DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER j-fflifflAJ NO. 134 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 7, 1940. LETO XLIII. — VOL. XLIII. LEP ODZIV NAŠIH SLOVENK! Na apel na naše slovenske žene in dekleta, da se priglasijo za delo pri Rdečem križu, moramo naše Slovenke jako pohvaliti. V dveh dneh se jih je priglasilo nekaj čez 50. Vendar pa apeliramo še na druge, da se priglasijo, ker bi jih radi najmanj 200. To-pogledno naj omenimo še sledeče. Vse one, ki so se že priglasile jn to velja tudi za one, ki se bodo priglasile, naj si pripravijo bele predpasnike in sicer cele, to je take. ki se oblečejo čez vso obleko, j1" kl b> Ponesel v novih davkih Potem naj pa čakajo na naznanilo v tem listu, ko se jih bo pokli- en bilijon dolarjev na Novi davki bodo prinesli vladi en bilijon na leto Washington, D. C., 6. jun. — Davčni odsek poslanske zbornice, ki ima nalogo najti nove dohodke za vlado, soglaša z načrtom, ki ga bo predložil zbornici calo na delo in dločilo kraj Za enkrat se bodo morale vse zbirati v glavnem stanu RdečeT leto. V to bodo potegnili 2,190,-000 novih davkoplačevalcev, ki NAJNOVEJŠEVESTI HJ'iX ciirvi dL UUUU III^OK vov. . .....................— »..,., , križa. Toda, kadar bo tam primanjkovalo prostora, bodo po- 80 bll> dozdaj oproščeni federal ga . . samezne skupine lahko dobile delo ven in se bodo lahko zbirale k delu v narodnih domovinah ali drugih dvoranah. Pomnite tudi, da se nikar ne priglašajte zq delo v glavni stan lldečega križa, ker nimajo časa vpisavati posamezne. Vsaka naj se priglasi pri gdč. Frances Zulich, 18115 Neff Rd., ali po telefonu: KEnmore 4221. To velja za vse Slovenke v Clevelandu in bližnji okolici. Apelira se na vse, to je onejz Clevelanda, New-burga, od zapadne' strani mesta, Nottinghama, Euclida, Maple Heights, Warrerisville, Bedforda itd. Glavni stan Rdečega križa naznanja, da pride sem ogromno novih naročil za obveze in druge zdravniške priprave, ker je šla načelnica radi te zadeve v Washington. Glavni stan Rdečega križa ima najraje, da se priglasijo velike grupe skupaj, ker se tako vse ogromno delo hitreje vrši. Torej še enkrat apeliramo na naše vrle Slovenke, žene in de- _______ ___j ....... _ , kleta, da se priglasijo k temu delu usmiljenja, da boste tudi ve|manj; ni plačal nič davka. Od-doprinesle svoj delež in pomagale z malo žrtvijo bednim in trpe- ' ' ' "" čim. Gotovo bodo trpeči siron®iki blagoslavljali vaše roke, ki bodo pomagale lajšati njih trpljenje in boste morda v mnogih slučajih celo rešile kako življenje. Naj vaše nežne roke popravljajo, kar razdirajo roke besnih krvolokov. nih davkov. Dozdaj je bil namreč vsak samec, ki je zaslužil na leto $1,000 ali manj, oproščen davka, zdaj so pa znižali to na $800. Zakonski par je bil oproščen z zasluškom $2,500 ali manj, zdaj so pa to znižali na $2,000. Dozdaj je bilo v Zed. državah 7,500,000 oseb, ki so plačevale federalni dohodninski davek, odslej jih bo pa 2,190,000 več po novi lestvici dohodkov. Ali če poyemo v številkah: kdor je zaslužil zdaj na leto $1,000 ali WASHINGTON, D. C.—Vlada Zedinjenih držav je ponudila zaveznikom v nakup mnogo orožja, ki je še od zadnje svetovne vojne in ki ni bilo še rabljeno. Na razpolago so topovi, puške, strojnice in celo tanki. LONDON.—Anglija je uradno prepovedala vse stavke in iz-prtja in omejila izdelavo raznih domačih izdelkov, da se hitreje izdeluje vojni rijal. Zed. države so do vratu v vojni s Hitlerjem London. — V londonskem časopisu "The Daily Sketch" je izšel včeraj članek, ki brez ovinkov pozivlje Zed. države za pomoč in sicer s tem, da dovolijo zaveznikom do osem bilijonov dolarjev kredita. Ta vsota je majhna, pravi članek, v očigled ogromne množine zlata, ki ga imajo Zed. države. "Naš obstanek je odvisen od takojšnjega organiziranja vsake edinice človeške in industrijske sile, ne samo v Angliji, ampak tudi v Zed. državah," piše članek. "Ne glede na njeno nevtralnost in če ji je to ljubo ali ne, Amerika je v vojni do vratu proti Hitlerju in se reši lahko samo s tem, če upreže svoje tovarne s polno paro in če pošlje vojne potrebščine preko Atlantika v datni količini." -o 1Z- Hoover za predsednika New York. — Časopisje, ki ga lastuje publicist Paul Block, je prineslo uredniške članke, v katerih se priporoča za bodočega predsednika Zed. držav Herberta Hooverja. članki pravijo, da med republikanskimi kandidati ni nobenega bolj zmožnega kot je Hoover in on je edini, ki bi vodil deželo v teh kritičnih časih po varni poti. -o- V Clevelandu se zida Nemška industrija je na slabih nogah, pravi nemški industrijec Paris. — Fritz Thyssen, nemški jeklarski baron, ki živi sedaj v izgnanstvu in ki je omogočil Hitlerju priti na vlado, je trdno prepričan, da bo končno Nemčija poražena, čeprav kaže sedaj sijajne uspehe. Nemčiji manjka priprava v industriji, pravi Thyssen, rekoč, da se ni še nikdar pričela kaka vojna s tako brezbrižnostjo in slabšo industrijsko pripravo kot ta. Thyssen pravi, da je svoje čase svaril maršala Goeringa pred vojno ,na katero Nemčija ni bila pripravljena. "Toda Hitler se ni posvetoval z ministri, ko je šel v vojno, zato je napravil kolosalno napako," trdi Thyssen. Niti se ni posvetoval z vodilnim industrijskimi krogi ali z deželnimi ekonomi. Thyssen prerokuje padec Hitler j a takoj, ko bo nemški narod spoznal, kako ga je Hitler potegnil. slej bo pa samec s $1,000 zaslužka plačal $4.40 in tako naprej. Zakonci, ki niso plačali davka, če so zaslužili na leto $2,500 ali manj, bodo zdaj plačali od $2,-500 na leto $11.00. Seve, ta načrt mora biti pa šele odobren v kongresu, predno stopi v veljavo. Pa je malo upanja, da ne bi bil sprejet. Francozi so zadržali nemški naskok Ogromna množina zlata prihaja v Zed. države New York. — Eno največjih prevažanj zlata v zgodovini Zed. držav je na potu te dni. Iz Evrope pošiljata zlato Anglija in Francija, ki obenem s svojim pošiljata tudi belgijsko in nizo-! zemsko zlato rezervo. Samo i predvčerajšnjim je dospelo v mU U~ | New York za $286,720,000 zla- WASHINGTON, D. C.-V BelLta- Zlato je bil° poslitno 12 Lon-hiši ,o danes zanikali poro- fna in Pariza v Kanado z močilo iz Rima, da je predsed- cium spremstvom in celo na nik Roosevelt ponudil paptežu bojnih ladJah in iz Kanade so ga Piju zavetje v Zedinjenih dr- P°sla!i P° železnici v New York, Stavbinska industrija v mesecu maju je dosegla rekord zadnjih deset let. V mestu samem in predmestju se je izdalo 1071 gradbenih dovoljenj za zidavo, poslopij v vrednosti $2,727,792. " Odprtija gostilne Victor in Josephine Kosič bosta v soboto odprla gostilno v znanih Nosetovih prostorih na 1245 E. 55th St. Servirali se bodo mladi piščanci po 35 centov krožnik. Za kratek čas bo igrala prijetna godba. Razprodaja za 2. obletnico Taylor Variety Store na 6714-16 St. Clair Ave. priredi v sobo to 8. junija razprodajo ob priliki 2. obletnice obstoja. Cene lahko razvidite iz oglasa v današnji številki in iz letakov, ki bodo raznešeni. Vsak odrasel odjemalec bo dobil tudi lepo darilo. Grožnje radi preiskave Okrajni prosekutor Cullitan in varnostni direktor Ness sta povedala, da je nekdo pO telefonu zagrozil vsem osebam, ki pre iskujejo te dni raketirstvo v de lavskih unijah. To še bolj utrjuje mnenje, da so bili gotovi delavski voditelji v zvezi z gange-ži, ki so ustrahovali žrtve, da so plačevale zahtevane vsote in se pokorile njih ukazom. Harry Barrington, bivši delavski vodja, ki je bil obsojen v ječo radi izsiljevanja, bo pričal pred veliko poroto o rak«tirskih mahinaci-jah gotovih delavskih bosov. Predvsem se bo preiskava vrtela okrog