudi vsebinsko prenovo. Taje šele na začetku in bo uspela le s pomočjo vseh prebivalk in prebivalcev mesta. Skupaj moramo preveriti, katere so sprejemljive in priporočljive dejavnosti, namembnosti, ponudbe in storitve, ki jih mesto že vsebuje ali ponuja sedaj in ki bi jih lahko morda z dopolnitvami tudi v prihodnje. Spodbuditi, ohraniti in vrniti moramo vse tiste dejavnosti, ki so mestu nujno potrebne, ter poiskati dodatne dejavnosti in vsebine, ki bi mesto še naprej razvijale kot živ organizem. Pravi duh našega Pirana bomo ohranili z razvijanjem pripadnosti mestu, z zavedanjem o zgodovini, o bogastvu in dediščini, ki smo jo prevzeli ter smo jo dolžni ohraniti za zanamce. S projektom Piran - moje mesto smo lani odprli novo poglavje sodelovanja občine z javnostjo. Če nosite Piran v svojem srcu, se nam s predlogom, pobudo ali izkušnjo pridružite tudi vi. Prelevite se iz opazovalca v akterja in pokličite mestnega arhitekta. Marca letos je Občinski svet Občine Piran sprejel lokacijski na° opft’ f vrata. V okviru tega odloka so svetnice in svetniki tudi prostor® e\‘ centralno garažno hišo mesta Piran. Občina bo sedaj z razpis0 p ali v gospodarstvu obstaja interes za sodelovanje pri gradnj > ^ predvidoma začela že prihodnje leto. Mestna garažna hiša bo t^o kot dva tisoč vozil, kar pomeni, da bo Piran leta 2008 posta . avtomobilov. MOJE MESTO — 2006 Tartini (prenovljeno oktobra P^ora*^ m'° s't 'z občinskega H°tel Piran (prenova 2002) C"* (prenova v teku od leta 2003, 5,5 S|t iz občinskega proračuna) ObJ Trevisini (prenovljena jeseni 2002, a p'ran izvedla razpis za prenovo) 2006n,acknj.iŽnica p'ran (prenova 2002 -' m'° sit iz občinskega proračuna) (prent^!!0''n^ormativna pisarna Piran °bčinti ena 2006; 24 mio sit iz "Skega proračuna) Občin i, °tyorit 3 pa*a^a (prenova fasade in v Palače kot galerije, 2004) °b^inskCa (prenov|jena 2002, 27 mio sit iz e£a proračuna za gradbena dela) Obo^j Ob°ko,v^0d Cerkv'i° sv- Jurija (sanirali 6 °bčinsj, n po - % - 1 , let# V sodelovanju z Društvom invalidov občine Piran je Občina ob Evropske# ti validov 2003 prek javnih prireditev približala in predstavila javnosti in upor#" ’ delovanje in programe vseh invalidskih organizacij, ki aktivno delujejo na o • ) občine. Od predlani pa Občina pokriva tudi vse stroške družinskega pomoč)a <■ katerega imajo pravico polnoletne osebe s težko motnjo v duševnem razvoju1 J *i gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh življenjski*1 V yi Dodatno strokovno pomoč zagotavljamo tudi za otroke s posebnimi potreban ^ 0 vključeni v redne oddelke vrtcev. Občina Piran je tudi edina ustanoviteljic*)^ za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, ki s svojo dejavnostjo pokriva obalno-kraško področje. joi Na področju preventive odvisnosti od drog smo s sodelovanjem pri nakupa \ vozila zagotovili delovanje obalnega projekta »Ulična preventiva«. Gostu1 j t, nacionalno konferenco slovenskih Lokalnih akcijskih skupin (LAS) ter s, vij1’1 r prostorov omogočili izboljšanje pogojev delovanja Centra za preventivo in z# ■*) odvisnosti pri Zdravstvenem domu Piran. Uredili smo tudi »Varno hišo na Obali«, ki nudi ženskam in otrokom, ki d° $ kakršno koli obliko nasilja (psihično, fizično ali spolno), možnost umika 111 J* itve. Predstavlja varen prostor, kamor se lahko zatečejo in ob podpori sve[ sostanovalk na novo uredijo življenje. |lf Z različnimi programi pomoči socialno šibkejšim in občutljivim skup'11^pt’- h brezdomcem, si Občina Piran prizadeva zagotoviti dostojno življenje vsake*1 .jt mezniku. Zavedamo se, da smo odvisni drug od drugega in daje v vsakern1 /' moč spreminjati stvari na bolje. Stanje v dražbi je vedno naša skupna odg0 ^ k Na solinarskem festivalu so se zavrteli člani folklornega društva Val ------------------------ OBČINA Javno - zasebno partnerstvo ?0lt1 v Piranu niso sanje f tn-T'1'!' občinski praznik bo še posebej c' lžrok'-Cn za piranskih družin, ki bodo ■ Slojih ZuPooje občine Piran prejeli ključe f 'tsk ,nov'h neprofitnih stanovanj v so-[i tie$ece °Va Košta v Sečovljah. Le nekaj , 1om Za tem pa se bodo lahko v svoje j j* 'vselili tudi stanovalci stanovan-i W objekta, ki rase nad garažno hišo be|a Piranu- so $ena s°seski Nova Košta v Sečovljah ,16 »d p,.-,niJa lani začela z gradnjo prvega * 'klipaj stanovanjskih objektov, ki bodo n? lmžinJ ffdili dom več kot sto piranskim iit Vrednost naložbe v prvi objekt f Stanov 4 tttlijonov, pri njej pa sodeluje tudi |f lotSojnanJski sklad Republike Slovenije, kije odt 5žbe- °bčina Piran se C ^čil °Cba zato, da bi vsem pi :Vi,°Clla zato. da bi vsem p 5 T %l(4 Vsel>tev v dodeljena st: Si*1 pogoji- 1 .' tdnij/P.0- da bomo v občini J^bitnih Veb *et'b pokrili potret 1i."l>VelisV- J)tanovanjih z novograd Občina kupuje in prodaja premoženje Medtem ko prodaje piranskih parcel plenijo pozornost in domišljijo širše javnosti, v senci zanimanja ostajajo občinski nakupi nepremičnin, ki pa so za Pirančane nadvse pomembni. Občina prodaja tista zemljišča, ki so znotraj naselij in s prostorskega vidika za skupnost nimajo razvojnega potenciala, kupuje pa nepremičnine, ki so dolgoročno strateškega pomena za prihodnost občine. Ker so z vidika javnega interesa najbolj zanimiva zemljišča v obalnem in priobalnem pasu, se je županja občine Piran s Hoteli Bernardin do- govorila za odkup skoraj štiri tisoč kvadratnih metrov zemljišča ob morju pred Morsko biološko postajo in na območju jadralnega