31 ?. številka.
Qm~ Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob U. uri zjutraj.
Posamično Številke ?e prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnak v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Marilx>ru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd.
OffIa>e in maročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Ciiorjrio C-alatti št. I4*. — I radne are so od 2. pop. do 8. ZTeeer. — One ogla»om IG st. na vrsto petit; poslanice,
osmrtnice, javne zahvale in »lomači oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.
Trst, v četrtek 10. novembra 1904.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Tečaj XXIX.
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, ped leta 12 K, 3 mesece G K. — Xa naročbe brez doposkme naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »frankovanu
pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorg^io Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
Poštno-liraniluuni račun št. 841.(152.
(Brzojavne vesti.) Poročilo generala Saharova.
PEI ROG RAD 9. (Uradco.) Brzojavka generala Saharova od 8. t m. poroča : Včeraj ob eo'n^nem vzhodu s> Bovražne sprednje čete priČtle na vztečaem krila napadati, od rezale bo naša predstrsžs, ki s5 Lile izpostavljene ta črti Ah'aatan-Kcheaau ter so potem rasedle več vas?. Na to so pa naše preds.raže, podpirane od tdliliov topn š;va, prešla v efenzivo, bo zopet b pomočjo topai šiva vrgle sovražnika iz »asidenih vasi ter eo z pet vzpoetavi'e prtjšnjo obrambeno črto. Streljanje topništva je trajalo csli dan neprenehoma na vaej font-. S tem saco preprt č.li, da ni rovrsžnik zaxogel napravljfcti nasipov. Nocoj bo tudi ljvci dobrovtljci rekognoscirali v svrho, da so sovražnika nsd egovali. Danes nisem prejel nobenih poročil o kakih Bpo pa dih.
Japonska ojačenja.
LONDON 9. »Daily Exprefs* poroča iz Nagazakija od 8. t. m. : Din na dan od-haajo ojačenja za mandžarsko in za oblegovalno armado pred Port Arturjem. Iz Hiro-s me, Simoncstki in Moji sta dce 5. t. od-plule v Daljni dve diviz ji b 40.000 možmi, <1 * nadomestite izgube oblegovalne armade pri zadnjih naskokih, katere irgube se ceni na 20.000 mož
Nakupljene džunke.
LONDON 9. >Morning Pest« je prejela iz Sangaja nastopno poroči'o : Ruski konzul v C.iu je ntkupil veliko število džunk, od kater h jih je 20 cd.šlo v Port Artur. Ker nieo te diunke vczile tovorov, se sodi, da bo ztto cdposlane, ca bodo bIlž le častnikom pertirturske posidse za b?g.
Ruska armada ob reki Šaho.
LONDON 9. »Morniog Post« poroča iz ga cgaja: Rueka armada na rtki Spodobiva nep:enth<ma ojačenja ter šteje Eedaj 300 000 mež z 1200 trpovi.
Japonsko posojilo.
LONDON 9. »Standardu« so sporočili včeraj iz Tekja: Dne 7. t. m. je bila sub-skripcija za japonsko vojno po soj 1 o zaklju čena. S di ee, da je l ilo posojilo več nego trikrat podpisano.
Namestnik Aleksejev.
PEIROGRAD 9. Nsmestoik Alekeejev d.spe jutri semkaj.
Port Artur.
japonski napadi prenehali.
LONDON 9. »D-ilv M nlu« so sporočili iz Č fu : Japonci so baje nehali napadati
PODLISTEK.
4-2
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomie.
===== Prevel M. C—č.___
IV.
—	Ho! Ho! fe je nasmejsl dijak modro, pokazavši o tem zobe, to ni vsiki dan.
—	Da, da ! krokar ee te ntmerja v;aki d&a ca etrvino.
—	Pi jdi! Mari ei psgeu ! se je rarsrdil dijak. To £o dobri krščanski l^u^je.
—	Kaki ljudje ?
—	Eh, ta mlinar in mlinarica pod vrbikom. Menca ves ?
—	Vem.
—	1q /.van B°nko\ic.
—	Tudi njega poznan?.
—	Da, da ! Silnega veselja je bilo tam.
—	A zakaj? Saj ni opasilo in ne god?
—	Ali zaroka je bila i a kaka zaroka !
—	Cegava ?
—	No, fakaj, je vskhknil dijak, stavivši dlan na čel.*, samo da se spomnim. Ah da, JD-bro Zlatobradovičevo so zaročili.
—	S kem, za vraga ?
Port Artur. Pcskusi Japoncev, da bi vplenjene topove obdržali v utrdbah, so sa vsled slaega navskrižaega ruskega streljanja le deloma posrečili. Japonsko brodovje blokira vedno temneje Port Artur.
Ruski križar »Bajan«.
LONDON 9. »Dai v M;iU poroča cd 8. t. m. iz glavnega stana generala Nogi, da ja bil ruski križar »Bajan« od 5 granat zadet ter močno poškodovan.
Dogodki v Inomostu.
INOMOST 9. lose onega italijanskega podčastnika, ki je zabol slikarja Peezeva, je Liigi Minotti. Vojak je dema iz Borgo di Valsugana ter pripada 13. stotniji tirolskega cesarskega lovskega polka, ki je tukaj v g-:r-niziji. Konstatirano je baje, da je krvavi bajonet pct:m, ko so se vojaki povrnili v vojašnico, obrisal ob pokrovo tornistra ter bajonet potem skril. A na vieitacijo je prišel z bajonete m nekega tovar ši neke druge stot-nije. Na ta način Fe je zgodilo, da so vojnemu miu sterstvu sporočili, da ni bil na vizitacji najden noben okrvavljen bajonet. Oai listi, ki so priobč.li ime podčastnika, med temi tudi »Miiach. Neuest. Na:hr« so bi;i zaplenjeni.
DUNAJ 9. Dr. pl. Grabmavr j a včeraj na nekem shoiu v Miranu predlagal, naj se inomestska italijanska pravna fakulteta premesti v Trst. Nemci naj bi se ne protivili ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu; za Nemce je sporazumljenje z Ita'ijani v boju proti Slovanom neobhodno potrebno.
Brzojavne Vesti.
Istrski deželni zbor.
KOPER 9. (Koresp. biro.) Hrvatski in slovenski poslanci niso prišli na sejo.
Prečitani sta bili <L*e interpelaciji na vlade: posl. dr. Campiteilija in tovarišev glede uvedenja bolje žaleza ške zveze z Rovinjem in pos'. ilra. Bennatija in tovariše/ glede revizije pečatov občinskih uradov.
OJobren je bil proračun dsželns bolnišnice v Puli za 1905 z 227.554 K izdatkov in ravno toliko prihoda.
Prošnja občine buzetske za predujem, s katerim bi se po trtn: uši c pustcš:ne vinograde nasadio z airerikanskimi trtami,je b la izrečena deželnemu odboru, da jo uvažuje z ozirom na prgoje, določete v Eeji cd 17. oktobra 1904.
