Številka 275 TRST, v soboto 5. oktobra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAK tadl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Po«amićne številke se prodajajo po 3 nvS., (6 Btotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, KraDju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 21/, mm); za trgovinske in obitne oglase po 20 stotin k ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-tialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti-1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA ra vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laročEiia na Mdeljsto iiđajs .Edinosti' stane: cslolemo K 5 20, pel Ista 2-«o Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračaj«>. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Giorrio Galatti IS (Narodni dum). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koneorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon-i.reija lista „Edinost-4 v Trstu, ulica G.orgio Galatti al. iS. —— Poštno-hranilnicni račun it. S41'C-j2. ■ - Telefon atov. 1157 Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". BRZOJAVNE VESTI.; Cesarjev god. DUNAJ 4. Povodom cesarjevega godu bo se v vseh crkvah vršile službe božje. BUDIMPEŠTA 4. Povodom cesarjeve-; ga godu je bila v cerkvi Sv. Matije slovesna, služba božja, pri kateri so bili vsi avstrijski in ogrski ministri. — Po slovesni maši so se j ob 11 in pol uri nadaljevala nag. pogajanja, j DUNAJ 4. Povodom cesarjevega godu je imel posvečeni škof dr. Marschall v cerkvi. sv. Štefana slovesno pontitikalno mašo, pri j kateri so bili ministri Aehrenthal, Burian, j Biernerth, Dzieduszjeki in FML Latscher, j nadalje namestnik grof Kielmansegg, pred- ■ sednik poslanske zbornice dr. AVeisskirchner,, župan dr. Lueger, ter zastopniki državnih in občinskih oblastnij. Obstrukcija železničarjev se razširja. DUNAJ 4. Obstrukcija železničarjev se čim dalje bolj razširja, zdi se, da hočejo ob-struirati tudi železničarji državne železnice.1 Na Dunaju je pričelo pomanjkovati živil, iz-lasti mleka in jzelenjave. Trgovina ima že ogromno škodo. DUNAJ 4. Sevemo-zapadna železnica je objavila načrt plač za uslužbence, ki pa pravijo, da so v svojih nadah prevarjeni. — Bati se je bistvenega poojstrenje položaja. Nagodhena pogajanja. BUDIMPEŠTA 4. Predpoludne so imeli avstrijski in ogrski ministri najprej ločeno, potem pa skupno posvetovanje, ki je trajalo do 2 in pol ure popoludne. Ob 5. uri so posvetovanja nadaljevali. BUDIMPEŠTA 4. Posvetovanja so se! popoludne nadaljevala, ne da bi bilo prišlo! do povoljnega rezultata. Posvetovanja se bodo nadaljevala še jutri. Potovanje Viljema II. v Nizozemsko. HAAG 4. Nemška cesarska dvojica pride semkaj bržkone 18. ali 20. novembra, ko se bo vračala iz Angleške. Revolucija v Argentiniji. BUENOS - A Y£tES 4. V pokrajini Cor-j rientes je izbruhnila revolucija* Nekoliko oseb j je bilo ubitih oziroma ranjenih. Nesreča na železnici. DACATUR (Illinois) 4. Na železnici! \Vabash sta trčila skupaj dva vlaka: Oba I stroja sta se razbila. En zavirač je mrtev. Bolgarska ministerska kriza odgodjena. ATENE 4. Govori se, da je neka Bolgariji prijateljska velesila, bržkone Anglija, svetovala bolgarski vladi, naj čim prej vrne Grkom crkve, ki so bile lani zaplenjene. Ker se ni sedanja bolgarska vlada mogla na ta korak odločiti, je porabila ugodno priliko ter podala ostavko. Knez Ferdinand je pa prosil ministerskega predsednika, naj ostane še nekoliko časa na krmilu. Antimilitarično gibanje na Francoskem. PARIZ 4. Sinoči je bila za rekrute j namenjena izdaja lista „Voix de Peuple" radii antimilitarističnih člankov zaplenjena. „Gau-lois" poroča, da je vlada sklenila kazensko; postopati proti voditeljem antimilitaričnega J gibanja. — Predpoludne je bilo baje areto-j vanih nekoliko oseb, mej njimi Herves. Maroko. PARIZ 4. Listi poročajo iz Tangerja : Carinski stražniki so zaplenili 1000 patron, ki so jih skušali utihotapiti mornarji nekega španskega križarja. Rusija. Rusija bo gradila ladije doma. PETROGRAD 4. Pohorsko minister-stvo je sklenilo, da ne da od leta 1908 naprej dalo graditi več nobene ladije v inozemskih ladijedelnicah. Vsem Jugoslovanom!! Nahajamo se v važnih časih. Človeški rod je stri okove, vse verige, v katerih je bil uklenjen, da more vsklikati: osvobojen sem, odkupljen od suženjstva ! Tudi Slovan, izlasti tudi Jugoslovan je bil že v davnih dobah boritelj za svobodo proti turškemu nasilju in barbarstvu. Vojeval se je hrabro in sijajno in 6i izvojeval pravico, da se ga imenuje zaščitnika in rešitelja zapadne evropske kulture. Jugoslovanstvo si je zadobilo pred vsem svetom častni naslov antemurale christianitatis — predzidje krščanske civilizacije. Z vso pravico moremo torej tudi mi Slovani stopiti pred svet s svojo slovansko zastavo: Tu smo tudi mi in — ostanemo kakor vredni poleg vrednih, kakor jednaki poleg jednakih ! Boji Jugoslovanov proti barbarstvu in za kulturo so bili veličastna epopeja ! In tu lega človeku žalost v dušo, ko primerja to častno minolost z našo slovensko sedanjostjo. Nekdanjim junakom slede nevredni epigoni, za dobo častnega boja za najviše idejale Človeštva, za svobodo domovine, je prišla doba nečastnega ravsanja za malenkosti. Od svetle luči je začel Slovenec obračati oči na — strankarske koristi, na mesto boja za svobodo domovine in naroda je stopil boj, izvirajoči iz strankarskega in osebnega sovraživa. Kje je sedaj tista bratska ljubav, ki je v nekdanjih časih podžigala naše pradede k velikim činom srčnosti in domoljubja ? Kje je tista skupna misel, ki jih je spajala v hrabro vojsko za svobodo domovine ?! Ozrimo se malce naokolo ob naši Adriji! Tudi tu tli že dolgo in je v zadnje čase vsplapolal mogočen plamen misli slovanske, ljubavi do teh naših slovanskih tal, volje za brambo istih I In dobrih in bistrovidnih voditeljev imamo tudi. Sovražnik naš je močan, nevarnost je velika. Za odpor treba tudi posebne in primerne taktike in strategije. In tu je važna, prevažna pozicija za ves naš rod — pred-straža jugoslovanstva smo na prevažni, a tudi sovražniku zelo izpostavljeni točki! Kar ohranimo, ne bo.ohranjeno le nam, ki živimo na tej točki, ampak bo ohranjeno in zagotovljeno — narodu ! Vspričo takega stanja stvari bi bilo pričakovati da bodo sorojaki v drugih pokrajinah umevali naše boje in trude, da bodo umevali naš položaj, da bodo uvaževali veliki cilj, ki je v igri ter da bodo umevali, da izredni položaji zahtevajo tudi primernih sredstev obrambe. In kakor so se naši pradedje v davnih viharnih časih častno borili za evropsko civilizacijo, tako se borijo Slovenci in Hrvatje danes za slovansko posest in slovansko kulturo ob Adriji — borijo se, da tudi narodu našemu ostanejo pristopna in odprta ta vrata v veliki svet, da bo tudi trgovini in industriji našega naroda odprta pot po veliki morski cesti v daljnji in široki svet — borimo se za zagotovljenje velikih gospodarskih interesov. Tu se stikajo trije veliki svetovi, germanski, romanski in naš slovanski! Tu smo I v stikih z dvema orjakoma, a naša naloga je. da v boju proti takima silama z delom na kulturnem, političnem