kluba Pirat. Ker je občina na tem območju zamenjala tudi nekaj zemljišča z državo, smo Pirančani pridobili zemljišče, na katerem lahko sami skrbimo za infrastrukturo načrtovanega Doma vodnih športov. Ko gre za obalni pas, je občina sklenila tudi dve pomembni sodni poravnavi, in sicer s podjetjem Slavnik in Hoteli Metropol. V skladu s tema dvema dogovoroma je občina pridobila lastništvo na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrih zemljišč na avtobusni postaji v Piranu in v kampu Lucija. Ob tem je občina v obrtni coni odkupila še več tisoč kvadratnih metrov zemljišč za izgradnjo in rekonstrukcijo cest, zemljišča za gradnjo neprofitnih stanovanj ter zemljišča, ki jih povezuje v celovite komplekse in jim tako daje naložbeni potencial. Poleg zemljišč občina odkupuje tudi objekte, kot sta lokal v občinski palači, ki je zdaj v celoti občinska last, in kamnosekovo hišo na Arzah, ki je odprla pot do širitve piranskega pokopališča. ^V^rjal Alberto Manzin Sašo Šraml 'Pan Podžupan italijanske LDS Darij Barrile Ivan Dekleva Milena Oblak - Juh Matjaž Ukmar LDS LDS LDS dr.Patrick Vlačič Alen Radojkovič Sebastjan Jeretič Janez De Reggi Boštjan Andrejc Rožana Špeh SD SD SD SD SD NSi Alojz Zoi SDS Aldo Babič Ugo Fonda Andrej Babnik Marko Gorenje Bogdan Lulik SLS Zeleni Slovenije ZZP ZZP ZZP Občima piraN COMUHE Dl PIKAMO OBČINSKI SVET Tajib Mašic Gašpar Gašpar-Mišič SMS neodvisni Luciane Monica Sandro Kravanja Samoupravna narodna skupnost Italijanov MANDATNO OBDOBJE 2002 - 2006 V ŠTEVILKAH RFDNF. SEJE IZREDNE SEJE SKUPAJ ŠTEVILO SEJ 32 6 38 Število točk dnevnega reda 393 9 402 ŠTEVILO RAZŠIRITEV TOČK 23 2 25 ŠTEV 11.0 l MAHNJENIH TOČK 18 18 ČAS TRAJANJA SEJ V 1 RAM 211 13 224 .SKUPAJ 677 30 706 Število sprejetih zadev na rednih sejah Odstotki obravnavanih zadev na rednih sejah ŠTEVILO % POBUDE 58 34,1 VPRAŠANJA 53 31,2 PREDLOGI 56 32,9 PROŠNJE 2 1,2 MNENJE 1 0.6 SKUPAJ 170 100 TURIZEM 1 Gentili concittadini, čare amiche ed amici di Pirano! II21° secolo e ormai iniziato da diversi anni, e le cose attomo a noi stanno cambiando ad un ritmo mai cosi rapido nella storia delfuomo. II presente che conoscevamo e stalo sostituito da un nuovo presente, meno prevedibile e piu vola-tile, veloce nei cambiamenti e dipendente dalle decisioni repentine. Ci troviamo a nostro agio nel nuovo mondo? Quante occasioni abbiamo sfruttato, ed abbiamo saputo riconoscerle tutte? Molte risposte sono celate dal futuro, ma qualcosa ci e chiaro sin d’ora: Abbiamo avuto successo! Nella storia e difficile identificare un periodo d’oro pari a quello che Pirano sta attualmente vivendo. In tutti i settori stiamo raggiungendo e superando i traguardi, che ci siamo prefissati alPinizio del nuovo millennio. Nel 2000 i debili del comune contavano nove zeri, mentre oggi ne contano uno soltanto. II bilancio di previsione del comune assommava nel 2000 a soli tre miliardi, raccolti con difficolta, mentre quest’anno ne abbiamo guadagnati nove. II turismo, la nostra attivita economica piu importante, ha vissuto senza sconvolgimenti un altro agosto Gnvemale« e sta dimostrando che il comune di Pirano e una meta turistica frequentata du-rante tutto 1’anno, a prescindere dalle condizioni meteo, dai campionati di calcio e dalle turbolenze internazionali. Abbiamo inoltre ammodernato tutte le nostre scuole e ne abbiamo costruite di nuove, abbiamo ristrutturato gli edifici culturali ed implementato la migliore infrastruttura comunale del Paese. Siamo attomiati da nuovi parchi, alberghi e locali, abbiamo conservato il prezioso patrimonio storico ed un ambiente pulilo. Ci siamo preši cura della sicurezza sociale delle famiglie e dei singoli in difficolta, abbiamo assicurato un’infanzia sicura e senza crucci dei nostri posteri. Siamo riusciti a toglierci le pastoie delle numerose controversie giudiziarie e delle crisi interne, che ci corrodevano nel passato. Abbiamo indirizzato tutta la nostra energia nella creazione del futuro, che effettivamente ciascuno di noi interpreta diversamente, ma sul quale siamo pronti a discutere e ad accordarci. Certamente a Pirano ci saranno sempre antagonismi, che pero ora possono essere vissuti senza 1’uso di un linguaggio ostile, con rispetto e comprensione reciproca. Abbiamo solamente la fortuna di vivere in questo periodo ameno, oppure siamo stati noi i fautori del benessere? Sono profondamente convinta che siamo stati noi stessi a scrivere questa storia di successo, con decisioni corrette nei momenti giusti, con il duro lavoro e con molte rinuncie, che hanno contribuito a creare una comunita indefessa, la quale non infonde fiducia solamente ai concittadini, ma anche ai nostri ospiti, e soprattutto al comparto economico, con il quale collaboriamo ottimamente. Abbiamo sfruttato 1’opportunita storica e fatto le mosse giuste nel periodo in cui si sono rafforzate la Slovenia indipendente, il libero mercato e le imprese slovene. Nel momento in cui e comparso il capitale per gl ’ investimenti il Comune di Pirano ha offerto progetti concreti. Cio che non sono riusciti a fare comuni e regioni piu grandi, ed economicamente piu polenti, lo abbiamo saputo realizzare a Pirano con un’alta dose di pazienza e di spirito imprenditoriale. Ci siamo resi conto di dover adeguare il nostro ambiente alle iniziative economiche, ma abbiamo parimenti adeguato dette iniziative alle limitazioni poste dal territorio. Il risultato e