Zakonski načrti gl*de uravnave služab-uega razmerja oLčinsk.h uradnikov in občinskih 2dra\n:kc.v, nadalje peczijekega fonda za občiashe urfdnike, eo b li po kratki dsbati Eprejeti v diugem in treijem čitanju.
—	Z nekim kovačem, s Perem — no kako se imeauje po očetu ?
—	Mecdi na Pr šlin ? je vsklikn.l tat, nagnivši glavo.
—	Prav ! Prav ! je udar.l z dlanjo po kolenu. Da, da, s Prišlinom.
—	Si-li znorel? je skoč.l Martin po koncu.
—	Prav s Perom Pr.'š inom, ča ti pravim. Kakj ne b; vedel tega! Pal sem na gostijo v mlin kakor žejna muha v skledo mleka. Je i sem, pil sem, nat'ačili so mi košarico z jedrni, a novčarko s srebrom. Na, oiglej sam, je rekel dijak, cdprl novčarko, v kateri je v mesečini blestel kupček slavonskih d narjev.
—	Martin se je nekoliko stresel na tej prikazni, a dijak je utaknil novčarko zopet za pt s, rekši :
—	E, veruješ li sedaj ?
—	A seveda! je prikimal tat spustivš; se blizo njega na tla. Glej, glej, Miroslav, kako ti sreča lepo Bluži !
—	Je li ?
—	Kdo ee bo meril s teboj ?
—	Ha, ha, glej samo košarico!
Martin je posegnil neopaženo na ono stran,
kjer je b.la novčarka, jo prejel na lahno s petero prstov ter izvlekel iz ped pa-:a, mej
Vzeta sta bila na znanje proračuna deželnega kulturnega sveta za 1905. :n 1906. in istodobno določeni Bledeči dtžilni prinosi : za obče stroške 10 025 K, za podpore v povspeševanje posebnih poljedelskih širok 17.300 K in za posredovanje pri nabavljanju poljedelskih zalog 1500 K.
Statut dežalne ustanove za zavarovanje živine je bil v tretjem čitanju vsprejet brez rebate.
Namesta ški svetnik Fabiani je odgovo rii na interpelacijo pesi. Tomasi n tovarišev glsdo ptičjega lova.
Posl. Bartoli je Btavii nujni predleg, naj se da iz deželnih ered-itev dobrodelnemu društvu italijanskih dijakov v Iiomostu 1000 kron. Predlog je bil soglasno sprejet.
Poel. Bennati je pripomnil, da je neki tržaški list prinesel o včerajšnji seji brzojavko »koreap. biroc, v kateri 8) bila poleg i tali -janskih imen raznih občin, med oklepi tudi slovanska imena teh občin. Govornik je naprosil deželnega glavarja, naj protestira pri vladi prct: novotariji uvedeni od >koresp. biro«. Vladni zastopnik je odvrnil, da je bilo, kolikor njemu znano, v izvirnej brzojavki le eno cziačenje občin t:r da je dodatke med oklepi postavilo najbrž uredništvo dotičnega lista. — Prihcdaja seja bo jutri, v četrtek. Predsednik Roosevelt zopet Izvoljen. NEW-YORK 9. Predsednik Roosevelt 'je bil včeraj z veliko večino zopet izvoljen predsednikom. Parker je poslal ob 8. in pol zvečer na predsednika eledečo brzojavko : Narod je svojim glasovanjem izrecno odobril Vašo upravo. Čestitam. — Roosevelt ee je brzojavnim potom zahvalil.
NE\V YORK 9. Roosevelt je bil izvoljen v državi Ntw York. S tem je bila njegova izvolitev predsednikom zagotovljena. Republikanec Higgins je bil izvoljen guvernerjem države Ncw York. V mnogih volilnih okrožjih države izven mesta Ne\v Yorka eo pridobi i republikanci znatnih vspehov. Parker je dobil i v okrožjih na deželi države New Yorfc raz-merno manj glasov rego Brian leta 1900.
LONDON 9. »Daily Maii« poroča iz [ Nt\v Yorka, da je bila takratna vol.lca udeležba naj veča v celi zgodovini Zveznih držav. Sievilo volilcev je presegalo 14 milijonov.
NEW YORK 9. (Rsuterjev biro.) Glasom doši.h vesti je bilo razun nemirov, ki so bili povodom volitve v Cjlcradu, ubitih v Kentucki tri, v drugih di zavali pa sedem J oseb.
Potres.
LONDON 9. »Timesu« so včeraj epc-ročili iz Tokija, da jo bil v nedaljo ob 4. in ; pol uri zjutraj na otoku Fjrmosa potre'. , Središče potresa je bilo v Kaji. Porušilo se
je nad 150 h š, 53 jih jo bilo pa poškodovanih. 78 oseb je baje rgubilo življenje, 23 jih je bi!o pa ranjenih.
Občni zbor in javni shod političnega društva „€5inost"
t Jaroflneiii florn" y Trstu, dne 6, nraM 1934.
Na to je tajnik pol. društva »Edinost«, dr. F. B r n č i 6 prečital svoja lepo poročilo o delovanju društva v minokm letu. Poročilo, ki je priobčimo pozceje doelovno, je bilo vsprejeto cd zborcvalcev z veliko pohvalo.
Istotabo je bilo cdobreao poroč.lo blagajnika Srečka Bartela. Iz tega po-roč la smo posneli, da je društveno leto zaključilo z 250 K 90 t to t. gotovine v blagajni. Blagajnik pa je povd&r al, da tržaški Slovenci nikakor ne podpirajo tega diuštva tako, kaker bi morali, da bi moglo društvo v veči meri zadoščati svojim velikim nalogam. Apeliral je torej na slovensko javnost, da bi se v tem pogledu obrn lo na bolje.
Temu apelu se je pridružil dr. O t. Ry b i. r z daljšim govorom, v fcaterera j 3 bila vsaka beseda krepak, prepiiSevalen argument. Veaka beseda je bila n^opc rečna rernca. Grenka n trpka tu pa tam, ali potrtbao je bilo, da se jo i7govori. Izvajanja dra. Rybafa I priobčimo po-ebej v kolikor le mežao polnem \ obsegu.
Prišla je na v rs'o tečka »E ventil val« i nost «. Ker se ni nikdo oglasil ta besedo, i presti je predsednik k V. točki: Volitev ! odbora.
