Berilo za obče ljudske šole. I. del: Ahorprlnik. Slavna šolRka vodstva naj izvolijo take priložene lističe, ki so od danes nadalje vlepljeni vsakemn izvodu v najinem založništvu izdanih šolskih knjig, nabirati, ker dovoljuje založništvo na vsakih 15 takih lističev po en izvod dotične knjige ubožnim učencem zastonj. Prvo šolsko leto. Sestavila IGabršek in A. Razinger- Slavna šolska vodstva naj blagovolijo s temi lističi postopati po propisu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 1. maja 1892, št. 519. V Ljubljani, dne 23. novembra 1918. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založnika in knjigotržca. V Lj ub Ij an i. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1918. I. Vaje v pisanju in branju. IPL 1 n VS/J/J/ U, U, i, i, U, i. ni, in, in, ni. u, i, n. m mu, mi, um. i, u, n, m. ~ZK O iVTir-yy-y//y/ /z- y//// on, o-no* on in o-ni, mi in o-ni, on ni, o-ni in o-no. ////>-//H7Z? na, na-ma, nima. ma-ma i-ma, o-na i-ma um. y 7//// ///Sf -"T^7 ////>77177 va-ma, no-vo, no-vi. i-ma no-vi-no, ni-ma-mo vi-na. u-ra, o-ma-ra, na-ra-va. ra-na u-ra, na ra-mi. ^ e //m J/-//M /t/t i-me, me-ra? ve-ra. re-va ne ve, on me-ri. a, e, i, o, u. ce-na? ra-ca, re-ci? ve-ve-ri- ca, o v-ca. re-ci-va mu. on no-če, o-na * me-če, o-če me u-če, u-či me, ni-ma mo-či. 7AZZ¿ //////-À353? zo -ra, zi-ma, za-vo-ra. na vo-zu vo-zi- V • mo re-ci, í-ma mo vo-zo-ve. TZZ. ž t/ ts IS /Z/7/ ro-ža, že-na, ži-ma. ze-na ze-ne zi-vi-no, ne mu-či-mo ži-vi-ne! ^ S i^r^/r-////// ^ 7iw M/-/r/s/Typ Si o-sa, ro-sa, me-so. na no-su, i-ma me-sa in si-ra, u-ci-mo se! ts iS ts -y— / v • se-no se su-si, ma-ša mi-ne, ne ši-va, še nima ča-sa, miši so si-ve. t 19 ///sr l A¿/ - z/Z/S^ J/7Z7 A ///=A //~/rz//r sr/vzz//j? - na-ša vas, vaš voz, u-cim se, ri šem, ne re-žem, mi-zar ri-se mi-zo, o-ves zo-ri, ži-vi-na i-ma v • v zi-vez, moz ma-ze voz. r te-ta, ma-ti, tat, nit. te-ta mo-ta ni-ti, to-ca ta-re ži-to, te-sar te-se, ne to-ži-te! z¿= d /Zv-sfr/ ////7/ y/77 ~r /SMS AS/ ///7777/' de-te, vo-da, di-sa-va, do-zo-re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, do-ma, di-ši, du-ri, red. vo-da de-re, na-ša do-mo-vi-na. ^yy - sv/y fyy w 7?m li-sa, lu-na, le-vi-ca, se-lo, de- že-la, lan. li-si-ca lo-vi ži-va-li, ze-le-na do-li-na, mi-la do-mo-vi-na, vol se re-di. so-ba, ri-ba, o-bu-va-lo. ob ro-bu so de-be-le bu-ce, be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, za-ba ni-ma zob, bo-ben bob-na: bam- br-bam. 77_ h C/ W - AS// /ff/SJ/ ./X//;7 ^ - /////J '// že-na bo-le-ha in hi-ra, ti-ho hodi! ne hi-ti! vo-ham in di-ham. o-zek, ni zek, vi-sok. ku-ka-vi-ca ku-ka, ka-ko