sorprendente. Dal 2003 e sino alla conclusione della ristrutturazione del vecchio albergo Palače confluiranno nel comune oltre 100 milioni di euro di capitale privato ed europeo, adibito agPinvestimenti. Tutto cio perche abbiamo fiducia in noi stessi, nel partenariato e nella concertazione. Talvolta i progetti importanti a livello nazionale sono semplicemente troppo vasti per le comunita locali, e quello e il momento in cui si dimostra se il comune e effettivamente degno di fiducia. Il Comune di Pirano si e dimostrato un partner capace ed affidabile, che rispetta gli accordi, e conduce i progetti alla realizzazione. Sovente il settore pubblico e quello economico perseguono gli stessi obiettivi, ed e quindi giusto suddividere i costi ed i rischi imprenditoriali nei progetti comuni. In particolare quando si tratta di costruire o rinnovare 1’infrastruttura, di cui necessitiamo tutti. Inoltre abbiamo successo nelfespletare i servizi pubblici come quello aeroportuale o del riscaldamento. E’ stato dimostrato che la proprieta privata garantisce un utilizzo piu efficace e razionale delle risorse. Una decisione valida e s tata pure quella concemente la realizzazione della Zona artigianale di Lucia, che ha arricchito il comune di oltre duecento posti di lavoro ad alto valore aggiunto. I I II comune e stato amministrato bene. I , Grazie ad una corretta interpretazione della domanda e ; delPofferta sul mercato immobiliare abbiamo trasformato singoli terreni nelfabito degli abitati, che per il Comune rappresentavano solamente un aggravio o, nel migliore dei ' časi, capitale inutilizzato, in terreni veramente utili per gli j abitanti. Abbiamo quindi acquisito in proprieta ben xxx metri I quadri di costa o di terreno prospiciente il mare, nonche terreni j preziosi nelfambito di singoli complessi che, solamente se j presentati come insiemi conclusi rappresentano una valida opportunita d’affari. In questo contesto siamo comunque j riusciti a disporre sempre di mezzi sufficienti per la realizzazione dei compiti pianificati, e non solo! Disponendo | di mezzi propri, non necessitiamo d’indebitarci e quindi i nostri j investimenti sono sostanzialmente meno onerosi. LTnvestimento migliore e quello nel sapere. Nelle pagine successive della nostra pubblicazione osserverete che il comune ha profuso energie non indifferenti nel migliorare le condizioni d’operato del sistema formativo. Sono convinta che il nostro compito principale e quello di garantire le migliori possibilita di apprendimento a tutti gli allievi di Pirano ed ai loro insegnanti. Nel 2002 il nostro comune e divenuto il primo in Slovenia a garantire in tutte le sue scuole e filiali le condizioni perVinsegnamento elementare novennale. Oggi la situazione e ancor migliore, e le scuole meravigliose che abbiamo realizzato sono un nostro vanto. Abbiamo completamente ammodernato ed ampliato le scuole elementari di Sicciole e di Lucia, la filiale di Sv. Peter, la Prenova starega hotela Palače Ocenjena vrednost investicije: 45 milijonov evrov Začetek gradnje: oktober 2005 Previden zaključek gradnje: pomlad 2008 Rušitvena in prenovitvena dela skoraj sto let starega portoroškega hotela potekajo po načrtih. Porušiti je bilo treba približno devetdeset odstotkov objekta in vse prizidke ob severnem in vzhodnem delu spomeniško zaščitenega objekta. Ostale so tri obodne stene - južna, vzhodna in zahodna fasada in nekaj nosilnih sten. Stara palača bo slogovno in vsebinsko zvesta izvirniku, novi del pa bo z oblikovanjem in notranjo opremo ter poimenovanjem sob sledil znanim osebnostim iz različnih obdobij, kijih je hotel gostil skozi čas. Nastanitveni del elitnega hotela s petimi zvezdicami bo obsegal 110 sob v starem objektu, kjer bo tudi predsedniška etaža, ter 60 sob v novem delu. Urejeni bodo prostori za sestanke in kongrese na visoki ravni ter programi za dobro počutje. Prenovi Grand hotela Palače in Terme & VVellness Palače Skupna vrednost investicije: 3,5 milijarde tolarjev Čas gradnje: november 2003 - april 2004 in januar - marec 2006 - tretji portoroški hotel s petimi zvezdicami Nadzidava Grand hotel Palače in povečanje 198 sob. Pridobili so tri restavracije, zimski vrt in dve konferenčni dvorani. Na 1000 kvadratnih metrih so uredili Sauna Park s sedmimi različnimi vrstami savn, kije po svoji izredno raznoliki in bogati ponudbi edinstven v Evropi. Popolnoma so prenovili 3500 kvadratnih metrov površin v petih etažah in na novo uredili pet termalnih in wellness centrov: Thalasso, Lepotni, Medicinski in fizioterapevtski, Termalno - rekreacijski in novi Ayurveda center. Novost je tudi Pilates holistični center in Kinesis. Ureditev Turističnega naselja Salinera Vrednost investicije: 2,2 milijarde tolarjev Čas gradnje: september 2005 - april 2006 - prvo bioenergetsko naselje v Sloveniji - podaljšanje obratovanja na deset mesecev - nov hotel s štirimi zvezadicami 54 novih hotelskih sob, nova restavracija s teraso, nova garažno hiša z 250 mesti, zgradili so apartmajski objekt Vila Maia z devetimi apartmaji v kategoriji štirih zvezdic, notranji bazen s centrom dobrega počutja (kopeli, masaže, savne, bioenergetski center Syra in uredili seminarsko dvorano Benedikt. Povečali so park pred hotelom in uredili poseben bioenergetski park, zaposlili so 34 novih delavcev. Prenova Aerodroma Portorož Vrednost investicije: 290 milijonov tolarjev Čas gradnje: marec - april 2006 - varno in