nekega Clevelandčana, ki je obiskal Barringtona v ječi in mu grozil z posledicami, če ne bo držal jezik za zobmi. Srne v Clevelandu Ko so se včeraj zjutraj peljali trije policisti v avtomobilu po Lake Shore'Blvd. so zagledali lepega srnjaka, ki jo je ubiral po 169. cesti proti bulevarju. Hoteli so ga prijeti. Splašena žival se je pa zaletela v železen plot zraven Euclid Beach parka in si zlomila vrat. Meso so odda li v neko sirotišnico, čudno, kako je prišel srnjak v mesto. Selitev angleških otrok v v 1 Kanado London. — Vlada se je pričela pečati z načrtom, da se preseli iz Anglije na stotisoče otrok, ker prihaja grmenje topov na francoski fronti vedno bližje Angliji. Otroke bi prepeljali na varno v Kanado in Avstralijo. Po Angliji se je pojavila zahteva, da se odstavi iz vladnega ka-aineta bivšega premierja Cham-berlaina in njegove pristaše, ki so vedno prigovarjali za mir in so radi tega odgovorni za vojaški poraz, ker niso deželo pripravili. --o- Poroka Jutri se bosta poročila v cerkvi sv. Družine na E. 131. cesti ob 10 Miss Jeanette Kusa iz 12501 Dove Ave. in Mr. John Arthur Alich, sin družirte Mr. in Mrs. John Alich, 6722 Bonna Ave. Prijatelji in znanci so vabljeni k poročni,,maši. Vse najboljše v novem stanu! žavah za slučaj, če bi bil Rim ogrožan od vojne. Roosevel-tov tajnik pravi, da je to samo laška propaganda, da bi se zanetilo tukaj verske spore. RIM.—Giornale d'ltalia, Mus-solinijevo glasilo, svari v uredniškem članku Zedinje-ne države, naj ne skušajo posredovati v evropskem sporu, "ker da lahko pride čas, ko bo kaka evropska država posredovala proti Ameriki. --—o-- Če Nemci zmagajo, bodo udarili v Južno Ameriko Washington, D. C. — V urad v federalno rezervno banko. Zlato so vozili s postaje v banko v trukih in Newyorčani pač niso vedeli, da se vozijo mimo njih milijoni. Sodi se, da je dospelo v dveh dneh v New Yo^-k za $500,000,000 zlata. Ker ' je to zlato last inozemskih držav, so ga spravili v ogromna podzemska skladišča v rezervni banki, dokler ga ne bodo njih lastniki zahtevali, ali če ga bodo prodali Zed. državam. Tukaj je že od prej za .$1,300,000,000 zlata, ki je last raznih držav. Navidezno ogromni nemški tanki Paris. — Francoska oklopna nih krogih se vedno bolj utrjuje edinica je zagledala pred seboj V bolnišnico J Angela Maček iz 15810 Trafalgar Ave. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Nahaja se v 2. vardi in obiski so dovoljeni. mnenje, da bodo nemški propagator j i v Južni Ameriki vprizo-rili vstaje v raznih republikah takoj, ko bosta Anglija in Francija poraženi. Zed. države bi dale v tem slučaju pomoč, toda le na zahtevo prizadetih republik in V sporazumu z drugimi ameriškimi narodi. Vse južnoameriške republike in one iz Centralne Amerike so pripravljene, da skupno nastopijo za obrambo ameriških kontinentov. Zato tudi predsednik Roosevelt pripravlja vse potrebno, da pošlje vojaštvo proti vstašem v Južni Ameriki. Toda predno odpošlje iz dežele redno armado, mora dobiti dovoljenje od kongresa, da sme rabiti za nadomestilo doma narodno gardo. -o-- Odprtija gostilne Mike Jaksetich vabi v soboto na odprtijo gostilne na 6009 St. Clair Ave. Fina kokošja večerja, dobra pijača in izborna godba. Važna seja Članstvo društva Sv. Družine št. 207 KSKJ se opozarja na važno sejo v nedeljo popoldne ob naenkrat ogromne nemške boj ne tanke, ki so se kljub svoji nenavadni velikosti gibali izredno naglo. Francozi so se zagnali proti njim in jih nekaj napravili nerabne, drugi so pa pobegnili. Ko so potem Francozi ogledovali te tanke so videli, da so bili v resnici majhnega izdelka, a so bili obdani z velikimi železnimi ploščami, kar jim je dalo od daleč videz ogromnega kolosa. -—o- ČIŠČENJE JE BILO POTREBNO Denver, Colo. — Alberta Cos-mana je zbudil iz spanja ropot v gostilni zraven njegove hiše. Pogledal je skozi okno in videl dva moška v prostorih. Zaklical jima je in ju vprašal, kaj delata. ""Treba je malo' posnažiti," sta rekla. Cosman je pomirjen legel nazaj. Drugo jutro je gostilničar videl, da so mu tatovi odnesli blagajno z $575. Francozi so razbili Nemcem na stotine bojnih tankov in potisnili nemško pehoto nazaj Francoski vrhovni poveljnik Weygand pravi, da je položaj popolnoma zadovoljiv. Paris, 6. jun. — Nemci so v Weygand, je danes izjavil, da se silovitem naskoku na francoske fronta dobro drži, vendar pa mi-postojanke poslali v boj do 2,000'sli, da Hitler ni poslal vse sile bojnih tankov, katere so Fran-[v boj. Zato se pričakuje v krat-cozi spustili v zasedo in jih po- kem na tej fronti strašne bitke, tem na stotine razbili ali zajeli.'ko bo Hitler postavil vse na eno Francoski premier Reynaud je kocko in zagnal vso silo v boj, da zatrdil narodu, da mu je vrhovni poveljnik Weygand rekel, da je popolnoma zadovoljen z zadržanjem francoske armade in daiin morjem, se vrši obramba prav po načrtu. Amiensom Taktika francoskega poveljstva je bila ta, da so spustili prvi val nemških tankov skozi prve obrambene linije. Ko se je tukaj nabralo dovolj veliko število tankov, so zagrmeli nanje 75 mm topovi, ki edini morejo škodovati tankom. Francozi so tudi poskrbeli, da ne bodo dobili Nemci gazolina. če slučajno prodrejo dlje v deželo. Dozdaj so Nemci dobili dovolj zalog francoskega gazolina, kjerkoli so prodrli v francosko ozemlje. Baje Nemcem že zdaj primanjkuje gazolina za tanke. Nemška armada je z vso močjo udarila na desnem krilu in v sredini fronte. Z desnim krilom nameravajo prodreti do Mavra, v sredini pa proti Parizu. Vrhovni poveljnik francoske armade, doseže naglo zmago. Nemci so napadli obenem z desnim krilom med Amiensom ter v sredini med in Peronne. Preko noči so Nemci pripeljali pred fronto ogromno število tankov in se ž njimi zjutraj zagnali na francoske postojanke. Izgledalo je, kot da se pomiče naprej silna jeklena stena. Vso noč so grmeli težki topovi z obeh strani in vso noč so deževali bombniki bombe na mostove, ceste ter na središča pehote. Kako uničujejo Francozi nemške tanke, kaže naslednje poročilo. Posebno trenirani vojaki se približajo ponoči nemškim tankom. Posadka v tankih radi noči in ker potrebujejo zraka, odprejo linice v tankih. Francozi se jim v temi lahko nemoteno približajo in namečejo skozi odprtine v tanke ročne granate, ki raztrgajo na drobne kose posadko v tanku. Doslužbenci vabijo V nedeljo priredi priljubljeno društvo slovenskih Doslužencev prijeten piknik na prijazni Stu-škovi farmi v Wickliffe, O. Vabljeni ste, da se v nedeljo popol- V.JU » -------J- .--I--------------| . .. eni v SNI), Maple Heights. Mno- dne ustavite tam m se poveseli-go važnih zadev je za rešiti. 'te v prijetni družbi. Nemci lahko zmagajo le z naglim pohodom . .. . . ______, _____ ____i........ • iHAUn nrrihnti n hivlfi^nfi Cleveland, O. — Ameriški voj- White, bo šla skoro gotovo v ni poročevalec Wililam L. White, ki je bil na Finskem za časa fin-sko-ruske vojne in pozneje po vsej Evropi, se je vrnil domov za nekaj časa. White trdi, da postavlja Nemčija vse upanje na hitro zmago, če bo pa trajala vojna t je do meseca avgusta, bo Nemčija poražena. Nemčiji se zaloga vojnih potrebščin silno manjša. Olja niti do avgusta ne bodo imeli. Nemčija ne dobi nič olja iz Rusije, razen nekaj iz poljskih oljnih vrelcev. Romunska ga da pa toliko, kolikor ga more dati in več bi ga niti armada ne izsilila. Kar se tiče Italije, pravi vojno. Vendar je Italija v slabšem položaju kot je Nemčija in bi ne mogla vzdržati več kot tri mesece vojne. Največ strahu pred vojno je v nevtralnih deželah. Na Balkanu izgleda tako kot pred viharjem, ko se na nebu kupičijo črni oblaki. Ljudje so preplašeni in skušajo biti nevtralni ter prijazni napram vsem enako v namenu, da si podaljšajo usodo. Vendar so pa vsi prepričani, da bo tudi nanje prišel Nemec, kadar bo dovolj pripravljen za to. Kadar pride v deželo vojna, pa napetost pojenja, ker je treba pričeti z vsakdanjim delom in ni treba več ugibati o bodočnosti. Mr. White, ki je pošiljal poročila potom radia iz Evrope, pravi, da je bila cenzura sicer natančna, toda ne vsiljiva. Govorniki so morali priti na oddajno postajo eno uro poprej in so morali predložiti svoj govor v štirih kopijah. Ena je bila za političnega cenzorja, ena za vojaškega, ena za radijski arhiv in eno je obdržal govornik, iz katere je govoril po radiu. Cenzor je črtal iz govora vse, kar se mu je zdelo potrebno, ali dodal, kar je mislil, da je boljše. Toda ker vsi vojni poročevalci vedo, kaj smejo poročati in kaj ne, nimajo dosti sitnosti s cenzorji. Holandska princeza na potu v Kanado New York. — Holandska princeza Julijana je na potu v Kanado s svojimi dvema hčerka-jma, 2 letno Beatrico in 10 letno Ireno. Nahajajo se na krovu nizozemske bojne ladje. Poroča se tudi, da bosta prišli v Kanado angleški princezi Elizabeta in Margaret RJose. Nizozemska kraljica Viljemina pa se je odločila, da ostane še naprej v Londonu. Julijana pričakuje v kratkem tretjega otroka. Anglija bo poslala ujetnike v Kanado London. — Nemški ujetniki in razni interniranci, ki jih je spravila Anglija zadnje čase na varno, bodo najbrže prepeljani v Kanado. Tako jim bo nemogoče na kak način stopiti v zvezo z nemškimi vojaki, če jih bo poslal Hitler v Anglijo z letali. Angleška vlada je bila namreč po-svarjena, da bodo nemška letala spuščala na tla vojake najprej v bližini konfinacijskih taborišč, kjer so zaprti naciji. ČLOVEK NE MORE MISLITI NA VSE Seattle. — V neki groceriji je izbruhnil požar. Uslužbenci so se na vso moč trudili, da bi ogenj pogasili. Šele, ko je ogenj napravil za kakih $3000 škode, se je nekdo spomnil, da bi poklical na pomoč požarno brambo. Najbližja ognjegasna postaja je bila ravno preko ceste. -O:- Star City, W .Va. — Dne 30. maja sta brata Frank in Jack Knaus odšla s tremi drugimi IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Milwaukee. — Dne 21. maja je tu umrla Frances Koepsel, roj. Fašun, stara 45 let in doma iz Ljubna v Savinjski dolini na štajerskem. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča moža, sina in tri hčere. Coal City, 111. — Tu je pred dnevi umrla Ana Oven, stara 78 let in rojena v Križu pri Čatežu na Dolenjskem. Steelton, Pa. — Tu je pred kratkim umrla Mary Košir, stara 69 let in doma iz Gradca v Beli Krajini. V Ameriki je bila 42 let in tu zapušča moža, štiri sinove in štiri hčere ter več vnukov in drugih sorodnikov. Blaine, O. — Pavla Glogovšek se je morala podvreči operaciji in nahaja se v Valley Hospitalu v Wheeling, W. Va. Kirkland Lake, Ont. — Dne 3. maja je bil pri delu v jami ubit rudar Elija Kordič, star 35 let. V starem kraju zapušča ženo in tri otroke. Pueblo, Colo. — Dne 25. maja je tu umrla Mary Zaletel, stara 53 let in rojena v Trebnjem na Dolenjskem. Tu zapušča moža, tri sinove in štiri hčere. — Dalje je umrl Matija Ivanšek iz Bele Krajine, druge podrobnosti o njem pa še niso znane. Poskusite še vi! Ko je včeraj nekdo vrgel v meter za parkanje avtov nikelj, se mu je naenkrat vsulo v pest polno nikljev. Pa pi bila morda vred na ribolov, toda čoln se jelto kaka dividenda od strani prekucnil in oba brata sta uto- mestne administracije, ki nila, dočim se je ostala trojica rešila. Oba sta bila rojena v Thomasu, W. Va., in Frank je bil star 29 let, Jack pa 25 let. Zapušča starše, enega brata in I štiri sestre, Jack pa tudi ženo. pobira te niklje, ampak eden uslužbencev je pozabil zakleniti meter. Torej da ne bo kdo mislil, da so ti metri igralni stroji in bi jih poskušal tresti in mikasti-ti. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ti 17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo lett> $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 134 Fri., June 7, 1940 Kako bi se užugalo Hitlerja Melvin Whiteleather, ki je bil deset let v Evropi kot časnikarski poročevalec in tudi več let v Nemčiji, si je pri tem dobro ogledal ves ustroj nemške armade, zato se lahko reče, da je njegova analiza, ki jo podaje topogledno, precej zanesljiva in verodostojna. On pravi, da Hitler ne more dobiti te vojne, če se zaveznika količkaj potrudita in pokažeta nekaj svoje vojaške zmožnosti. Toda nemški nasprotniki, zlasti Anglija, se morajo končno zbuditi in videti svojega sovražnika v luči, kakor v resnici je, če se hočejo izogniti porazu. Hitler ima fino armado, o tem ni dvoma. Tako armado, na katero bi bil ponosen celo Friderik Veliki, ustanovitelj pruske moči, ki sicer ni bil kmalu zadovoljen s kakim vojakom. Toda zadej za to armado ni pa drugega kot prazna lupina, ki se bo sesula kot peščen grad, če se jo pravilno napade. Nemške rezerve v materialu in živilih še daleč niso tako velike, da bi mogle zadostovati za dolgo vojno. Če bi se prisililo Nemce, da bi rabili gazolin in rudo kar jo imajo, kar naprej in naprej, ne bodo dolgo vzrdžali. Ko je "Napoleon z brki," nemški Hitler, inšpiciral nem ške oklopne kolone v Warsavi, ki so pravkar strle Poljsko, se je samemu zdel kot A^elik strategist in vojskovodja, ki mu ga ni para na svetu. Tekom vse poljske kampanje je bil na fronti ter osebno svetoval generalnemu štabu prodiranje in je pri tem večkrat celo tvegal svoje življenje. In za vso zmago na Poljskem je seveda zahteval potem tudi sam ves kredit. Zato je treba pa pomniti, da je Hitler, ki vodi nemško armado in ne generalni štab. Večkrat pride v navzkrižje z generali, toda njegova beseda je postava in njegova strate gija se izvaja vedno. Hitler je imel uspehe zato, ker se'je posluževal vedno enake taktike. Tako v Norveški kot v Nizozemski in Belgiji je rabil isto strategijo, s katero je zmagal v Poljski. To bi morali zavezniki proučiti, ker so imeli čas za to že od me seca septembra. Hitler je pri vsakem izpadu najprej poslal svojo zračno silo, ki je paralizirala sovražnika in potem je ta strah izrabil s tem, da je poslal v deželo oklopne kolone v naglih sunkih. Toda s tem, če je Hitler zmagal na Poljskem, v Norveški, v Danski, v Nizozemski in Belgiji, še ni rečeno, da je dobil vojno. V tej kampanji je nemška armada globoko posegla v svojo zalogo gazolina in to je pa vir vse nemške me-hanizirane moči. Poleg vidno pojemajoče zaloge na vojnih potrebščinah primanjkuje Nemčiji tudi živeža. Sicer naciji trdijo, da ima jo še silno zalogo, toda človek, ki pozna razmere v Nemčiji ve, da to ni res. Nemška vlada sicer dela čudeže, da preživlja narod, toda pomniti je treba, da narod trpi. Ko je feldmaršal Goering leta 1938 povedal na zboru nacijske stranke v Nuerenbergu, da Nemčija ne bo nikdar zaprta z blokado, pa tega niti sam ni verjel, ker je kmalu zatem začel izdajati ukaze, ki so jasno kazali, da je odvisna Nemčija za živež samo od inozemstva. Da ni bila Nemčija tako pripravljena za to vojno kot je bila za zadnjo, je dokaz to, da je vlada vpeljala deljenje živi' in drugih potrepščin že v začetku vojne, medtem ko je ime narod v zadnji svetovni vojni vsega dovolj cela tri leta vojne. Danes nemška gospodinja niti zjutraj ne ve, kaj bo dela v lonec opoldne ali zvečer. Najprej mora stati v dolgi vrsti pred mesnico, predno pride na vrsto in potem šele vidi, kaj more dobiti na karto. Če ima mesar še kaj mesa, mora vzeti kar je na razpolago toda le v slučaju, če, njena kvota za ti sti teden še ni izčrpana. Vsak član