kuka? ku-ku! ku-ra ko-ko-da-ka, ko-sim o-ta-vo, ne ka-li vo-de! tz p t/ VSJS // // , /7/7J; T pe-ro, re-pa, le-po-ta. sa-pa pi-še, pu-li pe-so in repo, pe-če-mo po-ti-ce, pav i-ma lep rep. J '//-////S/7 /r/// ^r/v/ s/M/ ju-ha, me-ja, ja-bol-ko. ne je-zi se! ju-na-ki se bo-ju-je-jo, če-be-le ro-ji-jo, na ve-ji je roj, o joj! ko-vač ku-je, o-rač or-je, je-len je bo-ječ, de-ček je pol-nih lic. g - ,/JY// suy- //'//; ' yi/;/=j//// yu/y 'J 'J • + ■ //< rry/ k go-ve-do go-ni-mo na go-ro, na go-ro ra-di ho-di-mo, i-ma-mo ro-ke in no-ge, go-lob je siv, gad ni-ma nog, gos ga-ga, ci-ga-va je gos? f ///y - /r-Y/y /s- fa-ra je ve-li-ka, i-ma ve-li-ko fa-ra-nov, fu-ži-ne so .ob vo-di, fi-žol je jed. y . / M/, /i/T ^ V// a, b, c, č, d, ^ S . sá/ S// h, i, e> A: If /// pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za nogo. - zr-no do zr-na po-ga-ča, ka-men do ka-me-na pa-la-ča. — kr-ti so čr-ni. — na vr-tu so trte.—ne tr-pin-či ži-va-li! — dr-var ce-pi dr-va. — po-le-ti gr-mi. — prt je bel. — srp je že-le-zen. — vrv je de-be-la. — brv dr-ži čez vo-do. — grm je ni-zek. — o-reh je trd. L mla, vla, bla, pla, dla, tla, zla, sla, šla, gla, hla, kla. mlad sem. — po-mlad je lep čas. — na ve-jah so mla-di-ke. — mla-ti č mla-ti. — o-rač yla-či. — ne ho-di-mo po bla-tu! — pod gla-vo po-la-ga-mo bla-zi-ne. — za-jec je pla-ha žival. — gad se pla-zi. — ro ka i-ma dlan. — ži-vi-na i-ma dla ko. — sedlar de-la se-dla. — ob hi-šah je tlak, — zla-to je ko-vi-na. — iz zlata ku-je-jo zla-ti de-nar. — med je sla-dak. — o-gi-baj se sla-be to-va-ri-ši-je! — sla-vec le-po po-je. — pri-šla je po-mlad. — gla-va je del te-le-sa. — de-ček i-ma lep glas. — i-gla je pa-dla na tla. — hla-pec po-kla-da ži-vi-ni kla-jo. — kladi-vo je iz že-le-za. 2. mle, vle, ble, ple, dle, tle, sle, * 4 ' zle, žle, gle, hle, kle. mle-ko ra-di pi-je-mo. — vol vle-če voz. — bo-lan de-ček je ble-dili lic. — de-kle ple-te no-ga-vi-ce. — ple-vi-ca ple-ve. — dle-to je o-rod-je. — črv le-ze po tleh. — pes sledi zaj-ca. — si-ni-ca je zle-te-la na ve-jo. — po žle-bu te-če vo-da. — glej na de-lo! — hleb je na-čel — kle-či in mo-li! - klet je o-bo-ka-na. — z le-vi-co ne pi-še-mo. — vas je. v le-pi do-li-ni. 3. plu, glu, slu. blo, plo, zlo, glo, slo, člo, hlo, klo. mit, bli, pli, tli, vli, zli, sli, gli, kli. o-rač i-ma plug. — glu-šec ne sliši, ni-ma slu-ha. — na ta-blo pi-še-mo. — po let-je je to-plo. — o-ko-li vr-ta je plot. — be-se-da i-ma zlo-ge. — re-ka je glo-bo-ka. — potok je pli-tev. — tn-jec se po-slo-vi. - člo-vek sem. — hlod je dolg. — klo-buk je nov. — mlin je ob vo-di. - bli-ža se po-mlad. — go-ba