sodobnim standardom prilagojeno letališče Utrditev vzletno - pristajalne steze letališča Portorož v Sečovljah, nov asfalt (skupaj z manevrsko in letalsko parkirno ploščadjo 45.000 kvadratnih metrov površin), v celoti obnovljen svetlobni sistem in nove talne označbe, obnova kontrolnega stolpa (investitor JP Kontrola zračnega prometa RS). Prenova Grand Hotela Emona Vrednost investicije: 2,7 milijarde tolarjev Čas gradnje: december 2003 - april 2004 I - najsodobnejši hotelski kongresni center v srednji Evropi - nova kongresna dvorana Europa za 1100 gostov z izjemnim pogledom na Piranski zaliv Nadzidava in popolna prenova zunanjega videza Grand hotela Emone (prebaP^, , pročelje, povsem na novo urejena vhodna ploščad, nov zunanji videz hotela-^ j novo j e urejena krožno dovozna cesta in parkirišče, urejena garderoba, preutfj' \ recepcija in restavracija, oziroma banketna dvorana. Marina City center Vrednost celotne investicije: 2,5 milijarde tolarjev Prva faza gradnje: marec - september 2006 - 70 turističnih apartmajev s približno 350 ležišči V prvi fazi bo investitor zgradil štiri objekte s pritličjem, nadstropjem in mansai* Turistični apartmaji bodo višje kategorije, vrednost investicije pa znaša do6 milijardo tolaijev. Idejni projekt predvideva tudi razširitev in posodobitev priveZ in potrebne spremljajoče infrastrukture: sodobno wellness ponudbo, površin6 ' šport, parkirišča in termalno riviero. Prenova in povečanje centra Wai Thai -Templja dobrega počutja Vrednost investicije: 500 milijonov tolarjev (s prenovo hotela Riviera) Čas gradnje: januar - april 2003 -naj večji center za tradicionalno tajsko masažo v Evropi in eden večjih na - petkrat večji center od prejšnjega (razširili so ga na tisoč kvadratnih meh sv£ 0v)' Skupno dela v centru 30 ljudi, od tega 17 tajskih maserjev in maserk- ekskluzivno opremljenih prostorih ponujajo programe za sprostitev in dobro P° ,j| ki slonijo na originalni tajski tradiciji, dopolnjeni z najsodobnejšimi metod®* (l odpravljanje posledic sodobnega načina življenja. Center Wai Thai uživa P0^; tajske vlade. Temeljita prenova je zajela tudi recepcijo in restavracijo hotela K* Naložbe v Termah Krka - Strunjan Skupna vrednost investicij: 2,5 milijarde tolaijev - prenova celotnih zmogljivosti hotela Svoboda - prenova hidroterapije - prenova Vila Park - nakup Hotela Laguna l 'Nadzidava hotela Svoboda za eno nadstropje, prenova vseh sob v l^jli (J nadstropju, prenova in razširitev restavracije in kuhinje, nadzidava zdravs . prostorov, prenova notranjih bazenov in baz, izgradnja zunanjega h' klimatizacija vseh prostorov in prenova bungalovov oziroma vil. TURIZEM #e, j" 1JCVec*a takšni turisti ne pridejo sami od sebe, pa tudi vrnejo se x storitvijo niso bili popolnoma zadovoljni. Preoblikovanje na Piran je turistična destinacija za celo leto gosta z večjo kupno močjo prrjC"|na Piran je pred dobrim desetletjem ocenila, da si zaradi ,#ri/°rS^'h 'n naravnih omejitev ne sme privoščiti razvoja množičnega 3 'n t*a mora svojo prihodnost graditi na gostih z večjo kupno 1°- Sev s ^#ljše 3 °*)mo^ja občine Piran v turistično destinacijo, ki bi privabila koJ7^a gosta, zato ni bilo preprosto, zelo drago je bilo in seveda tudi 3,10 še ni. Toda danes smo že na točki, ko nam kakovost "Hesf %|jSt'*Vt‘n'h objektov in turistične ponudbe že omogoča dobro ^ »ost ob doseganju visokih povprečnih cen v hotelih. ^'ran je z 1,3 milijona prenočitvami daleč najmočnejša slovenska p°St ,.na destinacija. Vsaka peta prenočitev v Sloveniji se zgodi v turistični tUfjjtji1 v našem nastanitvenem objektu. V občini Piran imamo 11.700 !»pe.Cn'h postelj, od tega 42 odstotkov v hotelih, petino pri sobodajalcih Vtoj ? v Penzionih, preostalih 18 odstotkov pa v kampih. Poleg tega je v marina s približno tisoč privezi. Tri četrtine vseh namestitvenih ioteiijJ1Vost' (3630 postelj) je v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami, v ič |et s tremi je samo 1158 postelj. Občina Piran je turistična občina za V- Julija in avgusta ustvari le dvajset odstotkov prenočitev, kar je v Prib]^ av’ z drugimi letovišči vzdolž Jadranske obale sorazmerno malo. ' ie|t,,.. 0 dve tretjini prenočitev ustvarijo tuji gostje, največ (21 odstotkov) 6 povprečno pa gost pri nas ostane 3,4 dneva. 3irjstjv Plran danes ponuja odgovore na najbolj aktualne potrebe sodobnega I °Sii ne®a Oženja: specializirane produkte, butično ponudbo, tradicije in %ov n° naravo. Prav omejitve, ki jih je pretiranim razvojnim apetitom in Zahtev ertlu turizmu postavila narava, so se izkazale za prednosti. Najbolj ®ostie najraje zahajajo tja, kjer ni množic. 13a_ *°Vanje destinacije je seveda povzročilo tudi vrsto negativnih učinkov .0st'- Še zlasti opazen je upad prenočitev pri sobodajalcih, ki svojih šiiq(. j(enih kapacitet niso pravočasno prilagodili gostu z večjo kupno V ‘urizem po meri gosta je lahko tudi zelo moteč za vsakdanjik lIPt'r7 i!In zahteva bistveno višjo raven strpnosti lokalnega prebivalstva. Soh, vn> turisti 21. stoletja potujejo večkrat in za kratko, a si takrat xt Uska. %SiCer'8 ugleda kraja pomeni tudi enakovreden porast cen nepremičnin, "i i;u Povečuje skupno bogastvo, po drugi strani pa mlade družine odvrača •bo Q ? svojega doma v tem kraju. Živeti v turistični občini ie zato lahko 'Vrxteti a> vendar je predvsem privilegij. Turizem se vedno splača in je Np;ra multiplikativni dejavnik. Eno delovno mesto v njem odpre ali se štiri