družine namreč dobi sa mo po en funt mesa na teden. Nemčija potrebuje za svoj vojaški ustroj čvrsta telesa mladih fantov. Pomanjkljiva hrana, ki jo danes dobivajo mladeniči pri 15 in 16 letih, bo imela slabe posledice za ta telesa in nemška armada ne more računati na preveč čvrst naraščaj v bodočnosti. Nek časnikarski poročevalec iz inozemstva je neki dan naročil dva steaka, ki sta bila pa oba komaj za enega ameriškega. Pa so potem ves teden kazali nanj kot na "sovražni-' ka," ki hoče uničiti deželo z sabotažo." Tudi oblačilna industrija v Nemčiji zelo trpi. Danes morate dobiti vse le na karte, celo navadni žepni robec si ne morete kupiti brez karte. Ženske ne morejo kupiti več kot štirih parov nogavic na leto, zato jih vidite pa zdaj tudi po mestih, ko hodijo okrog brez nogavic. Že od leta 1935 si mora nemški narod stiskati pas, vedno bolj in bolj, da dobi armada dovolj. Največja nemška bojna sila je v letalstvu, katero je ustvaril feldrnaršal Goering. Goering trdi, da ima 12,000 prvovrstnih bojnih letal in silno številno treniranih pilotov, 'joda tudi zaveznika gradita letala dan za dnem in bosta Nemčijo kmalu došla. Če boste zaveznika brez prestanka drezala v nemško armado, da bo ta prisiljena bojevati se kar naprej, bo Hitlerjevi armadi kmalu pošla vsa zaloga in prisiljen bo podati se. Samo na ta način sta Anglija in Francija v stanu premagati Hitlerja. Dlje ko bo trajala vojna, sigurnejši je poraz Nemčije in Hitlerjevo sonce bo za vedno zašlo. Nekaj poprave Pri zahvali onim, ki so pripravljali za ali pa pomagali pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, sem izpustil duhovnike. Da ne bodo mislili, da njih pomoči ne cenimo, zato se danes posebej zahvalim v imenu vseh faranov Rt. Rev. Msgr. Ponikvarju, Rev. Matiju Jagru in Rev. Rudolf Prazniku. Bog plati stotero za prijazno pomoč. Še ena zahvala Prav iskrena zahvala tem potom Mr. in Mrs. Joseph Košak za velikodušen dar. Darovala sta $200 za lepa vratica pri ob-hajilni mizi. Odkar sta se preselila na Aetna, od koder njiju otroci prihajajo v sosedno katoliško šolo, se razume, da morata tam sodelovati. Hočeta pa, da ima tudi cerkev, kjer sta preživela svoja mlada otročja eta, spomin. Lep spomin je to. In še enkrat se moramo zahvaliti Mr. in Mrs. Lawrence Pirš, ki tudi nista v našem kro gu. Darovala sta za obhajilno mizo $40 in izjavila, da želita preskrbeti za celo mizo, ki bo stala $150. Bog plati obema paroma tisočero. To naj bo za zgled našim faranom, kateri še niso svoje kvote dovršili, da pridno sodelujejo, ko gre trdo plačevati moramo na vse kraje, ker imamo najmanj deset železov v ognju: orgle, klopi, pod, okna in kontraktor; vsi iščejo koga bi požrli. Odvisno je od vas, če bomo blagoslovili cerkev na 11. avgusta ali ne. Ravno danes me je klical' škofov tajnik. Popraševal je, če bomo blagoslovili na praznik sv. Lovrenca našo cerkev. Nisem mu še mogel odgovoriti. Povejte, kaj naj mu^rečem. Krasen avtomobil je to Zelo krasen avtomobil je naš "De lux Plymouth Sedan," ki ga bomo oddali na cerkvenem pikniku 30. junija v Rybak's Grove na Turney Rd. Kdor ga bo dobil, bo od veselja poskako- ci vseh drugih, le Jezusa v ta-bernakelju ne. To se pravi, takrat okinčajo poročenci sami sebe z šopki in rožami; zlasti nevesta je vsa v rožah. Spomnijo se Matere Božje in nevesta navadno podari njej krasen šopek cvetlic pred mašo. A na Jezusa v tabernakelju se ne zmislijo. Celo klopi nosijo včasih šopke, oltar, pred katerim sta poročena, je pa navadno gol in prazen kot greda v januarju. Zadnjo soboto je bil pa tudi veliki oltar okrašen in Bog, ki tam prebiva, je gotovo zrl blagodejno na novi par, ki je začenjal svojo življensko skupno pot. Svatba se je vršila v dvorani Narodnega doma na 80. cesti, kamor je prišlo veliko sorodnikov in prijateljev, tudi iz več drugih držav. Družina Louis Simončiča je dobro poznana in spoštovana med Slovenci v obširnem Clevelandu in drugod. Oče je cerkveni pevec že dolgo vrsto let. On je eden tistih mož, ki ni rekel: "Oženil sem se in zato ne morem priti." Redno je prihajal k vajam in redno k maši in petju vsako nedeljo. Louis Simončič je tudi predsednik večih organizacij, je pri dveh narodnih domovih in sploh, kjer se gre za res pravo korist naroda. Zato je povsod priljubljen in prav tako tudi njegova soproga Terezija, sicer tihe narave, a prijazna z vsakomur. Vsem skupaj izražamo tudi mi naše iskrene čestitke veseli, da smo imeli priliko povedati tisto, kar mislimo in kar je res. Šole zaključujejo svoje delo Zadnjo nedeljo je graduiral iz višje šole sv. Benedikta Joseph Ozimek Jr. Joe je bil vse skozi med prvimi v šoli. Ne le enkrat sem slišal pohvalno izjavo o njegovem dostojnem vedenju in njegovi bistroumnosti. Zato mu tem potom čestitamo, kakor tudi njegovim staršem, rekel, je bila in je in naj tudi ostane pametna. Vedno vesela in povsod, pa ne čez mero predrzna. Zato se tudi ne bojimo da bi v bodoče ravnala brezmi-selno in nespametno. Tudi njej čestitamo in njenim staršem, Mr. in Mrs. Frank Snyder. Anna Marie ima teto pri sestrah Dominikankah, Sr. Regina Clara, ki uči v sosednji slovaški fari. Sliši se, da misli tudi Anna Marie slediti njej. Bomo videli. Naši fantje iz daljnega se oglašajo John Milčinovič, ki je že v drugič v CCC kempi, se je oglasil s pismom, v katerem naznanja, da je v državi Idaho. Pravi, da se mu dobro godi. Videl je veliko sveta in mest, katerih si je želel videti že odkar je šel iz osmega razreda v naši šoli. Pravi, da je nekoč sekal drevo, ko preneha in se skloni ter pogleda okoli sebe, in vidi da koraca medved naravnost proti njemu. "Še nikoli nisem tako brzih korakov bežal z gore doli, kot sem takrat." Pravi, da trebijo suhljad iz gozdov in vsak teden parkrat pa imajo baseball igro. Ob nedeljah se peljejo 27 milj daleč k maši in to vsako nedeljo. John je bil vedno podjeten in vemo, da bo enkrat nekaj koristnega iz njega. Napredek v naselbini Družina Louis Grden na 81. cesti prenavlja svoje stanovanje. To izdatno izboljšanje je nekaj, kar bo celi okolici kori stilo. četudi nekaj stane, pa je vredno vsega truda in žrtev, ker človek je zadovoljen le, če so okolščine zadovoljive. Gr-denovim čestitamo na tem napredku. Na 81. cesti je še par starih hiš, ki bi lahko, ako bi bile predelane, prinašale lepe denarje z rentom vsak mesec. Tako pa stojijo tam, kot stari zapuščeni grobovi in kazijo celo okolico. Tako gre, kjer ni adinosti. če bi tista poslopja bila prenarejena v stanovanja,' bi bila prvi dan vzeta v najem. Prostorov manjka. val. Dr. Perko bi rad, da nam Mr- in Mrs- JosePh 0zimek Sr" prinese vsaj pet tisoč dolarjev. katerim Je Pridnost srna gotovo To se bo tudi zgodilo, če bo vsak faran svoje delnice prodal ali pa sam kupil. Neki mož v veliko veselje. No, kaj pa sedaj, Joe? Kar naprej. John Cai-roll je dobra katoliška šola. Kar tja se vpi- jih je vzel 20 in jih je polovico v. ... , * „ t „ j , t, • j j si za par let in potem! . . . Kaze prodal. Pravi, da gredo v , . „ , c , , , , ... „ XT . mor te bo Bog klical. Samo, da prome kot "hot cakes.;' Naj 8e bog yedno §ten in iden og. zgane torej vsak, kater, jih sam ^ Na ^ .