in gospodarskem polju zagotovimo tudi Slovanstvu neoporečno in neomajno pozicijo. Reči moremo, da je tu v igri naša narodna in gospodarska bodočnost. Položaj je veletežaven, in voditelji izbirajo vsa ona sredstva in one pripomočke, ki se jim zde primerni položaju. Ali na veliko žalost ne nahajajo razumevanja p r i r o j a k i h. Ti so izgubili izpred očesa velike cilje in zapleli so se v strankarske boje, v katerih slepo mahajo tudi po — bratu, ki mu je poverjena misija vse-skupnega interesa! To so dejstva, ki ogre-nevajo čutstva boriteljev ob Adriji, to so dejstva, ki kažejo, da so veliki časi našli zaslepljen rod! Mesto da bi simpatijami spremljali ta veliki boj za nas in — za njih, mesto, da bi nam nudili vsaj moralne opore, skušajo boje, v katere so se zapletli sami, zanesti tudi k nam. In stari izskušeni bojevniki, ki so vse svoje življenje, ves svoj intelekt posvetili temu boju, ki so zaradi tega boja žrtvovali svojo ekzistenco, ki so osiveli v tem boju — ti bojevniki sedanes od krvnih bratov izp o* stavljaj o zasmehu pred tujin-s t v o m !! Žalosten prizor je to, ki reže človeku v dušo. Zakaj vse to ? Je-li nad nami Slovenci res prokletstvo, da nas strankarski boji morajo razjedati tudi tedaj, ko gre za skupno življenje ?! Kako bodo dotičniki, ki so za-pričeli z zistematičnimi poskusi, da bi tudi v bojne vrste, kjer so skupni napori pogoj rešitve in življenja, zanesli sovraštvo se svojim strastnim strankarstvom — kako bodo opravičevali to pred sodnim stolom narodne zgodovine, kako pred svojo lastno vestjo ? !! Strankarska načela — vse prav in lepo. Ali, kjer gre za biti ali ne biti, t a m j e življenje pred strankarskimi načeli! Dajte. pomagajte, da si popred zgradimo hišo ! Potem se bomo makari tudi tepli med seboj radi nje notranje ureditve. Ali naj pride, kar hoče : mi bomo vstra-jali neomajno v trdem boju za domovinsko stvar. In vspodbuje bomo nahajali v tem, kar smo že dosegli. In dosegli smo mnogo: dosegli smo, da nas danes tudi sovražniki pri-poznavajo da smo tu, da nas ne potajujejo več. Minoli so časi, ko nas niti imenovali niso, kamo-li upoštevali ! Sara dr. Venezian — voditelj gospodovalne stranke — nas je nedavno temu na velikem shodu v gledališču Rosetti navajal na prvem mestu med nevarnimi sovražniki italijanstva. Toda nam ne sme zadoščati, da nas sovražniki smatrajo za nevarne, ampak mi moramo tudi dosezati pozitivnih vspehov. Mi moramo izvojevati zmago, mi si moramo zagotoviti pozicijo. To bodi naš nepremični cilj ! Ce nas naši krvni bratje hočejo ovirati v tem boju, bomo sicer obžalovali to, ali ubraniti ne moremo, da store to, česar ne morejo opustiti. Mi bomo na vsaki način vršili svojo narodno dolžnost. Nu, mi se vendar ne odrekamo nadi, da se slednjič odpro oči vsem Slovencem, da bomo ena družina bojevnikov in delavcev vsaj tam, kjer gre za blagor vse družine. — Političnega življenja brez kresanja različnih nazorov ne more biti — to vemo tudi mi. Boj je življenje. Ali razlike v nazorih, ne sme trpeti skupna stvar. Kdo je objektiven, mora pripoznati, da PODLISTEK. AleMerVasiljevič Savom. V -pomin stoletnice spisal Iv. Steklasa. I. Prva vojaška služba; vojna na Pruskem in Poljskem. Doba. v kateri je živel Suvorov, je bila surov«, vojaški zakoni so bili strogi: brez obsodbe so tepli vojake s šibami, s palicami so kaznovali nemilosrdno celo podčastnike. Ce jo prispodabljamo z današnjimi uredbami, potem se nam zdi, kakor da se je skladala tedanja vojska iz samih kažnjencev, ali točneje govoreč : še huje. Toda Suvorov ni ljubil telesnih kazni ter jih je upotrebljal le v' skrajnih slučajih. On je učil vojake molitve in jim razlagal Kristovo vero izlasti zato, da spoznajo greh ter varujejo sami sebe kazni. In če tudi je bil strog zapovednik ter ni gladil svojih podložnih, ampak držai polk, kakor se pravi, v ježevih rokavicah, je vendar zapustil v polku dober spomin za dolgo časa. To pa le zato, ker je bil pravičen in ker je videl poslednji vojak, da ga on uči pravo delo in pripravlja za delo. Tako je minilo nekoliko let, in v jeseni leta 1768 je bil Suzdalskemu polku napove- I dan bojni pohod. Učna doba se je spreme-| nila v bojno službo. Suvorov je odvel svoje j ljudi od mirnega pouka na bojni. V tem času je Poljska silno oslabela, in j sosednje države so gledale, kako bi se mogle ; okoristiti na račun te države. Posebno Ru-' sija je računala na velik del poljskih dežel i ter držala na Poljskem znatno vojsko od izvolitve Stanislava Ponjatovskega za poljskega kralja. Ko so domoljubni Poljaki sklenili v v Baru konfederacijo, se je začela borba z Rusi, katerih je bilo pa ravno takrat malo na Poljskem. Zato je zapovedala carica Katarina, da se jim pošlje poseben oddelek v pomoč. V ta oddelek je bil uvrščen tudi suzdalski polk in Suvorov povišan za briga-| dirja. Iz Ladoge je prišel s svojim polkom v j 30 pohodih v Smolensk, odkoder so ga poslali z vso brigado v Varšavo, kamor je prispel v 12 dneh, četudi je imel storiti pota celih 600 verst. Tukaj je dobil od glavnega zapovednika Vejmarna zapoved, da preganja ( se je v zadnjem desetletju pri nas v Trstu in v Istri mnogo zgodilo, da smo pridno gradili temelje. Ali naj radi razlike v nazorih sedaj porušimo vse to delo, vse postavljene temelje ? ! To dajemo v razmišljanje vsem pravim Jugoslovanom ! __A. F. Dogodki na Ogrskem. Proti samostalni banki. Iz Budimpešte poročajo, da se v krogih ljudske stranke govori, da je ista za ohranitev skupne banke in povsem odločno proti ustanovitvi samostalne ogrske banke. Narodnosti in volilna pravica na Ogrskem. Na Ogrskem se vodi živahna agitacija za splošno volilno pravico. To agitacijo vodili so doslej poglavitno socjalisti. a zaostale niso tudi narodnosti, izlasti v poslednjem času je opažati živahno gibanje. Pred par dnevi je narodnostni klub v Budimpešti imel svojo prvo sejo, na kateri se je govorilo o dosedanjem delovanju. Doslej se je vršilo nič manje nego 120 shodov za splošno volilno pravico, a vršilo se jih bo še 200. Seveda jih madžarske oblast-nije ovirajo v tem, kjer morejo ter prepovedujejo shode brez vsakega razloga. Poslanci so sklenili, da spregovorijo v zbornici o tej stvari. Opazilo se je, da ni bilo v seji nobenega srbskega radikalca. ^agortbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko, "" „N. Pester Journal'' poroča, da se je v bančnem vprašanju, ki je sedaj najpreporneja točka, pojavil nov kompromisni predlog, o katerem se živahno razpravlja. Predlog meri na to, da se na Dunaju in v Budimpešti osnujeta banki, in da skleneta med seboj kartel. Zadnje sinočnje vesti javljajo : Dočim se je menilo doslej, da je glavna potežk;ča v povišanju ogrske kvote, ki je avstrijska vlada istotako odločno zahteva, kakor se jej ogrska vlada upira, zdi se sedaj, da je glavna ovira sporazumljenja vprašanje podaljšanje bančnega privilegija. Avstrijska vlada zahteva, da se to vprašanje takoj reši, ogrska vlada pa se vpira temu. In to iz političnih ozirov — iz ozirov na stranko neodvisnosti, ki ima samostojno banko na prvem mestu svojega programa. Vlada se boji razkola v ogrski koaliciji, aki bi privolila že sedaj v podaljšanje