druga: v živilskopredelovalni panogi, kmetijstvu, kulturi, 11 Sfttet Van-iu- storitveni dejavnosti... Turisti resda prinašajo gnečo in hrup jT-koči' toda tudi denar, s katerim zagotavljamo izjemno visok standard na družbenih dejavnosti in infrastrukture. Prenova turistično informativne pisarne v Piranu in v Padni V prvih pomladanskih dneh leta 2004 sta županja občine Piran Vojka Štular in direktor Turističnega združenja Portorož Ivan Silič slovesno odprla prenovljeno turistično-informativno pisarno v Piranu. Za naložbo je bilo treba odšteti 24 milijonov tolarjev, pisarna pa je funkcionalno in estetsko urejena. V sodobno opremljeni pisarni je dovolj informativnega gradiva, svoje izdelke pa razstavljajo piranski oljkarji iz Štorte ter piranski vinogradniki in vinarji. Občina si prizadeva še bolj tesno povezati turizem s ponudbo podeželja, zato bo letos dokončala tudi turistično- informativno pisarno v vasici Padna. Gre za staro tipično istrsko hišico, ki je že zaradi svojega privlačnega videza vse bolj številni obiskovalci piranskega zaledja ne bodo mogli zgrešiti. •era ga pojmujemo v občini Piran, seveda ne pomeni gradnje ;ov0sf" megasredišč, ogromnih hotelov in igralnic, temveč oblikovanje hte^ ne turistične ponudbe, ki se odziva na povpraševanje in ga spodbuja. ^ nf0dr°čju nas čaka še zelo veliko dela in usklajevanja. Razveseljivo 1 I 1 23.200 | 20.000 | 17.800 1 X ,>Pri tem zares ne primanjkuje ne energije ne idej. Predstavljamo Provokativni zamisli, s katerima so se soočili naši načrtovalci: Grand hotel Emona: soba z zajtrkom za eno osebo izven sezone - standard Občina spodbuja tudi gospodarstvo Ključ je v prostoru Ker lokalne skupnosti nimajo davčnih in fiskalnih vzvodov za vplivanje na gospodarske tokove, morajo pogosto kar same poiskati priložnosti za učinkovito spodbudo posameznih panog in podjetij. V občini Piran je ključna gospodarska panoga turizem, ki za svoj razvoj potrebuje prostor. Zato je izjemno pomembno, da občina pravočasno sprejema ustrezne prostorske akte, na podlagi katerih se v gospodarstvu odločajo za naložbe. Ker so različna podjetja v zadnjih letih za gradnjo, prenovo in posodobitve turistične infrastrukmre namenila blizu sto milijonov evrov, smemo oceniti, da smo pri zagotavljanju prostorskih pogojev za razvoj zelo uspešni. Pot do prenove starega hotela Palače, kongresnih centrov, zdraviliških kapacitet, novih hotelskih nadstropij... se je odprla šele po tem, ko so občinske svetnice in svetniki sprejeli ustrezen prostorski akt. Postopek sprejemanja prostorskega akta, bodisi planskega dokumenta bodisi lokacijskega načrta, je dolg in zelo zapleten in zahteva mnogo usklajevanj med različnimi subjekti, predvsem pa med gospodarstvom in občani. Le malo upravičenih ali neutemeljenih pomislekov javnosti je dovolj, da mine leto ali dve. Pri tem je treba upoštevati še spremembe prostorske zakonodaje, ki so v Sloveniji pogoste in nedosledne. Ministrstvo za okolje in prostor pravkar napoveduje novo spremembo Zakona o urejanju prostora, zato ne moremo biti prepričani, da bo naš dokument vzdržal morebitno ustavno presojo, tudi če je sprejet po predpisanem postopku. Prav nič nerazumljivo ni, da gospodarstvo na naša prizadevanja ne gleda vedno naklonjeno, čeprav nam uspe katerega od projektov končati kar rekordno hitro. Investicijski zagon, ki smo mu priča, dokazuje, daje uspehov več kot neuspehov. Da bi sodelovanje občine in turističnega gospodarstva uspešno nadaljevali in celo nadgradili, je županja občine Piran ustanovila posebno skupino za ureditev obalnega in priobalnega pasu v občini Piran, ki skrbi za iskanje usklajenih razvojnih rešitev. xIZem in Okolje hi>0|”embnVS1- soglašamo, „„ čist - Sa dejavnika pri razvoju OuSo jn °^a 'n urejenost kraja. Za to Pjra P08°st° nehvaležno nalogo je v ttf, l.lii mor^a<*°^eno javno podjetje Okolje. 1 >. Počistiti Za nam' 'n našimi gosti vsako Veitih !r0raj deset tisoč ton mešanih 1 Oih, nev adkov in še kakih 2.500 ton °V- Pornih- *esenih in drugih ločenih tik' tildi ? te8a pa naše javno podjetje •V'strUktur„a Pomemben del turistične pv.r°ško nla-rned.dru8lm tudi za osrednjo sjh(Ht'’ drus,/-0- k' Je v zadnjih letih dobila X n PlažaCCn °*)raz 'n Je brez dvoma 'VhSjUdba V.Sloveniji. Vstop je prost za X'zm0d Jemno Pestra in raznolika. V' igrišč/0 zastav° so uredili privlačno Vid/ »redil: _ln Postavili vodna igrala za "V°jk° na nv‘l ,S0 ^di igrišče za nogomet 'lrb >a, Sa?l1Vkl Tudi sama mivka je bolj ' z novo°Je VeČlno zamenjali in zanjo ; S^di sanita 0premo- Popolnoma so ^J^^otenajjažiin »Od prvega trenutka, ko obiskovalec vstopi v Piran, je očaran. Še posebno ob tako lepem sončnem dnevu, kot je današnji, so vsakemu obiskovalcu lepote Pirana očitne. Želim si kmalu vrniti se v to prelepo in šarmantno mestece.« monaški knez Albert 11 »Že kar nekaj časa me ni bilo v Portorož in zares prijetno presenečen sem bil nad spremembo. Veliko več cvetja in zelenja, prosto parkirno mesto, predvsem pa novi in urejeni lokali. Večine sploh nisem prepoznal: Ondina, Cacao, Alaya, Stara oljka. Prijetno in drago. Tako, kot v Portorožu tudi mora biti. Piran pa je bil ljubezen na prvi pogled. « Boštjan Dermol, pevec skupine Nude »Živite v čudovito urejenem kraju, lahko ste ponosni nase. Zelo sem vesel, da sem dobil priložnost obiskati Portorož in upam, da se kmalu vrnem!