-h potrebuje_ r\a misli ali y\o r\a mnra 1 . , v v .mo dandanes dobrih krscan-skih mož in žena. Seveda, ti ne misli, ali pa ne more vzeti. Ne čakajte, da vas ljudje vpra-kajo, če imate delnice. Ponudite jih. Kamor greste, vzemite "delnice" seboj in jih ponujajte na vse strani. To je edini način, po katerem se pride do uspeha. In tega pa sedaj potrebujemo. Društvo se veseli Tako so pa vesele članice društva sv. Rešnjega Telesa. I In zakaj bi ne bile? Saj jim je šel Bog sam z najlepšim vreme-1 nom na roke. Ljudi je bilo na I prostoru toliko, da se je vse tr-' lo. In če je udeležba dobra, sel nekaj naredi. Je res precej ris- j maši o pol 8 bo nekaj nad 20 otrok iz javnih šol prejelo prvo sv. obhajilo. Z njimi naj pridejo starši, in sicer oba., oče in mati, da bosta šla z otrokom pred oltar in prejela sv. obhajilo z njim vred. Vem, da je tukaj zraven nekaj takih, ki morda niso bili pri mizi Gospodovi že odkar so se poročili. A nič zato. Ne bo jih kraj in konec. Tem bolj je potrebno, da tudi oni enkrat izpolnijo Kristusovo željo: "Pridite k meni vsi . . ." Starši, storite otro-fom to uslugo in veselje. Pokažite jim vi pot čednostnega življenja. -o- Kam pa v nedeljo? Tako se morda marsikateri vpraša tekom tedna. Povem vam, da v nedeljo 9. junija nikamor drugam kakor na prijazne Močilnikarjeve farme, kjer ima društvo Collinwoodske Slo-venke št. 22 SDZ piknik. Tem potom prav vljudno vabim ves glavni odbor SDZ, članice našega društva, njih dru žine in ostalo občinstvo, da nas poseti v nedeljo popoldne. Ve-selični odbor se trudi in skuša pripraviti vse najboljše za naše posetnike, tako da ne boste trpeli ne žeje ne lakote in sploh nobenega pomanjkanja. Poleg tega pa se boste navžili še svežega zraka. Pa tudi zavrteli se boste lahko prav po domače, ker vam bo igral Frank Jankovičev orkester. Kar se pa tiče prevoza za vse tiste, ki nimate svojih avtomobilov, smo tudi preskrbele Le pridite ob 1. uri popoldne pred Slovenski dom na Holmes Ave. in tam vas bo že čakal voznik, da vas odpelje na piknik. Torej pozdravljeni in na svidenje v nedeljo popoldne na Mo eilnikarjevi farmi. V Slučaju dežja ,kar pa upajmo, da ga ne bo, se piknik vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Rose Šimenc, tajnica -o- ko dokazali, da je pes res njihov, poleg tega pa bodo ti odtisi zelo olajšali iskanje izgubljenih živali. To pasje podjetje namerava zalagati s pasjimi odtisi razne pasje organizacije in pasje prijatelje, veterinarje, ljudi, ki se javijo z dresuro psov, vojsko in policijo, če se bo kak pes izgu-3il, bodo policijski agenti lahko daleč naokrog na podlagi teh od-isov pogledali, če odgovarja resnici in tako določili "pasjo identiteto." ni treba praviti mojih osebnih želja. V višji šoli pri Uršulinkah na 55. cesti je graduirala Anna Marie Snyder. Vstrajno je hodila skozi štiri leta tja v šolo, dokler ni prišel dan zmage. Anna Marie je sicer po postavi visoka, dasi je šele 17 let stara. Pa je v vedenju ostala ponižna in skromna. Kar nam je do-padlo je bilo njeno pametno obnašanje. Ni se čez mero lepo-tičila in s tem skazila svojo naravno lepoto, kot storijo to če- , . . . . , . v. . , , . i stokrat mlada dekleta, ki za kiranja pri taki reci in kdor m]B popravljajo ustnice> 0_ ime kaj takega na glavi ne ve,brv. Uca in noMe Vse mora koliko truda, skrbi m dela je bitf da w čWek pri taki zadevi. da je med game <»iitnnnn»i»nMtn»»»nm»»»nm»»n»»:»»»»n»iii JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU sem. Pa nihče ni čul klica. Grozno, mozeg in kosti pre-tresujoče tuljenje in rjovenje je zajeknilo po dolini. Prestrašen sem pogledal skozi grmovje. Videl sem prizc^, da mi je kri zastala v žilah. Na trati ob potoku je mrgolelo Komančev. Trije ali štirje so klečali na Samu, dva sta hkrati vrgla vsak svoj lasso na Win-netoua in ga vlekla po tleh, Hob-lyn je ležal s preklano glavo ob grmu in Bernarda sem komaj spoznal ,toliko jih je tiščalo v njega. Boba pa vobče ni bilo videti nikjer. Kaj se je zgodilo —? Racurroi so bili, spoznal sem poglavarja. Res so torej prišli za kapitanom in za Conchezom, kakor sta pravila. In medtem ko smo bili vsi zatopljeni v našo nesrečno jury, so nas neslišno obkolili in planili nad nas v trenutku, ko smo mislili soditi njuna zaveznika Morgana. Kaj bi storil —? Ali bi planil med nje —? Brezuspešen, naravnost blazen poskus bi bil. Sam bi ne bil opravil prav ničesar proti toliki premoči, kvečjemu tucat Komančev bi podrl, druge pa še huje razdražil. Razen Hob-lyria nobeden mojih tovarišev ni bil mrtev in kolikor sem poznal Indijance, je bilo skoraj gotovo, da jih bodo ujete spravili domov v svojo vas in jih mučili na kolu. Mnogo več sem jim lahko koristil, če sem se skril, sledil Komančem, čakal na ugodno priliko in jih rešil. Brž sem odvezal mustanga in odhitel z njim po pobočju. III. Maram. Pot v strmino je bila težavna. Breg je bil gosto zaraščen in konj ni mogel naprej. In hiteti sem moral, kar se je dalo, vsak hip so utegnili udariti Ko-manči za menoj. Pa sem se le preril do grebena. Skočil sem v sedlo in odhitel po vrhu, kot da mi je že cela tolpa za petami. Prav nič se nisem zmenil za svojo sled, vedel sem, da jo bodo našli in me zasledovali, vedel sem pa tudi, kako jih bom ukani 1. Spustil sem se v dolino in jezdil vse dalje, ves popoldan, vedno proti zapadu. Končno sem našel potok, ki je bil po mojih namenih. Struga je bila skalnata, nobenih sledov ni sprejemala. Zajezdil sem v vodo in jezdil po potoku navzgor, vse dokler se mi ni zdelo dovolj. Tako daleč bi me gotovo ne šli iskat. Ovil sem konju kopita s cunjami in se po ovinku vrnil na kraj napada. Solnce je zašlo, ko sem zagledal greben, za katerim je ležala nesrečna dolina zaklada. Dalje tisti dan nisem smel. Poiskal sem si skrit prostor v gozdu pod mogočnim hic-koryjem in si. pripravil ležišče. Konja je hoja v cunjah tako utrudila, da se mu ni ljubilo paše, utrujen je legel poleg mene v mah. Kako nepričakovano naglo se je položaj spremenil —. Pa bridka razmišljanja niso nič pomagala, le dejanja so mogla rešiti tovariše. In da bi bil sposoben za delo, sem predvsem potreboval počitka in spanja. Priporočil sem se varstvu božjemu in zaprl oči, — pa se zbudil, ko je stalo solnce že visoko. Dolgo sem spal! Poiskal sem najprvo skrito jaso, ki je nudila mustangu pašo, ga na dolgo privezal in se odpravil na poizvedovanje. Nevarna pot je bila. Pogledati sem moral na kraj napada, preden sem kaj ukrenil, in brati sledove. Korak za korakom sem se oprezno plazil po strmini navzgor, kar bi navaden pešec obhodil v desetih minutah, sem oblazil v dveh urah. Na drugi strani pa sem se še s podvojeno previdnostjo spuščal navzdol. Vsak hip sem lahko naletel na Komanče. Pravkar sem se skril za starim hrastom, ko mi je udaril na čuden glas. "Psssst —!" Previdno sem prežal po gozdu. Pa nikogar ni bilo, ne člo veka ne živali. "Psssst —!" Kak glas bi bil to —? Ni mi bila znana žival, ki bi tako sika-la. "Psssst —! Massaaa —!: A tako —! Toda zaman sem se oziral za Bobom. Kje je neki tičal -In odkod se je vzel —? Ali ga niso vlekli s seboj Komanči Aha —! Gori v deblu je bila luknja in iz nje se je prijazno režal črni obraz Bobov. "Čakati massa ! Bob priti!" Cul sem rahel ropot, kakor če se dimnikar plazi po dimniku, leskov grm ob vznožju hrasta se je zamajal, črnec je pogledal iz njega in mi živahno migal: "Massa priti v sobo! Noben Indijan ne najti pameten Boba in ne masso!" Zlezel sem v grm. Hrast je bil od znotraj votel, grm je odprtino popolnoma zakrival. "Lack-a-day, Bob, kako si našel tole odprtino?" "Živina bežati pred Bob, se skriti v grm in pogledati gori skozi luknjo. Bob to tudi znati!" "Kaka žival je bila?" "Bob ne vedeti. Biti takole velika," je pokazal, "imeti štiri noge, dvoje oči in rep." Iz tega vsekakor duhovitega in natančnega popisa sem spoznal, da je bila Bobova "živina" najbrž racoon. "Kedaj pa si našel drevo?" "Koj ko priti Indijan." "Torej od sinoči že tičiš v Silno hitro mi je potekel čas v Sofiji, ki se mi je zelo dopad-la, bodisi kot mesto, bodisi kot prebivalci, ki