privilegija. V drugih točkah da je postala ogrska vlada precej prijenljiva. Dogodki na Ruskem. Program tretje dume. V program tretje dume spada tudi reforma občinske in mestne uprave. Vlada se namerava pri teh reformah strogo držati reakcijonarnih načel. Nadalje se javlja iz no-litičnih krogov, da ima predsednik druge Go-lovin tudi sedaj nade, da postane predsednik tretje dume. _ Drobne politične vesti. Reški župan potrjen. Guverner je uradno priobčil reškemu municipiju, da je cesar potrdil izvolitev župana dr. Vio. Slovesna zaprisega se bo vršila početkom tega meseca. — Vprašanje sarajevskega metropolita je stopilo ponovno v pretres. Resna kandidata za to stolico sta banjeluški vladika Letica, ki se pa brani vsprejeti to mesto, in zaderski vladika dr. Milaš, ki je baje kandidat dalmatinskega nam. Nardeili-ja. konfederate, kar je hitro in spretno izvršil. Ker se je pa v Litvi zbralo največ sovražnikov pod zapovedništvom obeh bratov Pula-kovskih, je prihitel Suvorov proti njima ter ju pri Orehovi vasi premagal, kjer je eden Pulakovskih padel. Po tej bitki so ga poslali v Ljublin, kjer je očistil okolico konfe-deratskih čet, ali jih radi pomanjkanja vojske ni mogel daleč preganjati, rkajti drugače bi morda pobegnil sto verst daleč, da nimam doma posla," se je glasilo njegovo poročilo generalu Vejmarnu, s katerim ni živel v najboljem sporazumljenju. Poldrugo leto je ostal v Ljublinu ter se bavii večidel z neznatnimi posli. Leta 1770 je bil povišan na čast generalmajorja. toda še zdaj je moral čakati, da se mu izroči kakšno veče zapovedništvo proti Poljakom. Francoska je bila zaveznica Poljske ter je poslala konfederatom svojega generala, da jim uredi vojsko. Le-ta se je zares lotil tega nezahvalnega dela, toda brez uspeha, kajti Poljaki mu niso hoteli biti pokorni, ampak so zahtevali od njega le denarja, da so se mogli po volji zabavati. Dimurje, tako se je zval ta general, je uvel z velikim trudom le navidezen red, nakupil orožja v tujih deželah, učvrstil važneja mesta nedaleč državne meje, nabral pruskih in avstrijskih beguncev ter začel spomladi 1. 1771 vojno proti Rusom. Spočetka je bil srečen ter pobil nekoliko ruskih čet. Poljaki so samega veselja pozabili na daljno svojo dolžnost ter se samo razveseljevali. Toda zdajci je prihitel Suvorov iz Ljublina in kmalu se je sreča zabrnila. Suvorov si je osvojil hitro mestece Lanckrono, ali trdnjave ni predobil, ampak je bil odbit; zategadelj se je podal proti Rahovu, kjer je osvojil velike zaloge konfederatov ter se vrnil v Ljublin, ker se je mislilo, da udarijo kon-federati na to mesto. Tukaj je dobil povelje od Vejmarna, da udari nemudoma na Krakov, kamor je tudi zares odšel ter se strnil z Dimurjejem vdrugič pri Lanckroni, kjer so bili Poljaki čisto razbiti. Dimurje je uvidel, da se ne da s Poljsko vojsko nič doseči, pa se je vrnil za 7edno na Francosko. Konfederacija je pretrpela hud udarec pod Lanckrono, toda docela še ni bila zlomljena. Vse se je nadejalo, da bi se mogel položaj popraviti, ko bi se konfederatom pridružil veliki hetman Oginski, ki je imel precejšnjo vojsko. Toda Oginski je bil neodločen in celo malodušen človek. In šele tedaj. Stran II »EDINOST« št. 275 V Trstu, dne o. oktobra 1907 Gibanje v s r e d n j i A f r i k i. pičke izmišljeno. Ker je pa namen tega same, silili delavce, naj podpišejo, ter da Neki londonski list je prejel iz Kaira vest, glanka očividen to ?e . zavijanjem tn a a se med rodovi centralne Afrike pojavljajo „ , . . ... Vi znaki ustaje. Močno četa, ki so jo zbrali po- P^enjem dejstev zavesti veliko maso glavarji Vadaj, namerava napasti Arabce in naših narodno organiziranih delavcev, morda tudi francoske predstraže, ki se na-! ter na spložno varati vso javno3t, in hajajo na severu tsadskega jezera. | s tem pokriti svojo revščino, in zbega- A g r ar n e r e f o r m e v Rom u n s kij nogt smatra podpisano v svojo dolžnost, \ mmolem letu je romunska vlada izdelo-: . . . i j * vala zakonske načrte o agrarnih reformah, i lzJavltl sledeče : Izdelanih je bilo devet takih načrtov. Vzlic | V prvi vrsti treba povdariti, da se vsej tajnosti, s katero se je delalo na teh načrtih, se je vendar seznalo, da bodo ro munskemu parlamentu predložene sledeče reforme : načrt o gospodarski delavski po godbi, o poljedelski blagajni, ki bo imela pravico nakupovati od države ali privatnikov zemljišča ter jih potem prodavati kmetskim občinam, načrt o zakupu posestev, s katerim se preprečuje zakup večih zemljiških kon pleksov, načrt, s katerim se uvede monopo točnje alkoholičnih pijač v kmetskih občinah načrt, s katerim se na novo ureja higijena na deželi in načrt o potujočih sodiščih za oddaljene kraje. Dnevne vesti. Izjava predsedništva „N. d. o.", ki smo jo priobčili v včerajnji številki, je prišla uredništvu kasno, še le po polunoči in se je morala staviti v vsej naglici. Ob enem pa je hotela nesreča, da je naš korektor nenadoma tako hudo obolel, da absolutno ni mogel izročiti korekture. To pojasnuje obilico tiskovnih po greskov, ki motijo smisel. Zato podajamo iu rečeno izjavo še enkrat. Ista se glasi: Pod naslovom »Velika zmaga že-železničarjev, „izdajstvo nove slovenske organizacije" je včerajšnji .,11 Lavoratore" priobčil članek, v katerem, je poročajoč o predvčerajšnjem shodu tukajšnjih socijalno-demokratič-nih železničarjev in posebno o poročilu vodstva tukajšnje socijalno-demokratične stranke o doseženih vspehih železničar-skega gibanja, navedel med drugim, da ni vspelo odpraviti akordni sistem pri «ielu. To pa da treba pripisati novo ustanovljeni t narodni delavski organizaciji«, ki da je, med tem. hoje centralno vodstvo južne železniee bilo pripravljeno ga odpraviti. predložila spomenico, brez pred-pooblastila od strani delavcev, v kateri da se je zahtevalo vzdrževanje akordnega sistema pri delu. Ker da je bila spomenica navidezno uroćena od strani delavcev, je omenjeno vodstvo smatralo isto kot željo istih in na to da ni dovolila odstranitve akorda. Ako bodo torej provizo-rični delavci primorani ostati skozi dve aH tri leta sužnji nečloveškega dela, da se imajo na tem zahvaliti novi »Narodni delavski organizaciji«, nastali, da brani na občudovanja vreden način interese svojih organizovanih delavcev. Konečno se v predmetnem članku opaža, da se je nekdo obrnil do rmalol delavcev, vpisanih v »Narodni delavski organizaciji c, ki so bili navzoči, ter jim predočil „izdajstvo" ki ga je ta organizacija zagrešila nasproti provizorič-nim delavcem. In »II Lavoratore« končuje s konstatacijo, da je »Narodna delavska organizacija« začela svoje delovanje z ostudnim .krumirskimčinom in da naj razvidijo iz tega. do kakih posledic bi jih moglo dovesti pripadanje k tej organizaciji Tako glasilo socijalne demokracije. Podpisano je mnenja, da ne bi bilo vredno izpodbijati poročila v »La-voratoru«, ki je od prve do zadnje potom memoranduma zahtevajo skrajšanje provizoričnega stadija iz petih na tri leta, to se pravi, da vsak] delavec, ki je bil tri leta provizorično nameščen postane stalno nameščen po treh letih, poleg tega pa, da sprejmejo vse one točke, ki jim jih je južna železnica dovolila