Tu pa je pr š:l predsednik z izjavo, ki j je vidno 03upn la vse zborovalce. Pred ednik M a t k o M a n d i <5 je menil namreč : Prišli smo do točke, ki se je d<. sedaj vsako leto j viš.la povsem gladko. Latoa ni temu tako. . Privatni, povsem osebni razlogi me s lijo, d a ne morem več vs prejeti časte predsednika, ki sem jo opravljal toliko j let. Da se dogovori gle le osćbe, ki b} sle-! dda meni na tem častnem mestu, in da ti dogjvori ne bi ovirali današnjih razprai^ je odb^r sklenil, predlagtt občaemu zboru, da se ta točka za daue3 stivi z dnevnega reda ' in da se skliče nov občni zbor zi volitev odbora.
Rekli smo že, da je ta izjava eiino caup-nila zborovale?. Ljudstvo st. je teko a let že tako privadilo videti svoj e g a Matka na predsedniškem mestu na vseh politišk.h zbo-; rovenj.h, da je ikoro konsternirala missl, da ' odslej ne bo več tiko. Ojuplost, ki si jo či-! tal na obrazu vstb, Je b!'a pač najlepše priznanje mcžii in naredasmu delavcu prof. Mandiču.
OJb.rov pre llog je bil vsprejet so-' g'a?nc.
tem ko mu je dijak razkazoval obilje v svoji ' ga je zaustavilo. Martin ja zakikirika' 3irat, košarici.	. a na to se je odprlo .Grgino okno.
— Ab, Ah! se je Čudil tat, ali v tem	— Kdo je? Kaj je? ja zadonel Grgin
je obrnil dijak glavo ter pogledal glavo Mar- glas v noč.
tinovo, ki je ravnokar z-aijala v luči. Dijak	— Ja z, Marta. Povedati ti i man nekaj,
se je strfsel. Glava ni imela ušes. Miroslav ' ali poprej pomiri evejega lajavega p^a, da me je spoznal sramotni znak, šinil v vis kakor ne okoljr.
kača, pograbil košaiieo in je začel kakor črna ! — Molči, koder! je vskliknil Grga p3u, kobilica v nočni luči bežati, ne da bi se bil! a potem tatu: Ti ai Martin! Kater, vrag ozrl, dokler se mu ni senca irgubila za ka- te je napotil, da si me prišel budit z prvega
noniškimi vrti.
Tat Martin pak je mirno stal kraj ru ševine ter je vatliknil, trkaje b prstem po novčarki :
— Lit*, le leti, muha neumna, leti di-jačič prosjaček. No, jaz sem ti posnel mleko. Ali to ni Š3 nič ; dobro je, ali ni ša nič. Oaa novica, ta je kaj vredna ! Pero, Grg;n bratranec, se je zaročil z Dobro iz«pod vrbika. Ta novica velja neka;. Ej Grg> ! Sedaj jo izveš. Ali naj bi mu povedal takoj, ali še le sjutraj ? Naj le prespi to noč v nadi. Da bi prizanašal ? Zakaj ? Plača me, da — ali meče mi plačo kakor pesu kost. Sedaj mu povem, kaj ga čaka. Naj mučno sanja ali naj v muki bdi brez spanja do zore.
V malo hipih se je bil Martin dovlekel do blizu Grginega doma. Silno lajanje pesa<
spanja ?
—	Važno je, gospo Jar, je o Ig :voril Martin, primaknivši se do okna, dočim ee je pes sključil ob zidu.
—	Mari GiiČeni snujejo kaj hudega ? je vprašal Grga.
—	A da, Gričani ne mislijo na te, nimajo časa za to ! Gričaai se vesele.
—	Kaj brbljtš tu? Me li irmš za ne-u mnega ?
—	Ravno pamttm sem. Glava se mi ne šali.
—	Torej ?
—	Tebi ugaja Zlft )bradičava, ne res, gospodar ?
—	Kdo ti je rekel to ? je planil Grga.
(Pride Š3.)
Sledila je točka: Razgovor o "političnem položaju. Prvi ee je oglasil za beBedo zbo-rovalec
S 1 a v o j S k r 1, ki je proslavljal novo idejo, katero smatra kakor rešiteljico Jugoslovanov, idejo, ki je oživela in zadobila podlagi na bsligrajskih siavnostib. Po govcrni' kovem mnenju Jugoslovani ne smejo pričakovati rešitve od nikogar raeun iz sebe. Mi ne smerno iskati stikov ne z vlado, ne z Nemc:, ne z Italijani, ne z Madjari, marveč med seboj se moramo ujediniti. Le tako mo remo popraviti zopet, kar emo zamudili in grešil'. Ideje-rešiteljice ne more označati natančna, ker je ne sme. eli narod ljubi to idejo. (Viharno odobravanje )
Siedil je državni in deželni poslanec V e k o b 1 a v S p i n č i e. Zborovalci so pozdravili govornika z ovac: jo, ki je trt jala ne koliko minut. Id Spinč:^ je govoril, kakor že zaa o3 : da je kar gorelo iz vsake besede : gorelo od navdušenja za naš napredek, od jeze in cg^rčenja na kriv e', ki se nam godi. Opiraje ee na zgodovino, je dokazoval, kako na* je ideja germanizacije tlačila od nekdaj, kako so jej služili tudi nekateri vladarji in celo cerkev in vera se izrabljata proti nam!
V živih l arvah je slikal govornik naše zasluge za evropsko civilizacijo — v plačilo so sledili neprestani nasilni poskusi za ger manizacijc. Govornik je razpravljal o razmerju med lulijani in Slovani je prišel do zaključka, da s sedanjo generacijo Italija nov ni možno eporazumljenje. Končno je preesnovo ministerstva označil kakor krpa-rijo, kinaj ohrani stari zistem !
Ob plamtečih Spinčićavih izvajanjih je bilo občinstvo kakor elektrizirano. Govor Spine <;ev prinesemo istotako po3ebe.
Z.ršetek tega poročila smo mcrali od-ližiti za jutri radi preobilice druzega nujnega gradira.
Nemški fanatizem na graški univerzi.
Gradec 8. tov. 1904.
Krvavi dogodki v Inomostu tudi v v Gradcu niso Izostali brez posledic. Nem štvo, posebno še nemško nacijoca'no dij=štvo hotelo je zopet pokazat'", da je Gradec »aller-deutscheste Stadtc. Demonstriralo se je po graških ulicah, organiziral mob, ki je pokazal svojo ogcrčero.t s tem, da je hotel pobiti vse, kar je količkaj laškega. Pa se nieo omeiili na cem< nslrtcije proti Lahom, marveč začela se je gorja proti vsemu, kar je ne-
nemškega.
N» maki »burši« so zihfceval', naj se iz veže \s_učilišča in tehnike odstranijo nazna-nilte deske vet h neneirških društev. Kaj pak, da je rek or tehnike takoj ugodil tej zafctev:. Proti it] odredbi, ki pomenja žaljene in zi pcstavljerje tecemških dius?ev, nasiopJa eo vsa slovanska društva kakor jeden me ž in \ ta nt men se je sklicalo zborovanje slovaDskega dijaštva.