so zelo prijazni; vse povsod sem b"Il postrežen, bodisi če sem rabil voz ali kar že. Tako sem se počutil kakor v Belgradu ali pa v Ljubljani in tukaj mi ni'bilo treba nobenega tolmača, ker vse sem razumel. Tudi cirilica, čez katero mnogi tako radi zabavljajo, mi ni delala niti najmanjše preglavice. Z hvaležnostjo sem se tukaj spominjal Rusije, kjer sem se naučil ruskega jezika in cirilice, ki mi je hodila prav ne samo v Bolgariji, ampak tudi na potovanju po Vzhodu. Človeku se včasih niti ne sanja kaj vse prav pride. Na potovanju čim več znaš tem bolje; preveč ne znaš nikoli in kar znaš prav pride. Trda in strahotna so bila tista leta v Rusiji, zlasti v onem gozdu, ki so bila zame trda šola, ter so bila morda boljši Bog ve — kakor pa Univerza. Težko, da bi si jaz upal na tako pot kot sem jo napravil, če bi ne bil v tej trdi ruski šoli, iz katere sem napravil dolgo, trnje-vo pot iz daljnega Dona, pa do gomanu je bila zadnja postaja na bolgarskih tleh; tu mi bolgarski obmejni uradniki še pregledajo potni list, pritisnejo pečat in "z Bogom Bolgarija!" Kmalu zatem se pripeljem v Caribrod, kjer je stopila v voz jugoslovanska obmejna straža, kjer je bilo kakor drugod: pregled potnih listov, prtljage in koliko kdo nosi seboj denarja. Tu tudi nisem imel niti najmanjših zadržkov in je bilo kar takoj vse v redu. Drugače je bilo pa z nekim bolgarskim dijakom, ki je šel v Belgrad na neki izpit. Fant je imel za tri dni pretečeno vizo in so mu kratkomalo povedali, da ker viza na potnem listu ni v redu, ne more v Jugoslavijo. V nemali zadregi se izgovarja, da ni vedel tega in da ni pi*av pogledal itd., ko ga prekine komisar, ki je bil vidno Slovenec ter reče na kratko: "To je pač le vaša domneva, na katero se pa ne moremo ozirati. Oskrbite si pravilno vidiran potni list, pa boste nemoteno šli v Jugoslavijo. Ne moremo drugače, ker ravnati se moramo po predpisih." Fant se je izgovarjal, prosil, naj izpregledajo, ker dru- doma brez da bi mi pomagale sače ne bo mogel na izpit. Ka-Avstrija, Rusija in Jugoslavija. ko so napravili, ne vem; z istim Skoro brez sredstev sem bil na- vlakom vem, da se ni peljal v vezan na božjo pomoč, na do- Belgrad. Tako je, če ni vsa stvar glede potnega lista popolnoma v redu. Ah, sem dejal, dobro, da sem jaz moj potni list srečno dobil nazaj! Potem pa sem se vlegel in zaspal. Dopoldne 8. junija sem se pripeljal v Belgrad. (Dalje prihodnjič) bre ljudi in pa na svojo koraj-žo. Tako sem pa prišedši iz te šole šel na pot z takim mirom in kar sem se tedaj navadil mi je tu silno prav prišlo. Na ulicah Sofije sem dejal: Leta, ki sem jih prebil v Rusiji in pot, ki sem jo napravil preko več vojaških front in vstaj, niso bila tja vržena. Že pozno v noč jo uberem nazaj na kolodvor ter se odpeljem proti Jugoslaviji. V Dra-, SPECIALS Friday-Saturday Fresh, Large Eggs, doZu............I7V2C Fresh Roll Butter, lb. ■ • < .......... < 28 / 2C Fels Naptha Soap, 10 Bars...........39c Rinso, 2 Large Boxes 37c Lux Flakes, 2 Med. Boxes.......19c 2 Large Boxes......39c Spry, 3 lb. Can.......48c Silver Dust, Large Box with Towel, ... .21c Carnation Milk, 4 Tall Cans........25c "Free Cups" of Chocolate Milk made from Carnation Milk will be served all day Saturday. SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Delo dobi Slovenka za hišna opravila. Jako dober. dom. Oglasite se na 3133 Payne Ave. (135) Prijazno vabimo Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. naznanjata vsem prijateljem in znancem, da se bo serviralo v soboto, 8. junija mlade piščance. Postregli bomo tudi z dobrim vinom in pivom. Godba za zabavo bo prve vrste. Se priporočata za obilen obisk. Mr. in Mrs. Frank Kovačič Oswald Specials Spry, 3 lbs.............................48c Lux flakes lg., 2....................39c Lux flakes, small, 3 ..............25c Rinso lg., 2 ............................37c Life buoy soap, 3....................17c Nova solata, lb.......................5c Krompir novi, 10 lbs...........33c Koruzna moka, 3 lbs.............10c Fina kava, 3 lb.....................37c Cane sugar, 10 lbs...............51c Soup meat, lb.......................10c Luncheon loaf, lb.................25c Suhi špeh, lb.........................15c Assorted cookies, lb.............19c Angela mia olje ....................93c Sveža jajca, ducat ................18c Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Lepa prilika Naprodaj je delikatesna trgovina na prometnem vogalu: Proda se radi slabega zdravja. Izvrstna priložnost. V bližini 71. ceste in St. Clair Ave., hiša 8 sob, v najboljšem stanju, cena $3,500. Kupi se lahko z $500 gotovine, drugo na lahka pdplačila. Hiša za dve družini, 9 sob, cena samo $3800. Gradimo tudi nove hiše od $4000 naprej. Za pojasnila se zglasite pri Ed. Kovač Realty 9(50 East 185th Street Posebnosti za petek in soboto Jello, 3 pkg. za ......................14c Campbell Tomatoe or Vegetable soup, 3 cans........25c Best macaroni or spaghetty, 3 lbs. for ..............................25c Tomatoes large can, 1 for ....10c Tomatoes No. 2 can, 3 cans 25c Kirkchips, large boxes, 2 ....39c Palmolive soap, 3 boxes........17c Oxidol, large, 2 boxes ..........37c Pop or Ginger-Ale, 3 large bottles ....................25c Fresh ground beef, lb. for ....18c 7 Rib pork roast, lb. for ......14c Veal breast, 1 lb...................16c Sliced Bacon, 1 lb. for ........21c Spinach, 1 lb for ....................5c New Cabbage, .1 lb. for............4c New potatoes red, 10 lbs. for 27c Ob 12 letnici na istem prostoru se zahvaljujemo za naklonjenost našim odjemalcem ter obljubljamo tudi zanaprej postre-či vsem sedanjim in novim odjemalcem s poštenim blagom in najnižjimi cenami. Se priporočamo Blaž Godec 16903 Grovewood Ave. KE-3338. Hiša naprodaj Hiša 10 sob za 2 družini, moderno urejeno, ves trd les, porč spodaj in zgoraj; 2 garaži, rent $55; cena $4,900. Mora biti hitro prodana radi smrti lastnika. Vprašajte na 7113 Myron Ave. ali pokličite HEnderson 6054. (134) Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in catvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) Odda se opremljena soba s kopališčem v najem poštenemu fantu. Vprašajte na 1141 E. 66th St. (134) Pozor! Vljudno vabimo cenjeno občinstvo na veliko odprtij o nove gostilne, ki jo bomo odprli v so-bpto 8. junija v dobro poznanih Joe Nosetovih prostorih na 1245 E. 55th St. Postregli vam bomo z mladimi piščanci po 35c krožnik in s hladno pijačo. Za zabavo bo svirala izvrstna godba. Nekdo bo nesel domov tudi živega purana za spomin na odprti-jo. Torej ne pozabite te prilike. Na svidenje! Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St. tmmwmMMmmMmmmmmmwwm) ZADRUŽNE POSEBNOSTI —Danes in jutri— LARGE LUX, 2 za ..............39f< SMALL LUX, 2 za ..............19? HEINZ KETCHUP ............17* SAR-A-LEE SANDWICH SPREAD, pint ................16? SAR-A-LEE SALAD DRESSING, quart ..........23? MONARCH PEACHES, vel. kanta ........................19? MONARCH COFFEE ......24? SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA Tri trgovine ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Angleški vojaki pozdravljajo svoje kanadske tovariše, ki so jim prišli na pomoč. Slika je bila posneta v nekem britskem pristanišču, katerega ime pa je neznano. Iv v see se priletna ženska za hišno delo. Vprašajte na 6114 St. Clair Ave. Išče se Dva prodajalca zemljiških posestev, ki morata imeti svoj avto. Ugodna prilika. Dober zaslužek. Za podrobnosti se oglasite pri Ed. Kovač 960 East 185th Street _(135) Zahvala V prijetno dolžnost si štejem zahvaliti se za številne obiske za časa zdravljenja v bolnišnici in na domu; za poklonjene cvetlice in spominke, ki sem jih bila nadvse vesela in so bili v olajšavo v mučni bolezni. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala! Mrs. Karolina Modic VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE BODITE PREVIDEN VOZNIK Mncgo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti lak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. duplini? Si opazil Indijance? Kaj vse si videl in slišal?" "Bob videti in slišati čisto zelo mnogo Indijan." "Draga nič?" "Ali to ne biti dovolj?" "Sem k drevesu niso prišli?" "Indijan priti, biti tukaj, pa ne najti Boba. Potem zakuri ti, ko biti tema, si peči šape medveda, ki ga massa ubiti. Zakaj Indijan jesti našega medveda?" (Dalje prihodnjič) Vabilo Vabim vse prijatelje in znance na 12-letnico, ki jo bomo obhajali v soboto, 8. junija. Ser-viraji bomo fino kokošjo večerjo, igrala bo izvrstna godba in na razpolago bo vsakovrstna dobra pijača. Anton Petkovšek 965 Addison Rd. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. clair ave. __HEnderson 2^78 Nujna pošiljatev, ki obstoja iz 1,810 funtov različnih zdravniških potrebščin, katere je zbral ameriški Rdeči križ, bo odposlana z velikim "Atlantic Clipper" iz New Yorka. Pošiljatev je namenjena ameriški legiji v Lisbono na Portugalsko. Posebnosti za ta teden funt Sliced bacon .............19c Male sveže šunke .........13c Pork chops ..............l$c Domače sveže klobase ....22c Svinjska reberca ........ .15c Domače suhe klobase.....25c Lepa zaloga doma sol j enega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Rabljene električne ledenice dobite zaneamo $39.50. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Wed. Fri. Jun. 28) Ignac Slapnik, st. ovetliOak «102 ST. clair ave. HEnderson 1128 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti; M AN DEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.,'Cleveland, O. c xxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxxxnrc SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog la drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. clair ave. HELENA HALUSCHKA Lastnik tega lii landskih progah motornih progah. inn nnnnn nnn in.aormnjuin.n.n run n n i I ijTJiJiJnLiiJTJTJn_nj^^ "Ali si ti, mati?" žena prizadevala, da mu razlo- "Spoznal me je, gospod dok- žita, da je bil prizor z ravna- tor!" se je smejala in jokala gospa Inge. Trudoma je Volbenk iskal vezi, ki bi ga spojile z zunanjim svetom. "Mati, ali še dežuje?" "Ne, dragi moj, sonce sije." "Mati, kako pozno je že?" "Devet je ura, otrok moj." "Na tramvaj moram, drugače bom zamudil šolo!" Mati vzdihne. "Spet se mu blede!" "NiČ se ne bojte, milostiva gospa, ni več nevarno." "Mati?" "Dete?" "Zakaj ni očeta?" Doktor Wilde stopi bliže k bolniku. "Tu sem, Volbenk, ali me poznaš?" Fant široko pogleda in si s shujšano roko potegne odejo čez usta. Potem mu niha oko od matere do doktorja Wilde-ja. . . . Kaj je to? Kako bi se domislil? Vročina raste. Mati in oče si sedeta nasproti. Mati znova^ doživlja, ah, ne prvikrat! strahotni dan, ko je obupana iskala sina in se bala najhujšega. Oba sta skušala doumeti, kako se je vse to spletlo. Kako je prišel Volbenk' v cerkev, kjer so ga našli v globoki nezavesti pod klopjo? Kaj naj bi pomenil pozdrav za gospodično Werther, katerega je prinesla tista beračica z otro kom ? Česa je iskal Volbenk tam pod mostom? česa v hiši, kjer so ga imeli za berača? tn predvsem: koliko je bil priča onega prizora z ravnate ljem Bohmejem? Kaj je bil videl ? Kaj slišal ? Mar nista bi la sama? In če je kaj vedel, koliko je bil ta dogodek vzrok, da je Volbenk pobegnil?" Doktor Wilde in njegova žena sta se v teh dneh zelo zbliža la. S požrtvovalno ljubeznijo sta se za borila otrokovo življenje. Nobeno noč se ga. Inge ni umeknila od njegove postelje in spričo take brezmejne materinske ljubezni se je doktorju Wil-deju zdelo, kakor bi bila neka druga, ki je bil dvomil o njeni zvestobi. Rekla mu je: "Nič se ni dogodilo med Bohmejem in menoj," in ji je verjel. Obljubila je, da mu bo pozneje pojasnila. Zdaj živi samo za sina. Večkrat je bil doktor Wilde priča, kako je po telefonu rezko zavrnila ravnatelja Bohmeja: "Za to zdaj ni čas, dragi ravnatelj Bo-hme." Doktor Wilde je moral občudovati to ženo, kako je s svojo materinsko silo trgala bolnega otroka smrti iz rok. Zdravnik je že dvakrat popolnoma obupal. A ona se je borila za vsak utrip, dan in noč ni zapustila bolniške sobe in ni omagala. Česar ne bi pričakoval živ človek, se je zgodilo: fant je prebolel. Pa ko mu je bilo že bolje, skoraj ni spregovoril. Delal se je, kakor bi spal. Če pa se je mati obrnila stran, je razločno čutila, da jo gleda. Redko je govoril in bil osoren z njo, pred doktorjem .Wildejem pa je bil videti boječ in potrt. Ko se je bil Volbenk vrnil s svojega prvega sprehoda v mestnem parku, ga je mati vprašala : "Zdaj, Beno, mi povej ,zakaj si takrat pobegnil? Kako si nas mogel spraviti v tak fctrah?" Fant je zadržal sapo, da se ne bi izdal. In tudi potem, ko sta se doktor Wilde in njegova teljem Bohmejem Čisto nedolžna stvar, se fant ni dal omehčati. Le tako truden je postal in prevzelo ga je neizmerno sočutje. Nič nisem videl, mati, ne vem, o čem govorita, ne vem, kaj me je gnalo odtod, najbrž sem imel že vročino." Zdravnik mu je kesneje pritrdil in vse pomiril s svojim mnenjem, da ni nič redkega, če fantje, ki dozorevajo, uhajajo na potovanja. Na njegov nasvet je gospa Wilde sina previdno poučevala o odnosih med spoloma, a dosegla s tem samo, da se je Volbenk od nje popolnoma odvrnil in svojo mater skoraj zasovražil. Njegovo dušno bol so strašno krivo razumeli. Zakrknil se je še molčal. Ko se je Volbenk toliko pozdravil, da je gospa Inge sme-a spet misliti nase, se je osrči-la in storila, za kar se je bila odločila že takrat, ko je doktor Wilde vrgel ravnatelja Bohmeja iz hiše. "Robert, govoriti moram s te-boj kakor s svojim najboljšim in najdražjim prijateljem. Ne bo si treba beliti glave z dolgimi ugankami. Odkar sva se našla, si me učil, naj bom svobodoljubna in iskrena. In zato ti želim odkrito povedati, ne mo rem drugače. Vem samo, da ravnatelja Bohmeja ljubim." Mož jo je osuplo pogledal. "In to mi poveš tako men nič tebi nič?" Gospa Inge ga je s svojimi mrzlimi prsti prijela za roko. Robert, dolgo in pošteno sem se ustavljala temu nagnjenju. Pobegnila sem iz Italije ko se mi je hotel približati. Mi slila sem, da sem ozdravela Odslej sem mu hotela biti sa mo še - prijazna in veruj mi pred tisto nočjo mi še roke ni nikoli poljubil. V teh dneh pa ko sva bila ločena, sva jasno spoznala: ne moreva živeti drug brez drugega. Za ženo me hoče." Pogledal jo je kakor v snu. "Kaj praviš? Ne razumem prav, ti hočeš ... da, kaj ho češ?" "Ločiti se od tebe, moj dobri dragi, najboljši prijatelj!" "Otrok," je pobledel mož, "saj nisi pri pameti. Vendar ne boš zaradi neke neumne zaljubljenosti hodila od mene,, zakona se vendar ne moreva znebiti kar tako kakor nadležnega nahrbtnika." "Mar bi ti bilo bolj všeč, če bi te varala? Ali ne ravnam po tvojih lastnih naukih, ki si mi jih že leta vbijal v glavo? Mar nisi dovoljkrat povedal, da je laž v zakonu najbolj zaničevanja vredna stvar?" "To trdim se danes!" je za vrelo iz moža. Ni se mogel več brzdati. "A ponavljam ti: družinske skupnosti ne razdiramo zaradi vsake muhavosti in vsake maiovredne strasti!" Žena je odkimala. "Ni muhavost, Robert, ljubezen je." "In jaz? Ali nisi niti za hip pomislila name? Mar sem to zaslužil? Ali zame nimaš nič srca