glasom memoranduma N. Đ. 0. Nekateri izmed zapeljanih so res podpisali, a drugi so nemudoma o tem topovskemu manevru obvestili naše vodstvo. Nato se je ukrenilo vse potrebno, da se politične bankroterje iz ulice Boscheto po stavi na laž, a delavcem da se da to kar jim gre. Sinoči se je vršil sestanek zaupnikov prizadetih delavcev, kjer se je delavcem pojasnilo stališče, ki je imajo zavzeti napram temu falotskemu intrigantstvu. Sedaj pa naj sodi slavna javnost, da-li je mogoče storiti kaj bolj nezaslišanega direktno v škodo delavstvu. Na onem „memorandumu" ne zahtevajo namreč to, za kar so jim delavci podpisavali. pač pa zahtevajo, naj se memorandum N. D. O. zavrže, ter naj se odslovi vse delavce, ki so pri nas organizovani. Torej radi njihove teroristične nadvladjaželjnosti so hoteli zopet delavstvo oropati za že priborjeni uspeh, a celo vrsto poštenih delavcev so hoteli vreči na ulico. Je-Ii mogoče misliti večjega lopovstva? Toda posžrbljeno je, da se socijalisti to pot temeljito in pošteno urežejo. Slovensko šolsko vprašanje jemlje „Piccoiu" sladko spanje. Izlasti ga je iritiral nastop sooijalistov za podržavljenje nase šole pri sv. Jakobu. Svojo nevoljo daja „P&colo" izraza v ostrih jeremijadali na adreso socija-listov. Mi seveda nismo poklicani, da bi branili socijalne demokrate pred očitanji ,-Pic-cola"; naj še le branijo sami kakor vedo in znajo. Ali ozirom na vprašanje samo moramo nekoliko zavrniti zavijanja lačkega lista. „Piccolo" peva dalje svojo stars pesem, Litve. je v rečeni spomenici predlagalo : 1. zvišanje minimalne dnevne plače sub-akordantov; 2. povišanje celokupnega tarifa za subakordante ; 3. vračunan je za premikanje vagonov, po ceni, kar je bilo že v veljavi ; 4. popravljenje tlaka v skladiščih in na bankinah. O kakem vzdrževanju akordnega sistema pa ni bilo govora v spomenici in je zaradi tega vse nasprotno gola laž ! Ako nam pa tukajšnja socijalna demokracija vkljub temu podtika izdaj -stvo delavcev, se da to tolmačiti le kot zadnje sredstvo v obupnosti in onemoglosti. Kako pa prihaja socijalna demokracija do tega, da obdolžuje našo spomenico, češ, da je preprečila odpravo akordnega sistema se strani južne železnice, ter se s tem baha, da bi jim sicer južna železnica bila dovolila to, kar pa je bilo že a priori izključeno, to je, odpravo akordnega sistema, to prepuščamo socijalni demokraciji. Z naSe strani pa bodi povedano — se je potrebno vkrenilo, da se ta nedostojna hinavščina pred vso javnostjo razkrinka. Socijalna-demokracija grmi, češ, _ L da je Narodna delavska organizacija« da saJ do™lj -krbi ™ ?otrfebe ploven 7 j j cev na ijUC»ako-solskei3 polju s tem, da jim vzdržuje toliko in toliko šol — v okolici l Ta argument „Piccola" je tako ničeven, tako nazadnjaški, in stvarno neutemeljen, in je bil tolikokrat ovržen s stvarnimi razlogi da v resnici ne zaslužuje posebnega odgovora. Če pa ^Piccolo" trdi, da zahteva po slovenski šoli ne izvira is kake resnične kulturne potrebe, ampak da je le „zastava politične agitacije'^," je to tolika brezobraznost in drznost, da se mora kar strmeti na njej. Jeli treba eklantantnejega, zgovornejega dokaza o resnični potreb: slovenske šole, nego so stotine in stotine slovenskih otrok, ki obiskujejo zasebno šolo pri av. Jakoba, nemške državne šole, italijanske komunalne 3ole in posebno je one stotine, ki- sedaj ne vedo, kam iti v šolo! „.Piccolovo" sklicevanje na naše politične aspiracije v Trstu je smešno. Će nas ni toliko in če nimamo oslona, in če nimamo potrebne moči za politično uveljavljenje, potem je nepotrebno, da „Piccolo" slika hudiča na steno ; če pa nao ie tu dovolj in če imamo tu svoje domovinsko pravico, potem imamo tudi pravico, da stremimo pc politični reljavi, da razvijamo tudi svojo politično zastavo in moremo ravno na to okolnost še posebno opreti svoje zahteve, dassnas zadovolji tidi v kal tu-relnem pogledu. Da bi dokazal, da zahteva po slovenski šoli v Trstu ne izvira iz kulturne potrebe, ampak da je le sredstvo za politično agitacijo, povdar^a laški list, da je slovenska narodna stranka vzela zahtevo po šoli v svoj politični program. Res je, da je vzela. Ali radi tega ni „Piccoiov" prigovor nič manje — bedast. Kdo pa naj nastopa za take zahteve, kdo naj vodi borbo za „kulturehe" postulate ?! To nalogo vrše povsodi stranke in tako je, sme in mora biti tudi pri nas v Trsta ! A radi okolnosti, da stranka vodi borbo za šolo, ni prenehala biti zahteva po šoli kulturna potreba l To je tako jasno in samo ob sebi umevno, da more le kak brezobrazni „Pic-colo" trditi nasprotno. V koliki zadregi je „Piccolo" radi argumentov proti ustanovitvi slovenske šole, izhaja iz njegovega sklicevanja na okolnost, da je tudi vlada doslej vedno zavračala naše prošnje za šolo. Glejte ga „Piccolo", kako je priiel na kant, se svojim... liberalizmom! Njemu je torej ti-sti znani birokratski iormalizem vlade, ki tudi ob našem šolskem vprašanju meri na centimetre tista zahtevane 4 kilometre, me-rodavna avtoriteta v odmerjanju pravic narodov ...! In mi bi vprašali „Piccola", ako bi nam hotel odgovoriti: „zakaj pa on kriči in se zvija dan na dan, češ, da jim vlada odreka to in ono, da-si imajo Italijani pravico do vsega tegar!" Zakaj se pa Italijani nočejo podvreči avtoriteti vlade, ko gre za njihove aspiracije. Naj se laški list zvija kakor hoče, naša zahteva po šoli je eminentna kulturna potreba, kateri se bo moralo ugoditi, naj bo že to kakemu „ Piccoiuu prav ali ne !! - Imenovanje v politični službi. Okrajni komisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru Ernest Evgen baron AVeissenbach je imenovan namestniškim tajnikom. „Narodna delavska organizacija" javlja svojim članom, da se dobijo gledališke vstopnice po znižani ceni v društvenem uradu proti izkazu s knjižico. Ker bo jutri otvoritvena predstava našega gledališča, pričakuje (Daije.) 1 terorizmom, ki je topot prekašal socijaliste se obilnega popraševanja po vstopnicah. se doseženimi vspehi „izdala*6 tržaške železničarje. Na to brezvestno insinuacijo imamo dodati: ako je nase vspešno delovanje za narodne slovenske železničarje pri južni železnici, ki ga je se svojim odobravanjem na dveh shodih sankcijoniralo prizadeto, od tukajšnje socijalne demokracije prezirano delavstvo, res izdajstvo delavcev: kako je msgla so-cijalno-demokratična stranka od nedelje naprej, ko je izvedela o velikem našem vspeiiu, prisvojiti si istega, češ, da je ona delavcem to priborila ? ! To je resnica! Pri tam nas ni strah, ako nam «11 Lavoratore:* očita, da nas je „malo". Kaj se socijulna-demokracija sama tolaži. Gonja, ki jo ista tira proti naši „Narodni delavski organizaciji",, žuganje in nasilstvo, s katerim želi rešiti zase zadaje ostanke slovenskih delavcev, je najlepši dokaz, da nas je ,,mnogo" a da je njih pričelo biti „malo" ! PREDSEDMŠTVO „Narodne delavske organizacije". Delavcem premikačem na znanje ! Prihodnjo nedeljo, dne 0. t. m. ob 10. uri predp. priredi .Naroda delavska organizacija- zaupen shod delavcev — premikaćev v prosti luki. Na tem shodu ss bo razpravljalo o važnih zadevah, tičočih se delavcev premikačev. Vstop proti izkazu društvene