Na zborovanju, čigar udeležba je bila zelo impozantna, zbralo se je tad 200 slovanski akademikov. — Vei govorniki so bili ed ni v tem, da oca odredba pomenja kršenje akadertiČae Bvobode in pa et-.rih pravic, ki so jih društva uživala, in da slovansko dijaštro ni voljno m rno gledati, kako se postopa žojim cd strani merodajnib fakt .rje v, da ugodijo želji uekater h kričačev. Vsprejeta je bila jednoglasno eledeča resolucija :
»Z oz:rcm na te, da ee je z cajcovejšo odredba rektorja tehnične visoke šole, veled katere so se odstratile deske vseh nenemških društev, ki nisj dala niti najmanjšfga povoda, kržila obča akademična svoboda, ker akademiki nikakor ce morejo trpeti, da eo njih pravice odvisna cd momentanne samo* voljnesti ; nadale z (zrem na te, da blovan-ski di'aki na grtšk h vi-okih šolah nikakor niso g stje, ker so ša kaker ulje avstro-ogr-ske m >narhije enakopravni z Nemci, in ker imajo Slovenci p »sebej, kakor notranji avstrijski narod glasom ustanovne listine izrecno zaiamčeno enakopravnost ca grtških visok.h šolah; s konečn m ozirom na to, da eo ee z igorej omenjeno odredba vsled pritiska naci-
dijake vrgli iz tehnike. Protijtakim poskusom nemšk h »burševc je treba najodločneje po-stopati in sklenilo se je, da oddajo predsedniki slovanskih društev rektorju tehnike poleg gornjega po testa še sledečega:
»Slovansko dijaštvo, zbrano dne 7. nov. 1904. na univerzi, protestira ogorčeno proti nastopu nemških dijakov, kateri so danes vrgli nekaj slovanskih dijakov iz tehnike jedino zato, ker sa govorili v materinem jeziku, ter opozarja slavni profjsoraki zbor tehnične visoke šole, da proskrbi za osebno varnost slovanskega dijaštva«.
Ker so imela slovanska društva prejšnja leta pravo, priobčavati svoje oglasa na nazna nilnib deakth v samem materinem jeziku, a jim je lanski rektor Srraup ti pravo samovoljno odvzel, sklenilo se je, da ee odda sledeča peticija akademičnemu senatu vseučilišča.
»Na univerzi zbrano dijaštvo dne 7. nov. 1904. Be obrten na visoki akademični senat, da mu izvoli vrniti staro pravico glede afisirarja oznanil na društvenih deskah v njegovem materinem jeziku, in to iz sledečih razlogov :
1) ker sma imeli to pravico, kar pom nimo ; 2) ker je namen teb desk, da priob-čujejo društva oglase samo svojim členom ; glasom društvenih pravil pa je uradii jezik društev eamo materinski ; 3) glasam ustanovne listine graška univerza ni izključno nemška posest«.
Slična peticija izroSi se tudi rektorju' tihnične visoke šale.
Tem točkam, tikajo^im se vs.h slovanskih društev, je sledila sijajna manifestacija slovenskih dijakov za slovensko vseučilš5e v Ljubljani. G. caad. phil. Jane je povdarjal v jedrnatem govoru potreba slovenskega vseučilišča in je predlagal konečao sledečo reEo'uc:jo, ki se naj izroči c. kr. vladi :
»Slovenski dijaki, zbrani dne 7. nov. 1904., poživljajo visoko c. kr. vlado, da ustanovi takoj v Ljubljani slovensko vseučilišče iz sledeč.h razl(g ;v:
1) ima glasom ustav. zak. čl. XIX. veiki narod z ijamčeno jezikovno enakopravnost in na podltgi tega pravico do višje izobrazb« v materinem jeziku; 2) bi se nam s š'udiranjem v Ljubljani, vfrcu slovenskega ozemlja, olajšilo materijilno stanje, izlasti, ker smo na obstoječ h vseučilišč h zapostavljeni pri podporah; o) se nas smatra ta obstoječih vseuč liš!-ih za trpljene gotte, preti čemur nejodločnejše protestiramo, dočim l i morali imeti kakor avstrijski državljani iste pravi e z drugimi narodnostmi ; 4) bi ee z ustmovi tvijo b!ovenske£a vseučilišča v Ljubljani povzdignil kulturni nivo Sloveneev, kar bi moralo biti gotovo tudi v interesu visoke c. kr. vltde; 5) smo izpostavljeni reitškemu šovinizmu, kar se je zopet pokazalo v zadnjem času.
Resoluciji je bila soglasno vsprejeta in z burnimi živio klici je bilo zaključeno zborovanje, ki sa je vršilo do cela doBtojno in je vspelo sijajno. Med tem čaBom Ee je zbralo v veži univerze nt d 200 nemških buišev in le posredovanje rektorja ia pa m rno in dostojno vedenje slovanskega dijaštva je preprečilo, da ni prišlo do krvavega spopada.
improviz:rajo pred paBom svojih glavnih vtrdeb nasipe in rove iz [zemlje, jih branijo e raimerno malimi četami, dokler se jim to primerno zdi in Be čete potem umikajo v glavne vtrdbe.
Japonci zasedajo tako zapuščene nasipe in kriče v svet o velikih vBpehib, ker pa so tiste improvizirane vtrdbe navadno pod ognjem glavnih ruakih vtrdeb, jih Japonci seveda ne morejo obdržati. Tako je umeti ne le gornjo brzojavko, ampak VBa poročila zadnjih dal o velikanskih vspehih oblegovalne vojske.
Z bojišča v Mandžurji prihajajo le vesti o spopadih med sprednjimi stražami in o re-kognosciranjih. Glavni vojiki mirujete še dalje.
Naravno : O^ama si ne upa, ter pričaknje ojačenj, Kuropatkinu se na mudi, ker ima gotovoBt, da dobi še več ojačeaj nego Ojama.
Iz deželnega zbora istrskega. Ali smo zopet prevar j eni?
Že iz včerajšnje brzojavke so doznali čitatelji, da je vlidni zastopnik, namestništven svetovalec Fabiani, tudi na hrvatske in slovenske interpelacije italijanski odgovarjal, in da eo poslanci manjšine od očno protestovali proti taki praksi.
No, iz poznejših došlih nam poročil do-znajemo, da je to, kar se je dogodilo v predvčerajšnji seji deželnega zbora istrskega, še veliko huje, nego je že dejstvo italijanskega odgovarjanja na slovanske interpelacije samo na sebi. Vladni zastopnik je na proteste manjšine nastopil tako, kakor da hoče tej poslednji demonstrativno dati ni znanje, da kurz £t?re vladne politike nasproti manjšini istrskega prebivalstva ostane stari, ne?pre-menjen, proti rakonit.