tli. — de-kla vli-va vo-do v li-jak. - ne zlij mle-ka! — sli-ve ra-di r je-mo. — lo-nec je gli-nen. — po- kli-či me! 4. mra, pra, bra, tra, dra, vra, sra, zra, gra, hra, kra. o mra-ku ne be-ri! — po-zi-mi je hud mraz. — pra-zen sod i-ma velik glas. — do-mo-bran-ci bra-ni-jo do-mo-vi-no. — brat se je vr-nil iz voj-ne. — ne tra-ti ča-sa, dra-gi brat! — vra-na po-bi-ra čr-ve. — za-pi-raj vra-ta! — ne o-vi-jaj si vra-tu! — sra-ka je pi-sa-na, le-ta po zra-ku. — grah je te-čen. — grad je ve-lik. — kra-va da-je slad-ko mle-ko. 5, mre, pre, bre, tre, dre, vre, zre, žre, sre, gre, hre, kre. mre-že so ple-te-ne. — lan nam da je pre-di-vo. — pre-di-ca pre-de iz pre-di-va pre-jo. - pre-pe-li-ca po-je: pet pe-di! - brez zra-ka ne mo-re-mo ži-ve-ti. — bre-za je dre-vo. — ob vo-di je breg. — drevo i-ma ko-re-ni-ne, de-blo i-ma ve-je in mla-di-ke. — dre-nov les je prav trd. — se-no-že-ti mo-ra-mo tre-bi-ti. — se-gre-ta vo-da vre. — ne jej ne-zre-le-ga sad-ja! - zre-be je zi-vo. - ne-sre-ca ni-ko-li ne po-ci-va. - pec gre-je. - hren je hud. - o kre-si se dan o-be-si. 6. bru, dru, gru, hru, kru. pro, bro, tro, dro, vro, gro, hrd, kro. pri, bri, tri, dri, gri, hri, kri. na bru-su bru-si-mo no-ze. - po-ma-gaj.-mo dru-gi dru-ge-mu! - go-lob gru-li: gru, gru! - ne de-laj hru-pa! - pra-sic kru-li. - ma-ti pe-ce-jo kruh. - kar pri-pro-sis, lah-ko no-sis. - vr-bo-vo prot-je se o-ma-ji. - do-bro o-rod-je de-lo pri-kraj-sa. - o-bra-caj do-bro cas, ni-kar ga po-tra-ti-ti; ne pri-de vec na-zaj, ne mo-reš ga ku-pi-ti. - tro-bec tro-bi na rog: tra-ra, tra-ra! — na drog o-be-ša-mo ko-že. — vro-či-na po-ne-hu-je. — grozd je sladak. — hro-mec ne mo-re hoditi. — kro-na je iz sre-bra. — krokar kro-ka: kra, kra! - bo-di pri-ja-zen! — ko-pri-va pe-če. — brivec bri-je. — tri-je brat-je po-je-jo. — o-tro-ci se dri-ča-jo na sa-neh. — pre-bi-vam na gri-ču. - ob hri-bu je vas. — mu-ha i-ma kri-la. 7. dva, sva, zva, hva, kva. zve, žve, sve, cve. dvo, tvo, zvo, svo. dvi, zvi, svL dva in tri je pet. — mi-dva sva bra-ta. — ko-vac zva-ri že-le-zo. — hva-la le-pa! — ne po-kva-ri obleke! — zve-čer za-ha-ja soln-ce. — žve-plo je ru-me-no. — svet je velik. — cve-ti-ce cve-to. — de-žel-ni dvo-rec je lep. — tvo-ja ro-ka bodi u-mi-ta! — zvon zvo-ni. — pa-zi na svo-jo o-ble-ko! — ro-ke dvi-gaj pred-se! — svi-tek je zvit. — mir bo-di z va-mi! — v ve-li-ki so-bi je sve-tlo. — v vo-di pla-va-jo ri-be. - z vi-li-ea-mi na-ba-da-mo me-so. — pri-de-vaj vi-nar k vi-nar-ju! 8. zrna, kina. zme, žme, sme, kme. zma ga je na-ša. — pri-di kmalu! — bo-di zme-ren v je-di in pi-ja- či! — o-žmem go-bo. — sme-ta-na je