knjižnice aH pristopnega litska. Delavci: premikači pridite vsi l Huronski krik v aocijalnem taboru. Prejeli smo in objavljamo : Ko so začuli socijalisti o krasnem uspehu naše rN. D. 0", so si spočatka skušali osvojiti po nas dosežene uspeha, ter so razbob-nali, da so oni to dosegli za „subakordante*, uslužbene pri južni železni si, ne pa N. D. O., ki je sestavila memorandum ter ga na izrecno željo prizadetih delavcev odposlala generalnemu inšpektoratu južne železnice na Dunaj. No, to se jim ni posrečilo, ker smo jim z objavo v „Edinosti" glasno in jasno povedali. kdo je bil, ki se je zavzel za pravice naj boli zatiranega trpina na južni železnici. To jih je pa zbodlo, in boječi se za svoj povelj stveni privilegij na južni železnici, ko ie ruski poslanec v Varšavi zahteval od njega točen odgovor, katere stranke se drži, ■je napadel Oginski iznenada jeden ruski bataljon ter ga razbil. Zdaj so se vzdignili v Litvi vsi Poljaki, ker so mislili, da je prišel čas rešitve. Za Ruse je nastopila nevarnost; le hitro in odločno delovanje jih je moglo rešiti. Vse vojaške stvari je vodil general' _ Vejmarn. Suvarovu je zapovedai, da mora1 videči, da je že glavni inšpektorat ugodil biti pripravljen za pohod, in da se vzdigne,] našim zahtevam skoro docela,, so sklenili ko dubi povelje za to. Toda Suvorov je bil: preprečiti ta krasni uspeh „N. D. 0.a slo-previdneji ter je prej odšel, nego je bila iz-j venskemuj delavstva, ter mu zadati zopet dana zapoved, ker je hotel Oginskega izne-| udarec. Uprizorili so poleg laži v „Lavora-naditi s svojo brzino. 12 dni je potreboval,! toru", ki smo jih z današnjo izjavo sijajno da je došel Oginskega pri Stalovičih. Poljaki; ovrgli — divjo gonjo proti našim delavcem, so imeli 3000, Suvorov pa le 500 mož. Kar; ter jim sestavili nekak „memorandum11 potom po noči je napadel Suvorov sovražnika ter ga katerega so skušali z nabiranjem podpisov, popolnoma pobil. Oginski se je komaj rešil j uničiti to blagodat za delavstvo. G. inšpek-pobegnivši na odprto polje. Drugo jutro je'torju južne železnice v Trstu, najuljudneje napadel Suvorov še poljski tabor ter ga priporočamo, da enkrat za vselej prepove na osvojil in viel velik del vojske. Ob enajstih delu uprizarjati take „lum parije". Naši de-zjutraj je bilo vse končano. Vse poljsko j lavci so vestni, pošteni, in se pri delu ne topništvo, vso prtljago, mnogo zastav so za-J marajo pečati 8 socialističnimi intriganti, plenili Rusi. A kar je najvažneje : konfede-j kakor je onih pet, ki so nabirali tiste podpise Z dežele. Zanimanje za slov. gledališče v Trstu je vseobče, tako v mestu, kakor tudi na deželi. Meščani so v tem oziru na boljem, ker oni se lahko udeležijo vsake predstave in ob vsaki uri, kadar jim drago, a z nami deželani je drugače, to pa radi oddaljenosti od mesta, ker smo navezani na železniški vlak. Težko pričakujemo otvoritve slov. gledališča, a vendar nam je kaljeno veselje, če pomislimo, da smo morali ravno lani vse najlepše predstave zapuščati pred zvršetkom zadnjega dejanja. To pa radi vlaka, ki odhaja iz Trsta že ob ll1/« h po noči> a Pred" stava je trajala včasih še dlje. In predstava, naj je Je tako lepo izva* jena, če se jej ne sledi do konca, nima nobene vrednosti. Seveda temu se da lahko od-pomoči. Ni potreba da bi radi nas vlak pozneje odhajal, pač pa predstave prično naj točno, ob uri, ki je naznanjena (in ne po znani slov. točnosti.) Ni se treba igralcem ozirati na to, če je dvorana polna ali ne ; s predstavo prične naj se točno in če bode oder točen, navadijo se točnosti tudi obiskovalci. Če pridemo deželani točno, zakaj pa ne bi meščani ? Da bi bile poleg gori omenjenega nedostatka še pavze malo krajše, bilo bi nam z vsem ustreženo, da bi lahko dosegli vlak v pravem času, brez da bi kaj zgubili na predstavi ; a slov. gledališče v Trstu bi dosti pridobilo na obiskovalcih z dežele. Prepričani pa smo, da se bede slavna intendanca ozirala na te naše besede in da bode g. režiser vse tako uredil, da bodo zadovoljeni ne samo- mehčani, pač pa tudi deželani. To na znanje ne samo v interesu na-brežinskih obiskovalce7, pačpavsehod ^.ilira-mara tja gori do Sežane". Reden obiskovalec. Družinski večer;. ki ga je preteklo soboto priredilo /frgovsko-izobraževalno društvo" v svojih prostori^ za člane in po njih vpeljane goste, je bila ena prvih prireditev te vrste med našimi krogi :n je vspel nad vse prićakoranje ugodno. 1'deleiba je pričala, da je odbor" pogodil pravo, ko je sklenil prirejati te vrste zabave. Upamo, da bomo mogli v kratkem posetiti dru^ družinski večer h kateremu pri Jejo gotevo vsi tisti, ki so bili na prvem, ter pripeljejo Še več svoji! prijateljev seboj. Zelo nas je razveseli! nastop pevskega odseka, ki je posebno nekatere točke prav lepo proizvajal v splošno zabavo, Naj omenimo, da sta pri tem večeru natopila tudi dva dečka, ki pred dvema letom* t slovenskega niti govoriti nista znala, ker sta morala obiskovati italijansko šolo. XJ0sebno pa na; je razveselil nastop mlade gospica >:atalije Ulčakarjeve in njenega vrednega, bratca Još-kota, ki sta igrala par točk na glasovir in gosli, ter žela zaslužno priznanje. Priredilo se je tudi šaljivo srečkanje, ki je nudilo tudi obilo zabave. Proti koncu je g. Ulčakar kot predsednik društva v vspodbud:jivem govoru vabil vse navzoče, naj se tesno oklenejo društva, ter pojasnil vzrok, vsled katerega je odbor sklenil prirejati družinske večere. Navdušeni iivijo-klici prisotnih so pričali, da je gevoril vsem iz srca, le da je povedal tako lepo, kakor zna le on. Po polunoči se je razvil majhen pbs, ki je trajal do 2. ure. Med plesom so se starejše gospe in gospodje še naprej zabavali in marsikatero pogovorili, kar je t-^di namen družinskih večerov. Gr. Kravos je pa nabral 1C54 K za trgovsko šolo. Ta znesek se je plodonosno naložil v ..Trgovsko-obrtni zadrugi44, knjižica se je pa izročila društvenemu blagajniku. Po kcvnčanem družinskem večeru so pa prišli nekateri člani in nečlani društva v dru-stTene prostore. Nastalo je — recimo malo nc-sporazumljenje, upajmo pa, da bo društveni odbor vse to po svoji previdnosti uredil. Povodom cesarjevega imendana je bila včeraj ob 9. uri dopoludne v baziliki sv. Justa pontifikalna sv. maša, ki jo je služi! škof dr. Nagi. Službe božje so se udeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastnij in številno občinstvo. Javna poslopja, konzulati in patrijotična društva ter ladije v pristanišču so razvesili zastave. Umetnost. L Slovenska umetniška razstava v Trstu. Razstava se otvori že v začetku druge polovice t. m. Odbor, ki je sledeče sestavljen : višji deželni sodni svetnik g. ]VL Gabrijelčič, predsednik, gg. Hugo V. Gerbic in R. Marin, tajnika, g. dr. J. Abram. blagajnik, gg. dr. Iv. Merhar in F. Marte-lanc, odbornika, poživlja vse vabljene umetnike, ki se Še niso odzvali, da store to v najkrajšem času. Tudi mlajši umetniki, kateri morda niso bili povabljeni osebno radi pomanjkanja naslova, se vabijo tem potom k j vdeležbi. Zadnji čas za doročitev slik je 15. : t. m. Vsa pisma in tozadevne informacije na ; naslov : Hugo V, Gerbič (v stvari umetniške razstave) Trst, Jadranska