« Bjoern Rune Gjelsten, pilot zmagovalnega čolna Špirit of Norway Velike nagrade Slovenije v Portorožu fdiale della scuola elementare italiana di Lucia, ed abbiamo posato la prima pietra per la ristrutturazione della sede centrale delPedificio centrale della Vincenzo de Castro di Pirano. La conferma che 1’infrastruttura scolastica e adeguata viene confermata dai risultati: quest’anno il ginnasio di Pirano ha sfomato addirittura 21 maturanti d’oro. E’ noto che gPinvestimenti nel sapere sono investimenti nel futuro. Oggi sono a rischio praticamente tutti i rami, caratterizzati da un’occupazione intensiva della forza lavoro. Solamente i posti di lavoro basati sul sapere non possono essere esportati, oppure occupati da manodopera a basso costo negli stati che non rispettano neppure i diritti minimi dei lavoratori, e neppure gli standard basilari della tutela ambientale. In questo ambiente economico concorrenziale al massimo. ed anche sleale, i genitori hanno il diritto di avviare i loro figli nel le scuole migliori, e di richiedere 1'accesso ai massimi livelli della formazione. Per questo motivo il Comune di Pirano ha partecipato alla creazione delVUniversita del Litorale, ed anche oggi, nei limiti delle sue capacita e possibilita, sostiene ed agevola gVinvestimenti nei templi del sapere che stanno sorgendo nel suo comprensorio. La costruzione di scuole non e solamente una decisione corretta, ma e anche un atto imprenditoriale. Per ogni tallero investito oggi nel sapere domani ne risparmieremo cinque. La societa informatica richiede una formazione permanente, che inizia con la nascita e continua per tutta la vita. Pertanto e di vitale importanza garantire nel comune di Pirano un numero sufficiente di banchi anche per gli adulti. Ognuno deve avere Topportunita di proseguire nel percorso formativo per conseguire un'occupazione migliore. La comunita deve allestire un sistema formativo nel quale le persone potranno includersi in qualsiasi punto della loro carriera. Nel 21° secolo Tistruzione superiore e divenuta tanto importante quanto lo era quella media nella generazione precedente. I giovani. sui quali stiamo costruendo il futuro, devono espressamente frequentare le universita. ed il Comune di Pirano ha 1’obbligo di renderle loro accessibili. La vita non e fatta di solo lavoro. Nella societa che ha fatto proprie le regole di mercato le persone sono sottoposte ad un lavoro sempre piu lungo e duro. che richiede energie e tempo tali da rendere sempre piu difificile coniugare 1’efficacia lavorativa al ruolo del buon genitore. Ueducazione dei figli non dovrebbe dipendere dal tempo che rimane a disposizione ai genitori e dalfenergia rimaš ta ai nonni. Nonostante il programma altamente qualitativo attuato dal le istituzioni prescolari. ed ai posti a disposizione nel loro ambito, un numero sempre maggiore di genitori e costretto a scegliere tra il lavoro e la famiglia. Il comune si adopera quindi attivamente per alleviare i crucci della famiglia piranese, e nessun cittadino dovrebbe mai essere indotto a scegliere tra il lavoro, di cui necessita, ed i figli che ama. La časa assume la massima importanza per ogni famiglia, che deve avere un tetto, anche se alfinizio non se ne puo permettere la proprieta. La časa non e un lusso, o un premio per una lunga carriera di successi. La časa e un diritto, e significa liberta. Per questo motivo nelVultimo anno abbiamo costruito 40 appartamenti popolari per i giovani Piranesi, e nei futuri quattro anni ne costruiremo un altro centinaio. Il Comune garantira a tutti coloro che vivono e lavorano onestamente una dimora dignitosa. Il periodo piu importante delfinfanzia e quello dedicato al gioco, ed il Comune ha allestito in ogni centro abitato dei parchi giochi adeguatamente sistemati e posti in sicurezza, accanto a due centri giovanili a Pirano ed a Lucia, dove i giovani, coadiuvati dagTistitutori, possono trascorrere in maniera ulile il loro tempo libero. Per la felicita di coloro che hanno energia da vendere e spirito competitivo sono in fase di ultimazione due nuovi campi sportivi nel centro di Lucia che, assieme allo skate park, arricchiranno la partecipazione alle attivita sportive nel comune, che vantano risultati invidiabili, grazie anche al lavoro instancabile e sovente amatoriale di numerosi operatori sportivi. Basti dire che alle ultime olimpiadi di Atene erano ben cinque gli atleti nazionali provenienti dal nostro comune, il che e un evento unico in tutta la storia di Pirano. La solidita della nostra comunita e riconoscibile pure dalfottima collaborazione intergenerazionale. Sono fiera dei nostri concittadini ormai nella loro terza eta, che contribuiscono attivamente alla vita sociale, e sono rimasta veramente rattristata quando e stato chiaro che lo Stalo non intende partecipare alla costruzione della Časa per 1’anziano, ed orgogliosa di aver comunque individuato, assieme ad un’impresa una soluzione, alla quale neppure Lubiana ha potuto opporsi. Assieme ad un partner commerciale avvieremo quindi la costruzione della struttura destinata alla terza eta tra circa un mese. Naturalmente i problemi irrisolti rimangono numerosi, ed a questi ogni giomo se ne aggiungono di nuovi. Determinati progetti non sono stati realizzati secondo le modalita previste, ma in nessun caso siamo rimasti al palo. Abbiamo smosso i macigni piu pesanti, come il vecchio albergo Palače, e sollevato tutti i massi sotto cui si celavano antichi debili. Abbiamo vissuto assieme uno dei