slad-ka. — kmet or-je in se-je. — z ma-ter-jo ho-dim v cer-kev. — z metlo po-me-ta-mo. — grem z mo-žem, da mu po-ka-žem pot. — i-gram se z mu-co. — u-mi-vaj se z mi-lom! — pri-di k me-ni! 9. tna, vna, zna, sna, g**a. pne, dne, sne, gne, kne. dnu, vnu. gno, mno, sno. dni, gni. na tna-li ce-pi-mo dr-va. — smodnik se vna-me. — po znam že ma- le čr-ke. - sme-ta-na se po-sna-me. - m o-r al sem gna-ti čre-do na pašo. — sraj-ca se za-pne. — po-dnevi de-la-mo, po-no-či po-či-va-mo. — sneg po-kri-va plan in go-ro. — dekla me-si in gne-te. — knez pre-bi-va v gra-du. — na dnu re-ke je pe-sek. — ded i-ma svo-je vnu-ke prav rad. - gre-di-ca je po-gno-je-na. — mno-go u-čen-cev je v na-ši šo-li. - kmet no-si sno-pe na voz. — dni-nar pri-dno de-la. — sad-je gni-je. — te-ta je pri-šla k nam; pri-ne-sla nam je i-grač. -v ne-be-sih so an-ge-li. - ne i-graj se z no-žem, da se ne vre-žeš! -z nit-jo ši-va mo. sta, ste, sta, sto, šti, ste, pti. zda, kda, kdo. slu-šaj svo-je star-še! — na ste-ni vi-si ce-sar-je-va sli-ka. - stu-de-nec je mr-zel. — v me-stu so vi-so-ke M-še. — ta stol i-ma šti-ri no-ge. — štej do de-set! - pti-ček po-je. — zda-ni se. - kdaj? - kdo pre-pi-su-je s ta-ble? - pri-di k ta bli! — s te-boj go-vo-rim. - bož-je o-ko vi-di tu-di v te-mi. - k te-ti rad za-ha-jam. — s tuj-ci bo-di pri-ja-zen! — pe-ro po-ma-ka-mo v tinto. - be-rač do-bi vi-nar v dar. — z de-lom si sln-ži-mo kruh. — stopi k du-rim in jih za-pri! — v di-mni-ku so sa-je. — kdo jih o- me-ta? — z dež-ja pod kap. r H. tka, ska, ška, tke, tko. psa, vsa. pše, šče, hče, vze. spa, spo, spi. tka-lec tke pla-tno. — ska-la je siva. — škar-je so na-bru-še-ne. — kruh i-ma skor-jo in sre-di-co. — ne dra-ži psa! — vsak za-če-tek je te-žak. — iz pše-ni-čne mo-ke se pe-če bel kruh. — pra-šič i-ma šce-ti-ne. — ma-ti hva-li-jo pri-dno hčer. — kar vam star-ši do-vo-li-jo, to si sme-te vze-ti. — de-te gre zgo-daj spat in za-spi brez skr-bi. — spo-mla-di se vra-ča-jo pti-ce se-lil-ke. — jež zba-da z bo-di-ca-mi. — v ka-di je re-pa. — ži-vi-na ho-di h ko-ri-tu pit. — no-si šol-ske pri-pra-ve s se-boj! — v so-bi je to-plo. — s pi-lo pi-li-mo. — z žago ža-ga-mo. 12. skla, skle. sple. stra, stre, stru, stro, stri, skri. zdra. dr-var. skla-da dr-va. - skle-ni ro-ke k mo-li-tvi! — sla-mnik je sple-ten iz sla-me. — se-stra streže bol-ne-mu stri-cu. — stru-na br-ni. - so-ba i-ma šti-ri ste-ne, strop, tla« o-kna in dn-ri. — ne skri-vaj kar naj-deš! - zdra-va du-ša pre-bi-va v zdra-vem te-le-su. - kdor zgo-daj vsta-ja, mu kruha o-sta-ja. - ko-vač ku-je s kla- di-vom. — v kle-ti je hla-dno. — se-di-mo v klo-peh. — vrt je