banka. Odbor I. slovenske umetniške razstave, v Trstu. Vsi slovenski in hrvatski listi so napro-šeni, da to vabilo ponatisnejo. Plesna šola. Kdor želi obiskovati plesno i golo, katera je popolnoma za začetnike, naj 1 se oglasi v dvorani Trgovsko izobraževalnega ' društva ulica S. Franc, d'As sisi št. 2, L nadstr. danes zvečer od 7 do 81/« in jutri ' pri plesu. Poučeval bode gosp. prof. L Umek dvakrat na teden. V Trstu dne 5. oktobra 190G »EDINOST« štev, 275 Stran III ,,Naša zimska sezona-1. Pod tem naslovom piše „Nova Doba" povodom otvoritve sezone v našem gledališču: Tudi slovenski Taliji se odpira hram ob Adriji. Zdi se torej, da smo si tu že toliko izbojevali in izsilili varno 6tališče za gmotno življenje, da čutimo, že potrebo po finejši, po duševni hrani. Važnosti hipa se gotovo zaveda odbor „Dram. društva v Trstu", ki je prevzel težavno nalogo, čutijo jo igralci, slutijo pa jo tudi slovenski ljudje našega mesta in morda ves slovenski narod, zato ni dvoma, da se mora to veliko podjetje — posrečiti! Odbor imenovanega društva je moral pri sestavi repertoirea uvaževati posebne tržaške razmere, kajti slovensko gledališče v Trstu se bo moralo opirati zlasti na širše sloje ; radi-tega pa bo moral ta zavod izpolnjevati važno nalogo ne-le ljudskega zabavišča, ampak tudi nalogo nekakega ljudskega vse-u"č i 1 i š č a. Pred vsem pa bo treba nekatere kr<»ge še-le privabiti v gledališče, zato pa in-tendenca v začetku ne bo smela nuditi pretežke in preenolične hrane. Kakor kaže ravnokar objavljeni repertoire „Dram. dru-tva v Trstu" se je odbor potrudil, da uvažuje te okolščine, zato je sestavil sicer lažji, vendar precej raznoličen igralski program. List pozdravlja potem tudi vest o I. slovenski umetniški razstavi v Trstu, ki se ima otvoriti v kratkem, in zaključuje: Potemtakem treba priznati, da s o s e začeli Slovenci v Trsturestudi kulturno gibati. Seveda — življenje ne pozna miru, ampak nasprotno : čim živejši bo boj, tem sigurnejša in tem lepša zmaga! In hoc signo vincesj_ TEŽAŠKA MALA Poskus tatvine. Predvčerajšnjem je dala Llovdova straža aretirati na Josipinovem pomolu težaka Dominika P., stanujočega v ul. Gelsi 5. Isti je baje skušal ukrasti prazen sodček za špirit v vrednosti 10 K, ki je bila last Lloydova. Tatovi — brez konca. Privatni uradnik V. Fritz. stanujcči v ulici Pallini 13, ki se je sprehajal predvčerajšnjim po ulici Ri-borgo ob 9. uri. videl je naenkrat planiti proti sebi iz onih zakotnih ulic človeka, kateri mu je strgal verižico z uro, v skupni vrednosti K 34. Ko je g. Fritzu minula groza po nepričakovanem napadu, začel je z drugimi očividci vred zasledovati nesramnega uzmoviča, ki ga je straža tudi dotekla in peljala na policijo. Tam se je izkazal kot Henrik St., težak brez službe. Nesrečni tatovi. V ulici Stadion se nahaja skladišče za orodja in druge inštalacijska potrebščine tvrdke Rubnik & Co. Predvčerajšnjim, ko se je neki gospod, ki stanuje v i3ti hiši. vračal o poludne domu, zapazil ie nekoliko oseb, ki so ravno odpirale vrata malega skladišča. Gotov nepoštenega namena poklical je stražo, no tatovi so zbežali razun enega, težaka Antona St., ki je bil odveden v zapore. Zbogom — zena! Predvčerajšnjem naznanil je davčni eksekutor F. Zvar iz Vrdele, da mu je izginila iz hiše 33-letna soproga Marija. Zvesta žena je zapustila moža že 25. septembra. Mož ne ve, kje mu je draga polovica. Tržaška specijaliteta. Včeraj v jutro zasačil je na trgu Ponterosso neki policijski agent znanega tatiča 10-letnega Marija Plet., ko je ukradel iz žepa neke gospe mošnjiček, v katerem se je nahajal znesek K 4'41. Gospe se ni moglo najti. Mladi tat je bil izročen straži, kojo je stal nemal trud, dokler ni istega odpeljala v zapor, ker je skušal uiti rokam policije. Lep najemnik. Najemodajalka Marija Tamšek, stanujoča v ulici Maurizio 10, ovadila je predvčerajšnjim policiji, da je zginil n-en "podnajemnik Štefan Lustnik. V spomin na milo najemodajalko vzel si je tudi nekoliko oblačil, ki" so bila last drugega najemnika. Dvojnega sleparja so kmalu potem aretirali. Društvene vesti in zabave. Slovanska Čitalnica" v Trstu poživlja vse čestite društvenike na izredni občni zbor ki bo danes 5. oktobra ob 81Ji uri zvečer v društvenih prostorih s ^sledečim dnevnim redom : 1. Dopolnilna volitev odbornikov in namestnikov, kakor sklenieno na letošnjem red-Ltrin občnem zboru. 2. Posamični predlogi in interpelacije. Ne pozabite! da bo ludne v Narodnem Domu pri urada g. Prunk s soprogo, zdravnik dr. Ser-jun in dr. Nagovor je imel samo predsednik dramatičnega društva, g. proi. dr. Merhar, ki je pozdravil družbo, naglašal veliki pomen predstoječe sezone za naše gledališče in vzpodbujal k vse-žrtvujočemu, neumornemu delu za visoko dramatično umetnost. NAŠE GLEDALIŠČE. Glede predstav se naznanja, da bodo one, za katere velja abonnement, označene vselej na plakatih kakor „ab-pred-stave", kar je že razvidno iz plakatov za nedelisko otvoritveno predstavo. Kar se tiče gledališke dvorane, se opozarja občinstvo, da so na galeriji napravljena nova stojišča, vsled česar bo zdaj od tam veliko boljši razgled na oder. ob enem pa bodo galerijski sedeži popolnoma ločeni od stojišč, kar 60 znatno povišavalo njih (sedežev) vrednost; in slednjič je vsled te pre-uredbe omogočen tudi svoboden dostop do lož sem do glavnega vhoda na galerijo. Vendar treba o galerijskih sedežih opomniti, da bodo na jutrišnji predstavi služili še stari sedeži, ker novi še niso došli; a za prihodnje predstave bodo občinstvu na razpolago na galeriji novi komodni sedeži. Lože in sedeži za jutrišnjo predstavo so v predprodaji že danes od 2.-4. pop. in jutri dopoludne v veži Nar. doma. Predstava jutri začne točno ob 8. in konča že ob 10. uri, tako da se bodo poset-niki iz predmestij lanko še poslužili tramvaja. %?esti iz Goriške. x Žrebanje deželnega posojila goriškega iz leta 1902 na K 1,000.000 vršilo se je dne 1. t. m. Izžrebane so nastopne obveznice : Št. 13. po K 200, št. 153. in 248. po K 1000, št. 128., 105., 212., in 170. po K 200, katere izplačuje deželna blagajna od 1, janu-varija 1908 naprej proti njih izročitvi s kuponi, ki niso zapadli do 1. januvarija. x Goriški trgovski pomočniki demonstrirajo v večem številu že par večerov po mestnih ulicah proti trgovcem, ki ne zapirajo trgovin ob 7. uri zvečer. Sklenjeno in objavljeno je namreč, da se morajo trgovine za čas od 1. oktobra do 31. marca odpirati zjutraj ob 8. uri, zapirati pa ob 7. uri zvečer. Trgovci, ki prej odpirajo ali zapirajo, niso podpisali te pogodbe. Pomočniki jih pa hočejo z nagajanjem prisiliti, da se pridružijo ostalim trgovcem. Smrtna kosa- V sredo je umrl v Gorici g. Ivan Sirca, nadučitelj v pokoju. Pokojnik je služboval dolgo časa v Cerknem, potem v Bovcu in konečno v Tolminu. Iz Vrtojbe. Veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metodija v Vrtojbi se v nedeljo ni vršila radi slabega vremena. Vršila se bo pa v slučaju lepega vremena v nedeljo, dne 6. oktobra. Slavno občinstvo se uljudno vabi, da se udeleži te veselice, ker je dobiček namenjen izključno v šolske svrhe. Radodarni doneski dobrodošli, ker stroškov je