NameBtniški svetovalec Fabiani je odgovarjal na dve italijanski in tri hrvatske in-terpeltcije, a odgovarjal je ca vse samo italijanski. Cim je dovršil, je vstal poslanec A d d r i j iS i o ia je hotel staviti vprašanje do prelsednika. Deželni glavar ga je opozarjal, da o odgovoru na interpelacije ni dopustna razprava. Posl. Aadrijčio jekon-statiral vendar, da so bile interpelacije manjšine stavljene v hrvatikem jeziku. Od ogorčenja tresočim glasom je izjavil, da tako postopanje vladnega zastopn ka in vol vira brez obzirao žaljenje državnih temeljnih zakonov
naBtopom deželnozboraki manjšini, narodu, ki ga ista zastopa in jeziku dvotretjinske večine prebivalstva v deželi. Celo gospoda v ure-ništvu »Piseolovemc bo menda občutili to, ia so zato hiteli ta nastop vladnega zastopnika ublažiti s tem, da so v včerajšnjem poročilu, v gori rečeni izjavi, izpustili besede »lingua di pertrattazione«. (Ali so to storili dogovorno »coir am'co Fabiani?!«) Ali so našs nade, vzbujene po prvih nastopih gospoda namestnika princa Hohenlohe, izgubljene? Je libila res opravičena tista nezaupn03t naroda, ki se je pojavljala v nedeljo na zb^ra političnega društva »Edinost« ? Jmajo li res oni prav, ki tudi sedaj ostajajo pri svojem inenanju , da stari sistem v našeai Primorju ostane tudi nadalje?! Na ta vprašanja pričakujemo odgovora z dejanji in pridodajemo samo, da je med naš mi poslanci zavladalo takovo ogorčenje, da se včerajšnje Eeje niso niti več vdeležili in da je skoro gotovo, da o tim zasedanju sploh ne pojdejo več v Koper.
Obstrukclja v deželnem zboru štajerskem.
Iz slovensk h štajerskih listov dozaaj6aio, da narcd nrš povsem soglaša z reiolutnim sklepom slovenskih po3lanaev sa prjEt>p v obstrukeijo. Od vseh strani spodaje Štajerske da prihajajo brzojavke od društev, občin in posamičaikov, ki povdarjajo svoje sogla:je s postopanjem poslancev in popolno zaupanje do istih. Takovo soglasje z narodom je zastopnikom v krepke? moralno oporo. Lahko je umeti, da peče to sovražnike našega naroda. Zato skušajo uvssti agitacijo, da bi nalovili vasj nekaj nezaupnic poslancem. Zi-stonj jim trud. Na uslugo jim bo morda kakov plačani izdajica. Glai propalic pa je brez vsake moralne vrednost'. Poštene slovenske občine io peštenega slovenskega moža ne dobe nobenega za svoje namene. Pripominjamo pa, da se s^venska ob3trukoija ne razteza na vee prelmete, ampak v prvi vrs i na proračun.
Zoper madjariziraKtje nemadjar-skih narodov.
Znano je, kako Ma Ijari trobijo vsemu bežjerau svetu dan na dan na ušesa, da eo najliberalneji, najplemenitiji -jarol f.od s^la cem. Ali k-kov je ta madjarski liberal z m in ta m&djarska plemenitost, o tem nam nsj-izraziteje pripoveduje načrt novega šolske g i
in nejvišh cesarskih rcsaluci'-. Naie preb val- zakona, ki ga je pred t ar tedni veprejela
Rusko-japonska vojna.
Trst, 9. novembra 1904.
Z bojišča ni posebnih novic. Že ta fakt potrja, ktko prav smo imel, ko nismo hole'i verjeti zatrdilom japonofilsk;h virov, jčeš, da so vse glavne vtrdbe v Port Arturju že v roksh japonske vojske, da japonski topovi že nadvladujejo vsa trdnjavo in vse pristanišče. Dajje bilo pred včeraj njem vse to res, danes bi gotovo imeli obilico nadaljnih senzecijoneln h vest:. Takih vesti pa ni in s tem je tudi povedano, da vse skupaj ni bilo n č res.
Neka včerajšaja brz javlia iz Č fu se je izražala nekako takc-!e :
»Iziedno hrabri frontalni napsdi -Tapcn cev niso aogli fctrmoglaviti Port Arturja«. Tu je vendar dovolj jasno pripoznano, da Japonci niso nič dosegli, razun — [kcmple-menta v tej brzojavki njihovi namišljeni hrabrost. Še bjlj karakteri*t čna je neka današnja brzojavka tudi iz Ć;fu, ki pravi, da so
Vf VJ	V — - —--— - ---- |	*	i '	__	.
jonainrga šovinizma nemških dijakov odczele Japonci zaustavili napede na Port Artur m slovanskim akademičnim društvom stare pra-'da se je istim »ledeloma« posrečilo obraniti v vice: protestira slovazsko dijaštvo, zbrano fort h topo-e, ki so si jih bili pr^ojiK In na graški univerzi, odločno in slovesno proti sicer zato niso vspsli popolnoma, ker aa pn-tej odredbi ter zahteva, da se Uta takoj ' svojene vtrdbe pod hudim ognjem Rusav.
odtegne«.	So> kdor m 5iuti 8 krit«r'3e®» ** ume1' da
Obče ogorčenje je zavladala o poročilu one vtrdbe niso nikake glavne vtrdbe in da
g tebn P, da so njega :n drugs sl.vanske je stvar taka, kakor trdimo mi vedno. Rusi
stvo more zopet videti, koliko mu je d;žiti do razferičane pravičnosti c. k. vlade. Na to pa se je zgodilo nečuveno, kar bi bili najmanje pr čakovali po znanih lepih besedah, ki so jih naši poslanci čuli iz ust novega namestnika toliko v ittrskem dtža'nsni zboru, kolkor v nameštniški palači v Trstu. Vladni zastopnik je namreč izvlekel in prečital isto izjavo, ki jo je j:ofal glasoviti namestaiški svetovalec Eilutcheg v letu 1887, ki jo je ponovil drugi namestniSki svetovalec v letu 1894., in na katero ee je avetova'ec Fabiani skliceval v letu 1901. — tisto izjavo, ki je v dijemetralnem naspretstvu z dižavnimi temeljnimi zakoni in cesarskimi resolucijami, isto iz avo, ki je v s gasju s [frikso večine dež Inega zbora, ki jo je obsodil ce?ar sam z zaanimi najvišimi resolucjami in radi katere prakse pa je bil deželni zbo: v kazen enkrat že rezpušcen : isto izjavo je name3tniški svetovalec prečital zopet v predvčerajšnji seji! Tiet > izjavo, v kateri stoje besede, da je »lingua di peitrattazione« (razpravni jez'k) de-
in na
»Lo gazi ce-
Je
želnega zboia istrskegi italijanski, zf.tD da vlada italijanski odgovarja tudi slovanske interpelacije t
Ta nastop vladnega zastopnika je izzval neopisno ogorčenje pri ilavanski manjšini.