periodi piu importanti nella storia di Pirano, e sono veramente onorata di aver ricoperto un ruolo di rilievo in questo processo. Traggo pero felicita ancor maggiore dal fatto che ciascuno di noi sia convinto di poter fare molto di piu. Tutti noi Piranesi abbiamo la sensazione di essere solamente alfinizio del percorso, e di poter rendere migliori anche le cose buone. Cio nonostante abbiamo anche il diritto d’essere orgogliosi di tutto quello che abbiamo realizzato assieme, per il benessere dei cittadini e del comune. Grazie a tutti coloro che mi hanno sostenuto ed aiutato. Siete tutti nel mio cuore e nei miei pensieri. Grazie soprattutto per la vostra amicizia. Il Sindaco del Comune di Pirano prof. Vojka Štular EDIZIONE SPECIALE DEL PRIMORSKI UTRIP - SETTEMBRE 2006 NON SOLO MINORANZA La Comunita nazionale italiana del Comune di Pirano si compone degLItaliani rimasti dopo 1’esodo di circa il 90% della popolazione, culminato nel 1954, anno della definitiva annessione del la zona B all’ex-Jugoslavia, dei loro figli e nipoti, nonche di connazionali immigrati nel dopoguerra dalle altre localita delLIstria. La componente italiana autoctona del territorio, divenuta minoranza in seguito alle varie ondate d’immigrazione provenienti dali'interno dell’ex Jugoslavia, ha comunque ottenuto grazie al Memorandum di Londra. ratificato dalLamministrazione jugoslava prima, e quindi da quella slovena, il diritto ad esprimersi nella propria lingua, una propria rete scolastica, il diritto di aggregarsi in istituzioni culturali, il diritto a proprie fonti d'informazione (radio. TV e giomali), il diritto al bilinguismo e quello alla cogestione del territorio tramite propri rappresentanti specifici nei comuni ed in parlamento. Purtroppo non si e mai realizzato il diritto ad una propria base economica, inammissibile nel regime a partito unico di allora. Comunque, grazie alLimplementazione anche parziale di questi diritti specifici, si e giunti oggi ad un impianto di tutela giuridica che e formalmente uno dei piu avanzati a livello mondiale, ma il cui rispetto e giudicato insufficiente. Cio nonostante i circa 1200 appartenenti alla minoranza italiana di Pirano sono inclusi nella locale Comunita degli Italiani “Giuseppe Tartini" e nella Comunita autogestita della nazionalita italiana, che e Lorgano politico della minoranza, e si sottopone ogni quattro anni al vaglio delfelettorato, esattamente come il sindaco ed il consiglio comunale. A Pirano inoltre operano 1’asilo “La coccinella” e la scuola elementare italiana “Vincenzo de Castro”, con sezioni in tutte le localita nazionalmente miste del comune, ossia a Pirano centra, a Strugnano, a Lucia ed a Sicciole, ed il Ginnasio “Antonio Šema” di Portorose. Altre organizzazioni che fanno capo alla nazionalita italiana sono la Societa di studi storiti, che si occupa di ricerca, e la Societa sportiva di Pirano, con le sue sezioni di pallavolo femminile e di vela. Le organizzazioni della minoranza sono attive in campo culturale, sociale e sportivo con i loro gruppi d’attivita e le manifestazioni, tra le quali vale citare la Rassegna dei cori, il Camevale, il Pandolo, le serate letterarie, i concerti, le mostre e molto altro ancora, nonche partecipano a quasi tutte le manifestazioni organizzate per la popolazione locale dal Comune e dalLAuditorio. In tal modo la minoranza contribuisce al recupero ed alla conservazione del patrimonio linguistico, storico e culturale del territorio, in collaborazione con la componente maggioritaria della popolazione. In politica la minoranza italiana, tramite i suoi rappresentanti, oltre a tutelare i diritti specifici che le competono, si e sempre espressa in favore delle iniziative e dei provvedimenti a tutela del territorio ed in favore della popolazione locale. Cost, nei suoi interventi di maggiore rilievo, ha proposto ed ottenuto 1’approvazione della norma che prevede 1’elaborazione di uno studio d’impatto sociale prima di approvare qualsiasi atto di assetto territoriale, ha sostenuto la costruzione di čase per i giovani e per i meno abbienti, si e opposta alla cementificazione della costa ed in particolare di Santa Lucia, di Portorose e delfentrata di Pirano, ha espresso contrarieta alla costruzione del tracciato autostradale nel centra di Santa Lucia, ha ottenuto 1’approvazione di provvedimenti che consentono la posa di impianti di comunicazione in fibra ottica, ha sostenuto la costruzione della Časa delfanziano a Santa Lucia, ed ha partecipato attivamente con proposte organizzative e di recupero del patrimonio culturale al progetto “Pirano - la mia citta”. Gl’Italiani di Pirano, consci di essere parte costitutiva del tessuto sociale del nostro comune, operano quindi anche nelTinteresse generale della popolazione, alla quale offrono cultura, tradizione, ma anche idee per un progresso sostenibile, in sintonia con il turismo a misura d'uomo. Sono una componente importante della popolazione, che ama il territorio e s’interfaccia con la maggioranza proponendo convivenza e rispetto, che vanno coltivati con lo strumento della conoscenza reciproca della lingua, degli usi e dei costumi, onde trarre ricchezza dalla diversita, auspicio di prosperita per le generazioni future. Sandro Kravanja II recupero della toponomastica originale delle vie e delle piazze di Pirano LA RISTRUTTURAZIONE DELLA SCUOLA ELEMENTA*1 ITALIANA »VINCENZO DE CASTRO« Dl PIRANO Il