obilo, denarja pa nič. Na svidenje v nedeljo, ob vsaj nekoliko lepem vremenu v Vrtojbi! Pridi kdor more, ne bo mu žal. Program je lep, razun tega pa srečolov, šaljiva pošta itd., da bodo zabavali občinstvo, — najboljše pa zavest, daje doprinesel majhen dar domovini! x Gradiška središče Lahov. V torek je bila pri namestniku v Trstu deputacija sestoječa iz dr. Faiduttija, gradiščanskega župana Beltramina in tamošnjega dekana Trevisana, ki mu je izročila spomenico, podpisano po vseh furlanskih županih, da bi se ustanovilo v Gradiški možko učiteljišče. Odposlanstvo je namestnik, kakor poročajo njega členi, vsprejel prav ljubeznjivo in mu obljubil, da bo spomenico prošnjo furlanskih županov pri ministerstvu ne-le pismeno toplo priporočal, marveč da se zavzame za njo tudi osebno pri odločujočih faktorjih. Da je v Furlaniji veliko pomanjkanje učiteljev, dokazuje dejstvo, da se je letos moglo od 43 razpisanih učiteljskih mest po-polniti samo šest z učitelji. V Gradiški sami sta nastavljena le dva učitelja in sedem učiteljic. Furlani želijo tudi, da bi se v Gradiški ustanovila vsaj spodnja realna gimnazija z italijanskim učnim jezikom, na kar bodo delali tudi njih poslanci. Gradiška je v resnici središče italijanskega življa na Goriškem, zato jej pa tudi iz srca privosčamo, da dobi tudi srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Potem morda Vesti iz Štajerske. Trgatev v Halozah, ki se je povsod začela, obeta biti zelo dobra. Ker je bilo ves september jako lepo, solnčno vreme, je grozdje krasno dozorelo, in bo torej letošnji pridelek izborne kakovosti. Grad Gornja Sevnica je prodal stotnik Ott. pl. Zandonatti v Celju za 360.000 kron. Občina Šmartno pri Slov. Gradcu je sklenila samoslovensko uradovanje. V nemško šolo v Vojniku so letos v prvi razred na novo vstopili samo — štirje učenci. Objava. UMETNI ZOBJE Ptorabiranje zobov. zdiranje zobov brez vsake bolečine v zobarsketn J. Čerraak»§. ftsdter TRST ulica delta Caserna štev. 13, II. ratfst. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel mesnico :: e* Consorzio Popolare :: Goldonijev trg štev. 8 ter da bom sekel vole in teleta I. vrste, kakor tudi perutnino iz prvih štajerskih in ogrskih perutnišnic. — Priporočam se občinstvu ter bilježim udani LJUDEVIT KUŠTAN. Trgatev A« < < ■' - rv. "v.--^" -t v sv. Križu pri Trstu je bila določena za dne 2. oktobra t. 1. Vsled slabega vremena se je pa odnesla : : : : : : na dan 7. oktobra. Torej kupovalci vina, toliko na znanje, ker letos bo res dobra kapljica Prose-karja in tudi T-rnega Brzemina. Prosekar se bo dobil od dne 14. oktobra naprej. Križani. Odprla se je nova sladčičarna v ulici Carlo Ghega štev. 4 tt se je nalajala m nep 15 let na Korzu 39. Tovarna pohištva MbM. Leti Miii ulica delta Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni DELAVCI! Opozarja se Vas, da se je preselila krojačnica M. Farchi v ulico Giacinto Gallina št 8 kjer se dobi veliko izbero izgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po meri v teku 24. ur. Zaloga tu- in inozeMUi vin, špirita in UKerjeT in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque šiv. 6. (naSpiOtl Kaffe CSBtialt). Velik izbor francoekega šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avBtro-oerakih vin Bordeaux, Bar gnnder. renskih vin, Mosella fn Chianti. — Bom, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo io franko. — Razprodaja od pol litra naprej. l/saka ekonomična družina --nakupi ===== VBRMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 12 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. nedeljo popo-j dobijo Slovenci take tudi v Gorici, ki je * 6Vt Ivanu naravni centrum. Da te bo peščica vinska trgatev" pevskega društva! laških zagrižencev v Gorici upirala obema *KoloPreskrbljeno je, da bo vse priliki načrtoma, to naj nikoga ne plaši, kaju primerno najlepše prirejeno. Zabava bo ime- htro, ko ti spre vidijo da njih gonjo mkdo sitna. Po trgatvi bo seveda ples. In nastopil ne vpošte-a obmolknejo in se radi ah -e hiadneji, primerneji čas za klanjanje bo-j neradl udaJ° toku časa-frinii TWnc5linri t Pridite ! Pevsko društvo Dalmatia = Prva trgovinska družba = Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraSkin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raškc. mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. TRST SESLIN & C. Borzni trg 3 — TRST SES" Iščejo se zastopniki. Materijal za stavbinska dda po Jako ugodnih c0nah Lodovico Bastiancig* TRST, ulica Solitario 2 — Tel. 1654 Skladišče tehničnih potrebščin. gmji Terpsihori! ,.KjIo" vas vabi iz bratskega srca v goste ! j Vesti IZ Kranjske. In Če bi vas kdo odgovarjal iz kakega —j Zimski kurzi za stavbene obrtnike, znanega razloga, povejte mu. da na poštenih to je za zidarje, tesarje in kamnoseke, na zabavah ni nevarnosti za — poštene ljudi! |c. kr. umetno-obrtni strovnišoli Sinočni sestanek v restavraciji „Bal-v Ljubljani se prično v ponedeljek, dne 7. kanu, ki ga je dal odbor dramatičnega dru-j novembra. Vsaki kurz obsega tri zimske pet-btva igralskemu osebju našega gledišča in na j mesečne tečaje. Obiskovalci se morajo izka-katerega je bil povabil tudi prijatelje Talijine zlati s starostjo 18 let in učnim spričevalom " ** 1 5 dotičnega obrta, Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. Bivši tenorist slovenskega gledališča v Ljubljani, Orželski, je angažovan na komični operi v Budimpešti. Madjarski listi pišejo o njem zelo pohvalno. umetnosti, je bil povsem neoficijelnega, fami-lijarnega značaja in je potekel v neprisiljeni, animirani zabavi malega kroga dam in gospodov. Razun igralskega osebja in odbornikov (nekateri s soprogami) je prišlo na sestanek nekaj gostov, tako ravnatelj Tržaške posojilnice g. Ulčakar, vodja korespondenc nega © OB a e« 1-9 O d O on ■s k PETER VERCON autor iz. pečarski mojster Trst, ulica Chiozza št. 18-14 = TELEFON štev. 19-32 = NAJVEČJA TOVARNA v štedilnih ognjišč TRSTU v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj k om-pliciranih načrtov. IN ZALOGA glinastih peči iz prvih čeških tovarn v vseh veličinah, in načrtih in barvah. vpo sta vijanjem v mesta In n*~de£ell po lastnih, zato izurjenih monterjih. POkladanje zidov z belimi Emall ploščicami za kuhinje, kopeljne sobe, klosete itd. M -t 9 Oi 0 9 P-D O i Stran IV >EDI>~OSTc štev. 275 V Trstu dne 5. oktobra 1907 m m M TfT 7$ efektr. rassvffgiare, M, te^i Cm zserns. 'TMJIj BAUKA Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu septembrru t. 1. 