Hrvatski in slovenski paslanci bo vskli-kali ; »Hrvatski čitai, nesrečni sin! povi!« »Lopovska vlada, ki sama sar.-ka rtšen a !« Del :tal janske večine aplavdiral c. k. avstrijski vladi in njene nu zastopn kut drugi del pa je bežal iz dvorane kričaje in ž/iž^aje nasproti slovanski ncanj-šini. Posl. Zaroti i je piska 1 na piščalko in manjšina mu je aplavdirala ironično ! P03I. Lag nja, dobivši besedo, je izjavil : »II ri spondere in italiano alle interpellanze proiotte in croato, non cancella la barbarie q' lons-bruck ! (Italijansko odgovarjanje na hrvatske interpelac je ne more izbrisati inomostskega bjrbsrstva !)
V dejstvu, da i a govoril vladni za3top nik v imenu c. kr. vlade in da ni iz^juTeno, da se je poprej sporazumel z italijanskimi poslanci, v tem dejstvu leži glavna moralna j teža vdarca, ki ga je zadala vlada s tem!
ogrska zbornica ob spljšnem pritrjevanju vseh madiarsk;h poslaccev neizvzemei klerikalcev. Kakor je znano, je na Ogrskem do 9 milijonov Nemadjarov *'n še od ostalegi prebivalstva je le polovica Madjarov, do Si tu so drugi pomedjarmi Siovaki, Nemci in — Židje.
Ta neznatna msdjarska manjšina ho?e sedtj, pod pretvez) interesa države, celo ljudsko šolo popolnoma vzkratiti neneadjar-skim carodoai ter jo pretvoriti v tvora co, is katere bi prihajali B£mi pristni Madjari. A i ob tej grozeči nevarcosti so se ohsveet le vre nemadjarske nsrodnosti, gosebao erdelj^ki Saši, Rimuni in Srbi, tar so jele eaergičao rfa^i rati in odbijati nož, ki bi ga jim fcotel m*, djarski — liberalizem zasaditi v vrat. Kak^r emo omenjali ravno včeraj, sVi cujejo Srbi pridno protestne skupščine prati novem a šolskemu zakonu. Vemo s'csr, da so oš sa madjartke vlada in madjarskega parlamenta glaha za proteste onih, ki trpć pod n^sljcm in krivico. Vendar pa ne ostanejo skupščine brez korist?, ker se bi s tem narcd drami na odpor. A skušnja in zgodovina uč ta, d 1 kulturi bolj pristopni elementi, kakor so ne madjarske naiolnosti na Ogrskem, ako bo vzdramljeni, nikdar ne poginj*jo pod preganjanjem nekulturnega, szijatskega plemena, kakoršao je msdjarsko.
Drobne politične vesti.
Zasedanje goriškega dežel nega zbora ba zaključeno v sobota dne 12. t. m. Seje bodo še dane', jutri in v soboto.
Mestne občinske volitve v Zagrebu se bodo vršile za I. iazred du* 17. t. m., za II. razred dne 13. in /.a III.
razred pa dne 19. t. m.
Namestnik Aleksejev, minister za notranje stvari. Iz Petrograda poročajo, da se tamkaj širi govorica, da dosedanji namestnik v Mandžuriji Aleksejev, po3tane ruski minister za co'ranje 9tvaii, a knez Sviatopalk-Mirski da olstrpi.
Domače vesti.
Italijani iz protislovja t protislovje.
Prejeli smo: Kar Be je in se še dogaja v Inomcstu proti italijanskim visokošolcem, ob soja ves civilizovani svet, izvzemši jedino le pangermane in druge njih nemške, bolj prikrite — som šljenike. Kdor ima zmisla za pravico in svob do, mora obsojati to divjaško izganjanje sodržavljanov — pa se dogodilo to v Inomostu, ali kje drugje. Državljan imej širom države, v katero spada, v zakonih potrjene enake pravice in bodi povsodi spo štovan ! Umevno je pa ob sebi, da je tudi njemu v dolžnost, da on eam Bpcštuje ljudi in zakone. Naši tižiški Italijani se kažejo silno vžaljene vsled dogodkov v Inomostu. Mi umejemo njihovo ogorčenje in smo tudi pričakovali, da tudi Italijani Trsta povzdignejo svcj glas proti barbarstvu v InomoBtu. Pričakovali pa smo kaj resnega, kaj doBto janstvenega, manifestacije, ki bi imponirala. Pred vsem pa Brno pričakovali, da se Trst cglasi proti njim, ki so jih užalili. Ali, slabo smo pričakovali in krivo računali. Mesto resne manifestacije smo doživeli otročarije, kakorsnja je tisto večno pevanje neslane »LaBse pur« po ul cth, ki je viku vsega naperjena proti — nam Slovencem, kakor da emo jih mi klpli po ulicah ino-mostskih !
Minolo nedeljo je bil v občinskem gledališču začttek >demonstracij« — če take neslanosti sploh zaelužujejo to označenje —, a kaj emo morali gledati ? M^sto, da bi bila
praven italijanskemu jeziku. Ali temu ni tako. Ker v našem ljubem Primorju in pod očesom de bolj ljube o. k. vlade logika in pravičnost nimati besede. Rečena zavarovalnica razpisuje ravnokar mesto uradnika V. rezreda z letno plačo 2200 K. V prvi vrsti •je zaačilno že dejstvo, da je razpis priobčen pač v »Piecolo«, ne pa v kakem slovanskem listu Trsta, drugo značilno dejstvo je, da se stavlja do prosilcev cela vrsta zahtev, a da med njimi ni poznanje našega jezika. Poreče se morda, to je nižja, neznatna služba. Na to odgovarjamo najprej, da se tudi visi uradniki — z malimi izjemami odlikujejo z nepoznanjem našega drugo pa je fakt t?, da ravno niži uradniki prihajajo največ v dotiko s strankami. In če šs uvezujemo notorično resnico, da je v Trstu število slovenskih delavcav ogromno, potem ne more biti za nikogar nikacega vprašanja, da li je poznanje slovanskega jezika za te uradnike potrebno ali ni potrebno. Pa, seveda, kdo bi se neki brigal za stranko, ako je ta stranka s učajno s'ovanske narodnosti. Plačuje naj, mclČi naj, naj se pušča eventuelno tudi š kanirati od gospodov uradnikov ! Tako je ta rsznih urad.h in ustanovah in tako je tudi na rečeni zavarovalnici. In v bolje razumevanje naših razmer naj dostavimo še, da je zavarovalnica proti nezgodam zavcd, ki stoji pod nadzorstvom c. k. državne vlade.