Sindaco del Comune di Pirano Vojka Štular e la Preside della scuola elementare italiana CVincenzo De Castro« di Pirano Marisa Rogič hanno posato martedi 5 settembre di quest’anno la prima pietra della ristrutturazione del palazzo piranese, antico di quasi due secoli, in cui si svolgono le lezioni delVelementare italiana. La ristrutturazione delfedificio dovrebbe concludersi nel maržo delfanno prossimo e, con un po’ di fortuna, gli alunni dovrebbero terminare 1’anno scolastico appena iniziato nei nuovi ambienti scolastici. Durante i lavori la scolaresca frequentera temporaneamente le filiali di Lucia e di Sicciole. I lavoratori delfappaltatore, 1’impresa Stavbenik, rinnoveranno 1355 metri quadri di superfici, risaneranno le fondamenta, i muri portanti, quelli esterni e le scale, sostituiranno i piani di calpestio in legno con gettate in cemento ed attueranno una migliore disposizione degli ambienti. La scuola ristrutturata šara una struttura moderna, che soddisfera tutte le esigenze delfinsegnamento novennale. Il piano terreno comprendera la palestra multiuso, il guardaroba, i servizi igienici, il magazzino e la sala caldaie. La scuola šara pure dotata di ascensore e non avra alcun ostacolo architettonico per i diversamente abili. Al mezzanino, oltre alfaula ed al gabinetto di mušica, troveranno pošto il refettorio e la cucina. Al primo piano, oltre alle aule adibite alTinsegnamento, ci saranno la sala insegnanti, la direzione, la segreteria, 1’ufficio di contabilita ed altri servizi. Il secondo ed il terzo piano ospiteranno aule e gabinetti scolastici, mentre la mansarda ospitera 1’aula d’informatica ed una vasta biblioteca. Il Comune di Pirano, in qualita di fondatore della scuola ed investitore, ha garantito lo stabile, acquisito il permesso di costruire, effettuato il bando per la scelta delfappaltatore e guidera 1’investimento, valutato in 493 milioni di talleri, dei quali 412 saranno partecipati dal Ministero per la scuola e lo šport, mentre 81 dal Go verno italiano per gli arredi e le attrezzature scolastiche. Su iniziativa della Commissione per le questioni della nazionalita italiana, il Comune di Pirano, in collaborazione con 1’Archivio di Pirano, ha collocato dieti tabelle informative con i toponimi originali delle vie e delle piazze di Pirano, risalenti al 1889. Le tabelle recanti le denominazioni erudiscono i cittadini ed i visitatori in merilo alla nostra comune storia pluriculturale, e si integrano magnificamente alle altre indicazioni esterne a carattere informativo della citta. Il Comune di Pirano, in conformita al Decreto sulfimmagine grafica unitaria ed al sistema di indicazioni informative esteriori della citta aveva collocato gia nel 2002 una cinquantina di indicazioni di monumenti culturali, delle quali circa la meta nel centra storico (la Časa veneziana, il Palazzo comunale, il Tribunale, le porte di Raspo, le mura cittadine, il Teatra Tartini, Palazzo Trevisini, il Convento dei Prati minori, numerose chiese e via dicendo). I toponimi originali di alcune vie e delle piazze piranesi sono i seguenti: Via Adamič E rta del Duomo Via IX° Corpo Carrara grande Piazza 1° maggio Piazza Portadomo Piazza Fratellanza Piazzetta San Rocco (delta anche Rokov trg dagli abitanti) Via Župančič Via Caldana Via Tomšič Via Mogoron Via Gregorčič Via della Punta Riva Cankar Riva del Ponte Riva Kidrič Via del Molo Riva Prešeren Campo della Salute AL VIA LE PROCEDURE PER IL RINNOVO DELLA “LlP* IMASCE “LA BOTTEGA DEI SAPORl” del proposito e finfondatti^j# critiche mosse. In t6 1’Universita popolare di scL avviato il bando per {\1 delfappaltatore dei laV.i0pff Comunita degli Italiani quese{^‘, scelta del gestore deli e Je1'. pubblico, che dovra corr^P L t severi requisiti di seto(e , / competenza nel sett„wiA, mantenere la saranno resi, con p; ai soci. Con il nullaosta del Ministero degli Esteri italiano, pervenuto in agosto, sono State avviate le procedure che entro un paio di mesi consentiranno al piano terreno di časa Tartini di divenire il salotto buono della locale Comunita degli Italiani. Dopo molte peripezie, tra le quali fintervento spropositato delfOn. Roberto Menia, esponente tristemente noto della sezione triestina di AN, 1’iniziativa, mirata al recupero della cultura immateriale del territorio, con particolare accento sulfarte culinaria, ha finalmente colto il plauso non solo dei Soci della nostra Comunita, ma anche di tutte le istituzioni preposte al controllo della sua realizzazione, dal Comune e dalfUnita amministrativa di Pirano, che hanno rilasciato il permesso di costruire, alfUnione Italiana, al Consolato generale dTtalia a Capodistria, alfUniversita Popolare di Trieste ed al Govemo italiano, ai quali va il nostro ringraziamento. Cost sono State dimostrate la validita la qualita dei se ^ si. con nartih Sandro ČUna scuola e una ricchezza per tutti. Viene costruita per un tempo molto hmgo e lascia un grande segno. Dopo un lungo percorso con 1’avvio delta ristrutturazione della scuola si sta avverando un sogno.« Marisa Rogič, Preside della scuola “Vorrei un giorno ritornare in questa scuola rinnovata per poter essere un ottimo insegnante, con nuove tecniche didattiche e tutto il materiale per svolgere al meglio le lezioni”. Jasmin Abdič, Vlil classe P up> “Vorrei che questa scU°Jii/ finita presto per poter dalle sue finestre il be mare e i salti dei delfin1 Tia Musizza, V classe