1,781.037.17 K prometa. Med temi je bilo : vlog vloženih 385.976 K, vlog izplačanih 437.902 K, posojil vrnjenih 37.736.58 K in danih posojil 202.870 K. Do 30/9, t. I. izna-ajo skupni prejemki 7,567.125.59 K, izdatki pa 7,548.335.67* K, skupni promet je torej 15,115.461.26 K. Novi vinski zakon za Avstrijo, po katerem bodo inozenskemu vinu zaprte meje v Istri in Dalmaciji in po katerem se ne bo smelo prodajati ponarejenega vina. je bil objavljen dne 31. avgusta. Ta zakon stopi v veljavo 30. novembra t. 1., tri mesece po objavljenju. Nov premogovnik na Hrvatskem. V planini „Velika" v požeški županiji odkrili so velike naslage premoga ; cenijo, da ga je en milijon tonelat. Za kopanje premoga snuje se podjetje, kateremu je na čelu Henrik Kramer iz Maribora. Tržaški Sokol javlja, da je pričela redna telovadba 1. oktobra in sicer telovadi: a) naraščaj v sredo in soboto od 4—5 popoldne. Kakor naraščaj se vsprejemejo otroci od osmega leta naprej. Otroci členov plačajo mesečno 50 stot., otroci nečlenov 1 K. b) ženski oddelek v sredo in soboto od 51/* — 6*/2 po-poludne. Sokol poživlja še enkrat vse slovenske roditelje, da privedejo svojo deco k Sokolu, kjer so otroci že v rani mladosti naučijo discipline in se razvijajo duševno in telesno. Na zdar ! Odbor. Plesni odsek -Tržaškega Sokola*4 javlja cenjenim bratom in prijateljem plesa, da pričnejo plesne vaje danes in da se bodo iste vršilo vsako soboto od 9.—12. ure zvečei za dobo plesne sezone. Gospice, ki pomotoma niso dobile vabil, so naprošene, da pridejo ponje nocoj. Vstopnine za člene 50 stot., ne-člene 1 K, gospice 30 stot. Začetek ob 9. uri zvečer. Plesni odsek. -i- Giullo Mimm+ TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: .: Kirurjnčno orodje, ortopedifni aparati, Moderei, umetne roke in berglje, kilni pasi, elastični pasi iu uoiroTice, e!ektrolerapevtienc priprave, aparati za — .i inhalacijo. - SKLADIŠČE potrobičtn za birurgična zdr&r-Ijeoja. Potrebščine lz grnmJja in neprodirnegra :::::::: blaga. :::::::; I Pozor gospe ! Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. Udana ELISA PERTOT Medni salon liarriera veechia št. 20, I. nadst Vpeljana lepa o Gostilno „Pri stari EresKi" Trst, ulica Belvedere Št. 17 otvori ?ilo fliorai in vrt V nedeljo dne 6. oktobra bo VELIKI KONCERT katerega priredi pevsko dr. „Zarja" iz Rojana. Čisti dohodek se izroči Dr. 8v. C. in M. na Greti. Uljudno se priporoča HENRIK EOSIĆ. ^if ^^f ^C 5 Umetni imsggggj fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo Št. 42 (pritličje) T B S T. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost {lokalov,porcelanaste,plolče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in Jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta. pisarna na najugodnejšem prostoru v Cel —■ se proda radi bolezni, brez ali z vsem inventar j pod ugudnimi pogoji. Ponudbe spre je:.. AJTTOX CVENKEL Sv. Pen:. Savinska dolina, Štajersko. BSESBEBHHnBiEaHBII Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA -JM KT V# Ri MALI OGLASI. rjS^f i Mali oglasi račcn&jo ee po 3 rtot. besedo; m&atnotiskane besede bc računajo enkrat ▼eč. Najmanjša pristojbina 40 stotink. * ---- FiaČa se lakoj. • ■ a Zenitna ponudba. Bfgr£g.SJ& postave, prijazne zunanjosti in 4C00 kron denarja, se žoli seznaniti z gospodično primerne starosti in premoŽenja. Na anonimne in brez slik pi?ma, se ne odgovarja. Resne ponudbe do 13. vinotoka, podnaslov _TIHA SREĆA št. 30", Olavno-požtno-ležeče, Trst. 1248 Pnnilia CP Šivilja za ženske obleke. Naslov r UllUJd OC pove Inseratni oddelek Edinosti. Prodajo se stavbe denarja na I. in II. vknjižbo od 4*/i do 6*/0 obresti. Menjava ne remičnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso sttv. 86 IIRIRAI F P 1x1 popravljatelj glasovir - UDinnLLU jov se priporoča slavnemu občinstva Andrej PeSar, Trst, ulica Dante Alighlerl 3. 1030 Radi svoje krepčilne lastnosti in izvrstnega okusa stavlja distiliran izdelek t Amaro <1* Isfria # sjecijaliteta ofllitovane toyarne literjev g. b. petrali & co. v Rovinju vse do sedaj znane enake izdelke v ozadje. Podružnica prodaje na debelo: TRST, ulica A:que št. 20, pritličje glavnikov, torbic, rožnih torbic, raznih lišpov, predmetov za darove, finih diša? po nizki ceni, ter pisarniških predmetor in izbrana zaloga krasnih razglednic Via Farneto štev. 3 -1 ■- •l. Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave TBST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto napeljava elehtr. zvoncev, brzojauou, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. r- Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. tfnncnmnn kmetijsto društvo v Gabrovici iMJIldUHIIIU pri Prošeku razpisuje službo kramarja. Društvo da na razpolago tso pripravo. Več ee izve pri ravnateljstvu do 13. t. m. 1257 Trgovsko izobražev. društvo razpisuje službo sluge. Pismene ponudbe do 10 t. in. ra odbor. Služba je najbolj pripravna za peuzi-joniste. 1262 PEKARNA in SLADČ1ČARNA MM LJUDSKA POSOJILNIC vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. ----- Vsled sklepa skupne seje načeis: in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Vi °/c Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Hranilno vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjiž po 57i°/o> na varščino ali zastave in na menjice po 6°/o- Glavni deleži obrestujejo se končen: leta po 5 V» Vo- Stanje 31. decembra 1906. : Zadružni 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790-— kron. — Hranilne vloge : 2) 1,675.188 82. — P> sojila : 3) 1,617.190 37. — Reservni zaiti l 82.38263. — Vrednost hiš: 112.265:23'— Successori Antonio Pllalusa Dominik Milanič, Trst — ulica della Guardia štev. CENTRALA: TJI. Lazzaretto vecohlo 15 PODRUŽNICA Ul. Gelsi 1 U Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. PODRUŽNICA: ulica Pozzo št. 2 (vogal della Guardiaj ■ BOGATA ZALOGA JESTVLN. : Velika skladišča vina j str eko in dalmatinsko vino, domače olje,žgacje :: :: dezertna vina, Šampanjec :: :: Prosto ua dom. Skladišču t oddaji. m Vplikn " V pekarni s prodajo sladeie in likerjev N. Stopimr, Trst (Korzo) s podružnico v uiici Giuseppe ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici biuseppe ^ Caprin št. 9 (ex ulica Erta) g najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih gj hiftljeničnili biškotov. W PrepečencI (bišRoti) zo Indije, | kakor tudi Bveii kruh 4-krat na dan. Velika zaloga tu- Inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464 ^ FILIP IVAlilSEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omiiu v ulici Valdlrivo it. 17 (Telefon 1405 kateri prodaja na malo in veliko. — .Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,All*Adria-ulica Jfuova St. 11 in „Al fratell dalmati,, u ior Zudecche št. S. v katerih toči svoja vina 1. vrste Nova prodajalniea buteljk Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod ===== Angelo Devetok - Trst ulica Aequedotto 22. — Tel. 1484 Marija ud. Zelen ulica Farneto št. 3 (prej v ul. Barr. vechia 16) je vedno preskrbljena z vsakovrstnimi pijačami iu likerji prvih tovarn, bodisi tu- ali inozemskih po najnižjih cenah. Sladčice vsake vrste vsaki dan sveže. ARISTIDE GUALCO Trst Ulica s- Servolo »TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ, « j >Te boji se konkurence. Ulica Induatria 653 (vog&i ul. Vespuci) TRST Sveže blago. — Poštena cena. Prodajalno jesfuln SV Sveže blago. — Poštena Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi^kot* najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin ■ Pivo v steklenicah. ===== Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel na novo preurejeno peka vn ulica Sette Fontane štev. 1 v katerej se dobi svež kruh 3-krat na dan sladčice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk se priporoča ANTON PAHOR.