Odkrita beseda! Iz hrvatskih listov doznajemo, da so hrvatski napredni dijaki in Srbi (v Zagrebu in v Belemgradu) doposlali
vest: Neki dan je prišla neka kuharica na ribji trg, da kupi ribe; ribiči so mislili, da ja to Handelova kuharica ter jej niso hoteli prodati rib, a povedali so ji tudi vzrok. Ku harica se je morala zakleti, da ne služi pri baronu Handela, ampak pri vojaškem poveljniku Horsetzkemu. Še le na to izjavo so ji prodali ribe.
Kotorski škof dr. Uccellini ee je £e
povrnil iz R'ma v Kotar. Zadarski »Nar. List« javlja, da se je povrnil zadovoljen.
Z) izpit učiteljskega usposobljenja
se je prijavilo na goriškem učiteljišču 72
— še posebno učiteljev in učiteljic, jezika. V
demonstracija resna, imponentna in naperjena i italijanskim dijakom izraz simpatje radi do-proti nemškim razsajačem, smo morali g^ jg^dkov v Iconostu. Mi ne moremo drugače, dati, kako je tržašsa camora nastopila — i neg0	Op0zorjmo dijake bratskega nam
proti mlademu Dompieriju, TržaČaau, Ita3i-1 naxohrvatsko srbskega, da te na manife-janu! In to le zato, ker je Gino Dompieri j atacijah po tržtških ulieth radi dogodkov v drugačnega mišljenja, nego oni, ki bo ga x:0mostu na skrajno žaljiv način manifestuje
naBiln m potom iztirali iz gledališča ! Obsojali bo eno nasiije — a izvršili bo v istem trenet'^u, đrug^ nasilje !
Na »efemon^trfcij «, ki Be je vršila v torek, smo ropet pričakovali resnega, dostojnega naetopa, a sjao se istotako varali.
Pri Chiofzi 8e je zbralo par sto mleeno-cobih mladičev (radoveJn» žav pi je b:lj kak tise č). Ti prvi so kričali : »Abbaaao In3bruek«, »Abbss^o i gncccbi« itd. Potem 80 kričali : »Evviva Trieste italiana«, »Evviva la repub-liea« f živela Ijudovladd), »E7viva Trieste e Tremo per srmp:e ;taliana« (živela Trst in Trident, za vedno kška) in drugo. Sedaj pa čujte : ista mladina je neposredno za tem radnj m vskiikom krčala: »Živel internacionalni Bocijalizem!!« Sedaj pa ram povejte, kako se strinja, če hkrati krie m : »Djli z Neme in živel VBikdar ita-liiace ti TrEt!« in »Ž vel mednarodni scci jelizem !«
Pevali eo vse cavskr ž : legino himno, marsiljezo, hško bitrno, La ee pur ... in so v isti sapi vskl kali mednarodnemu soc-ija-lizxu! Moremo li ljudi, ki aplavd rajo »za vedto« laškemu Trstu in ob fQ«m interntci jocalizmu, smatrati r^SLim ! Yerega mamica re bi uganjalo nobeni «!rugo ljudstvo ! Protestirati proti nt B) lat vem, a ob enem peti — da v Trstu »eoj ei | arla <he italian« (se ne sme govoriti drugo, nego laiki), je zopet rni žno le tržask m mal m in velikim otročjem. EJametai ljulje bi ne bili na tak j»čin — sami stbe Hi po scbth!!!
Pripomba uredništva. Neki, za n:s relo res:-n m ment pa trtl.a vendar zabel« ž ti iz vse te — sit veuia verbo — ko-
117.60—117.80, nemški bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrsk \ kronska renta K 98.— £8.26, Italijanska renta
102 *lt *03.— kreditne akcije K 669.-- 672.—
državne železnice S 650.--G53 —, Lombardi K
87.— 89 —, Lloydove akcije K. 720.--730.—
Srečke: Tisa K 324.-329 —, Kredit K 480 —
do 490.—, Bodenkredit 1880 K 307 — 317.—, Bo-denkredit 1889 K 297.— 30d —, TurHce K 131.50 do 133.50 Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. url popol.:
danes
Državni dolg v papiijo	100.30 100.30
„ „v srebru Avstrijska renta v zlata
B „ v kronali 4"/8 Avst. investicijska renta 31/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/„ „ i, v kronah 4'/, renta 3 V,
proti — Hrvatom in Slovencem ! Na drugem meatu pa najdejo gjj. dijaki, kako se Ižalijaii vedejo ravnokar nasproti Hrvatom v dežel-nem zboru istrskem !
Le opozoriti smo hoteli na to, ne di bi hoteli komu usiljevati svoje naz ,re.
Drojna mera. V celjaii mtšSanaki šoli 6e je d.gulil nenavadni in nečuveni fclučaj, da je neki učenec zaeolil svojemu učitelju zaušnic \ Ko je učtelj nekoliko ozmerjal učetea, je ta poslednji samesveatno nsgUšal, da on je meščanski sia. Ij menda je imel ra loga, di ee je ponašal s tem, kajti dobil je za svoj Čin le tri ure zaporp. No, učitelj je bržkone s'uti1, da b^ imela stvpr tak ko nec in zi to si je že prej S£:m poskrbel zadoščenje b tem, da je fintalinu — vrnil zaušnico. Ne za učenca ne za učitelja ni imela ffcra nikakih daljnih posledic. To je že ttki mera na Šisjersktm, kadar merijo Nemce.
Drugačna mera je za SlDvence. Kako vse drugače bi se postopalo te le b slovenskim učencem, ki bi zagrts 1 kaj tacfge, ampak tu ii z učiteljem, ki bi na takov ža losten nač n pokazal, da nima nikake avtoritete !
Shod poštnih nradnikov. P.štni urad n ki bodo imeli dne 13. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani »Kaz na dižavnih uradnikov« BLod s sledečim dnevnim red^m : 1. Razmere glede povišanja v službi. 2. Skrajšanje ak tivne službe na 35 let. 3. Nedeljski počitek in dopusti. 4. Službtna pragmatika. 5. Vste-tje služben h let nekdanjih pošrarjev, poštnih odpravnikov in dijurnistov v pokojnino.
Sledilo bo ieredno javno zb)rovanj<», na katerem se bo razp avljalci o službeni dokladi
Sinočiije demostracije so presegale predslnočnje. Kolona kakih 2000 ljudij je krožila ves večer po mastu pevaje >marse-ljezo«, himno >Lrga nazionale« in »LaBse pur che i canti e eubi« ter kričaje »Viva Trieste italiana!« »Morte ai tedesehi barbari !« »Abbas30 Innabiuck !« in slično. Ta kolona demonstrantov — ki je veaj hotela zastopati italijansko narodno stranko — je pa bila sestavljena iz vsakovrstnih elementov. Dovolj bodi, eko povemo, da smo na Bvoja ušesa slišali vskiike : »E/viva la pasta e fasoi!« in »Evviva el vin de vinti-otto!«. Tudi jih je bilo, ki so kričali »Evviva il socialismo ittlanol«
Tudi » eeeap attini« so priredili proti demonstracijo. Ti bo seveda kričali : »Evviva 1'AuBtria!«, »Evviva Innsbruck !« in slično. Pri kavarni »Stella polare« je prišlo do konfl kta in je bila razbita ena šipa kavarne. Polieija je dala zapreti to kavarno.