o-grajen s plo-iom. 13. lj, lja, lje, lji, ljo, Iju. nj, nja, nje, njn, njo, nji. kiju. knji. kralj je mo-go-čen. — u-či-telj u-či. — molj je ja-ko maj-hen me-tnlj. — po-ste-lja je po-stla-na. — po-lje ze-le-ni. — u-čen-ci so si pri-ja-te-lji. — za-jec je de-te-ljo. — ljn-bi svo-je star-še! — konj hr-že. — ske-denj je go-spo-dar-sko po-slop-je. — z no-som vo-nja-mo. — na-še živ-lje-nje je po-to-va-nje. — je-zdec je-zdi na ko-nju. — s cu-njo bri-še-mo. — na nji-vi ra-ste de-te-lja. - ko-koá klju-je s klju-nom. - knji-ga i-ma li-ste. - s kiju-čem za-kle-pa-mo in od-kle-pa-mo. - hi-ši-ca sto-ji y lju-bem kra-ju. v v mi/ /¿/t/ j£a/ /?iado/ ¿a-/¿¿mca/. Viktor gladko bere. Valentin glasno odgovarja. Vsako nalogo lepo spišeta. Vedno se lepo vedeta. V šolo hodita redno. Veselje delata učitelju in staršem. Vsi ju imamo radi. /¿emea Učitelj ga hvali. Učenei, posnemajte Urha! Uršika in Vid sta na vrtu. Uršika se mirno igra. Vid poka z bičem okoli nje. Udari jo po obrazu. Uršika zajoka. Vid obžaluje svojo neprevidnost. Uršika mu odpusti. Učenci, bodite previdni! ^ o O Oče jo ljubijo. Ona je tudi pobožna in rada moli. Otroci, storite tudi vi tako! Otilija natrga na vrtu cvetic; poveže jih v šopek in postavi ljubi materi na mizo. O, kako so bili mati veseli! cC eC v • IA Cenite visoko zlati čas! če hočeš star si odpočiti, moraš mlad se potruditi. Čas mladosti je pomlad življenja. Človek se vsak dan kaj nauči. On kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Človek se ne izuči, dokler živi. Česar nimaš, ne poželi! g g mvnea Gregor je šel hitro v šolo. Gi-zela bi tudi rada hodila v šolo. Gregor jo vzame s seboj. Gizela je bila vesela. V šoli je sedela mirno in tiho. e E na/ simma/. Evgen hodi rad v cerkev. Emilija hodi ž njim. V cerkvi pobožno molita in se spodobno vedeta. Elizabeta je bilo ime naši cesarici. En krivičen vinar deset pravičnih sne. A/ ¿imv ¿rt/ Muemca/. - Ignacij in Ivana sta šla na led. Ivani se vdere led. Ignacij jo reši. Vso prehlajeno spremi domov. Ivana je dolgo ležala bolna v postelji. Ignacij, Ivan, Izidor, Izak so moška krstna imena. A Amcmce// j J ji ?/ u nca/ M/ičita/ /na/ /i/r£i/ Jakec cepi drevesa. Jerica sadi cvetice. Večkrat povabita na vrt sosedove otroke. Julija, Jerica, Jožefa so ženska krstna imena. hH 'oca/ /na Henrik pade na tla. Hudo se udari. V posteljo mora leči. Helena, njegova sestra, mu ljubeznivo streže. Henrik ozdravi in ne pleza več na drevesa. ¿.OP k K Kdor noče delati, naj strada. Kruh si mora vsakdo zaslužiti. Koder solnce teče, se kruh peče. Krivično blago nima teka. Kjer ima laž kosilo, tam nima večerje. Z ž Z