več?" "Robert," je rekla gospa Inge mehko, "bil si in ostaneš moj najboljši prijatelj, najzvestej-ši vodnik, moj tovariš kakor drugi nihče ... da, saj to je . .. bila sva morda preveč tovariša v svojem zakonu. In ob tem sem pozabila na moža. Oba sva se trudila, da bi se zbližala, a sva se vendar odtujila. Da si ti — ti in jaz — jaz, si me učil, toda nikoli nisva bila eno! Vidiš, Robert, poslušaj me in ne bodi hud! Vprav to je bistveno pri nas ženskah, da hočemo biti vedno z možem eno!" "Tako si torej ženske predstavljate svobodo? Brž ko ne čutite pesti za tilnikom, vam je po njej dolgčas? Ko sem te gledal, kako si se borila za otroka, sem te više cenil. A ni še zamujeno. Ne pustim, da bi uganjala takšne neumnosti." "Prepozno je, Robert. Vso mojo dušo je prevzel nekdo drugi." Doktor Wilde je krčevito držal ženo za roko in jo tresel. "Povej mi, v čem je ta tra-pec, ta zeljnata glava in bab-jek, ta glumač več od mene?" Brez jeze si je gospa Inge o-svobodila roko in moža sočutno pogledala. "V ničemer, Robert! Mnogo modrejši, zanesljivejši, plemenitejši si od njega. Kaj ima več? Nič, le-cvetoče mlad je in brezskrben umetnik, ki ne tuhta in živi trenotku, ki radostno uživa sonce in življenje, se vdaja ljubezni, se ves in do dna predaja ženski, ki jo pravkar jubj ... v njem je življenje in opoj." Mož se je z žalostnimi, sivimi očmi ozrl vanjo. "Zbadaš me," je spregovoril zamolklo, "in krivico mi delaš Za koga sem se gnal vsa ta leta, za koga neutrudno delal, če ne zate in tvojega otroka? Da sem osivel in postal okorne pameti, mi res ne moreš zame riti. Seveda, za opoj tak mož ni. Toda življenje je dolgo, o-poj pa kratek." "Morda, Robert, toda le zaradi opojnosti je vredno živeti." "So še druge, višje vrednote." "Da, za vas može! Častihlepje, politika, znanost, spoznanja, za nas ženske pa je samo ljubezen!" Doktor Wilde je vstal in hodil sem in tja. Prijel se je za glavo. "Inge, kako moreš biti tako' brezsrčna? Veš, kaj mi pomeniš? Življenje! Ne smem in nočem te izpustiti. Tudi za'ra-di tebe ne smem. Ta človek je mlajši od tebe in zaradi svojih ljubezni na glasu. Po nekaj mesecih te bo zavrgel kakor pocestno." Gospa Inge je pobledela prav do ustnic. "To prepusti meni! In če se to zgodi, si bom znala sama pomagati. Sebi in otroku! To si," je dodala bridko, "pri svojem očitanju prezrl. Žrtvoval si se za naju. Nič ti nisem dolžna, pošteno sem služila tudi jaz." "Čeprav sem ti vedno branil, ne pozabi tega. Takoj, ko sva se vzela, sem želel, da bi opustila trgovino." 'Res, in z njo tudi hišno in veliko stanovanje. In potem bi prejkone morala sama kuhati in drgniti sobe!" "Utegnilo bi ti zelo koristiti. In muhe bi ti mogle manj rojiti po glavi." Gospa Inge je pomolčala. Potem je pa stopila preden j, bila -------------- je velika in grozeča in njen obraz je bil kakor okamenel. .-"In bi tudi delala, rada delala, zaradi otroka, ki pa ga nisem smela spočeti ... ki si mi ga ukazal vzeti, ker si menil, tla niso časi za to!" Dolg molk! Razdraženo si je bobnal doktor Wilde s prsti po prsih; pepelnato je posivel in ni vedel nobene besede za odgovor. "Robert," je dejala namah žena nežno, "nisem lepo ravnala, ne bi smela tega reči, žal mi je. Takrat bi nama utegnilo biti zares težko, saj je bolelo tudi tebe, nisi kriv samo ti!" "Tvojega otroka nisem hotel oškodovati," je trudno izustil doktor Wilde, "več sem trpel tedaj kakor ti!" "Je bilo pač tako usojeno!" jo menila zamolklo, "čemu bi :-!c obkladala z očitki? Nima pomena! In kaj morem jaz zato, da moram biti le ženska, ki mora ljubiti!" Wilde je lovil sapo in hodil sem in tja. "Da, da, da!" je slovkal kakor nezaveden. "Torej ?" "Počenjaj, kar hočeš," je skoraj zavpil, "počenjaj, kar hočeš, v ločitev ne privolim nikdar!" Burno je zapustil sobo in zaloputnil vrata za seboj. Tresoč se od vzburjenosti je odšla gospa Inge k svojemu sinu, ki se je bil malo prej veder vrnil s prvega sprehoda. Zdaj je ležal spet bled, brezčuten in z zaprtimi očmi na postelji. Ob njem je sedela stara Fani, ga božala po rokah in dlaneh ter mrmrala zase star napev. "Za božjo voljo," je viknila gospa Inge razdraženo, "fant vendar ni otrok v povojih!" Stara Fani je jezno poškilila. "Je še zmeraj bolje kakor glasno prerekanje tu notri!" Volbenk je utrujeno' pogledal : 'Pusti jo, to tako lepo uspa- i VABILO VABILO Angleški ki ulj Ge-oryq.in kraljica Elizabeta na poti v cerkev, da ne udeležita pmelmih molitev z<% zmago zavezniškega orožjfi. Pred rkyijo ,ju je pozdravil dekan de La-billiere. V . ' ' 1 OBVESTILO POSEBNE CENE BODO ZA DIJAKE PODALJŠANE TUDI TEKOM POLETNIH POČITNIŠKIH MESECEV Skozi poletne počitniške mesece bo v veljavi znižana cena za važno po ulični železnici, to je 50 centov listek za vse šolarje od 12. leta naprej in dva centa listak (pet za 10 centov) za otroke pod 12. leti. To velja za šolarje vseh cleve-landskih javnih in farnih šol. Ti listki se bodo prodajali na elevelandskih uličnih karan in busih. Dijaki, ki žele kupiti tak listek, morajo pokazati pri nakupu Jzkazilo, ki ga dobe pri šolskih oblastih. listka ga lahko rabi vsak čas na vseh cleve-podnevi ali ponoči, razen na expresnih CLEVELAND RAILWAY COMPANY PIKNIK katerega priredi SAM. PODP. DRUŠTVO DOSLUŽENCEV v t. junija NA STUŠKOVIH PROSTORiH V WICKLIFFE, O. Dobra postrežba in primerna godba za plesaželjne. Oblakov truk odpelje izpred SND ob 1:30 popoldne in se ustavi pred Slov. Del. Domom ob dveh. Vožnja prosta. Na obilno udeležbo vabi — odbor. 7(1 o/t OPENS SATURDAY, JUNE 8 DANCE TO THE FAMOUS MUSIC OF ,,,!-r 1« A »ND HIS "BEAT THE BAND TED WEEMS orchestra JUNE 8 to 14 NIGHTLY - MATINEE SUNDAY FINEST BEACH IN THE WORLD • AMUSEMENTS SPORTS ■ 1000 Rooms at Hotel Breakers On Ohio Routo 2. U. S. 6. Auto entrance, 6 mile* eait of Sandusky. Rail orbuiconnection to Sandusky. CEDAR POINT-ON-UKE ERIE SANDUSKY, OHIO ®®®E® 3SEOGE2 The May Go's BASEMENT POJDITE NA SONCE ZA VESELJE Mi damo Eagle znamke Druga obletnica - razprodaja V soboto 8. junija 1940, prodajalna se odpre ob 9. zjutraj Reg. 29c, 22x44 Cannorr TQ J£ SAM0 NEKAJ turške brisače IZMED MNOGIH FINIH * V8aka VREDNOSTI! Pazite na naše letake! 19 Oven-Fresh Cookies, mnogo vrst na izbiro gl funt Reg. 10c paketi voščen za-vijalni papir, 100 pol 8' Velika izbera ženskih in dekliških Anklets (jČ par Zastonj! Zastonj! Krasno darilo vsakemu odjemalcu,, ki p of se t i Taylor Variety razprodajo za 2. obletnico. — Samo odraslim. Velike mere Open Mesh Weave Dish Cloths ^^ vsaka (Samo 3 na odjemalca) Sivo emajlirane Sauce Pans "J$ vsaka Krasni kozarci za vodo, iz brušenega stekla 2"5( TAYLOR VARIETY 5c AND 10c TO $1.00 STORE 6714-16 St. Clair Avenue (zgoraj) Model 724 — Sanforized 2-pc. Dancolin slack suits za dečke ali deklice. Plavi, rujavi ali zeleni. Mere 3 do 8, $1. Model 708 — Striped seersucker shirt with twill slacks. Za dečke ali deklice. Navy, royal or luggage. Mere 3 do 8. $1. IZREDNO! PRAVKAR DOSPELO! 3,000 OTROŠKIH IN DEKLIŠKIH PRAV NOVIH ... PRALNIH za male dečke, deklice in "Teens" To so modeli: * Jacket modeli * Button-on modeli * Self Belted slacks * 2-pocket modeli * Sport collars Otroške mere za dečke in deklice, 3 do 8. Mere za deklice 8 do 16. Mnoge obleke so SANFORIZIRANE PROTI SKRCANJU Lepi novi slack suits ... v 12 modelih. Vsi dobro narejeni iz najnovejšega "slack" blaga. Tudi vse nove barve. To novo blago * Galatea * Dancolin * Seersuckers To so nove barve: * Covert *Royal blue *Luggage brown * Twills Peacock blue * Aqua * Green * Navy * Novelty Stripes * Rust * Dusty Pink The May Co. Basement J .it? i Vitf ~a '* .9(i '9C9a'S(i t>>' -■) l*i)' 9 (j »» ^ »