Ob pol uri popoluneči so se irredentov-Bki demoostrantje razšli na trgu Gjldoni.
Aretjvan h je bilo 25 demonstrantov. Na zdravniški postaji se jih je pa zglasilo 10^ ki so bili več ali manje ranjen*.
Kos kazalca si je odsekala 14 letna deklica Marija Budin v Mirnu pri Gorici. Deklica je kosila zelje za prešiča, pri tem si pa po nesreči odsekala kos kazalca na levi r,_k'.
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frank ov 10 ital. lir Cesarski cekini
včeraj 100.3U 110.30 119.85 100.— 9135 118.90 98.10 89.25 1636.— 670 —
100.35 119.85 100.(5 91.25 118.85 95.05 89.25 163H.— 672.25 239.372*9.477, 117.60 " 117.57", 23.51 23.51 19.08 i9.0S 95.25 95.25 11.33 11.33
Iz »Škrata«. — Ntki gosood si je kupil slamnik t,r je vp»W pri^dii dom,v *«£*> B8.00, g -P'-bo^ ^ svojega s ugo, kako da mu stoji klobuk.
»Izvrstno«, mu je odvrnil sluga, »kakor da je iz glave izrss'el.«
medtje. Ololco-t namreč, da vladni in re
darstv n: organi mirn, £z:stiiajo žaljenju tižalkih državmh uradn'kov. narudno?ti po tržaških ul.cah ! Ali se
a s:
vladi n č ne zlJ, na ra^i strani in
da bi moglo p.rekipeti tudi
Slov. akad. društvo
ima danes, dne 10. t.
m.
»Ilirija
svoj prvi
v Pragi
izreda)
da bi potem prišli do ro- občni zbor.
akeje, ki bi bila — vladni krogi naj bb ne! Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. varajo n kar — možka ! Ali pa morda vlaini Predlogi. 3. Slučajnosti.
feregi žile tega, ker računajo, da bi bila! NevroČljive poštne pošlljatve. C. kr. žaljen a na našo adrtso ž ca, po kateri bi se poštro in brzojavno ravnateljstvo nam je do ves sedanji spor [tel«, žil z nemško italijan- poslalo Beznam enih priporočenih in navadnih sketri na itilijensko-elovanski teren?! M žao poštnih poš.ljatev, ki so bile meseca oktobra to n cel<5 jako verjetno. S j bi odgo- 1904. v oddelku za nevračljive poštne peši-varjalo a a im iradiciiam in vsej modrosti ljitve oJprte, a bo njih odpošiljatelji nepo avBtr. akih vlad v nje pr morski pol t:ki.	znan*. Ta seznam bo doslovni priobčen v
Analogijo med Primorjtm in Inomostom tukajšnjem uradnem listu.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Sestanek carja Nikolaja in cesarja Viljema
BEROLIN 9. »Berliner T. geblbttu« so sporočili iz Petrograda : V prihodnjih dneh ae eestaneta car Nikolaj in ce*ar Viljem v Skierniev c.h, čimur se pripisuje v tamošnjih pc Lučnih krogih veliko važjos*;. Car Nikolaj je pred svojim odpotovanjem izjav: 1, da želi, da ntj inca vsprejcm C33arja Viljema izven-r<dan i a prisrčen značaj.
Dar carja Nikolaja črnogorskemu knezu.
ZVDAR 9. Z .darski »Narodni list« poroča iz Barija, da je <1 »spel t^a velik rueki parnik z 40 000 pušiami ia revolverji, več zabojev streliva in nekoliko gorskih topov. Vse to je bilo prepeljano v Cjtinje. Vse to je ear podaril čmcg rikemu knezu.
Grški kralj.
DUNAJ 9. Gršai kra'j Jarij j9 odpotoval preko Brin lisi v Atene.
Trgovina.
Borzna poročila dne 9. novembra.
TržaSka borza.
Napoleoni K 19.06— 19.09 ang!ežke lire K--
do —.—, Lond tn kratek termin K 239 40 239.80 Francija' K 95.20—95.45, Italija 5 95 20-95.45 italijanski bankovci K —.— —.—- Nemčija K
Parlžka !n londonska borza Pariz. (Skleo.) — francoska ran<;s 98 2j 5°/0 italijanska renta 104.65, Španski ezteriem 88,32 akcije otomanske banke 593.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železne
___Lombardi —.— unificirana turSki renta 86.72
menjice na London 25145, avatriiaka zlata reata 10125 ogrska 4°/0 zlata renta 102.— Landerban^ —.— turSke srečke 127 50, narižka banka 12.^5, italijanske meridijonalne akcije 734.—, akcija lio Tinto 15.33 Trdna.
London. (Sklep) Konsolidira?, do:.?r »71/,,, Lombardi 31/* srebro 26T/a, Spaaaka renta 87'/4 italijanska renta 104—, tržni diskont, 3— maaji-oe na
Dunaju —.— dohodki banke--izplačila banko
—Trdoa.
Tržna poročila 9. novemora. Budimpešta Pšenica za april 10.19 do 10 20; rž za april 7.93 do 7.94; oves za rpnl 7.14 do 7.15 ; koruza za maj 7.48 do 7.49.
Pšenica : ponudba srednja; povpraševanj omejeno, trdno — Prodaja 2^X00 met. atolov., za 5 stotink višje. — Rž za netoliko stotin: zvišanja. Vreme: lepo
Ha vre. (Sklep.) Kava Santom g03,1 a7i-rage za tek. mesec po 50 kg 45.51» frk, za marac 46.—.
New-York. (Otvorjenje.) Kava Rio z* h* 'očd dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stot zvišanja.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Saatos d average za dee. 37—, za marec 37l/4, za m\] za september 391/*, vzdržalo. Kava Rio n^iva i-i* loco 38—40, navadna reelna 41—42, navadna dobra 43—45.
Hamburg. (Sklep) Sladkor za uiv. 25 «0 ze dec. 25.70, za jan. 25 8^ za februrar 25 95, za marec 26.-, za ap.il —.—. St.lno. - Vreme : dež
Sladkor tuzemBki. Centrifuga', pib praaptm
K —io —
promptno K 68.30 do 69.30, za Bepv K — - ds —.—, marec-avg. 68 30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe aurov I2"iia Sn.
Java 13.6 bh. Stalco.
Pariz. Rž za tek^Ci me^ec 15.9 > ti z» december 1P.15, za jaauva* april 17. — , z* in r£C-junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tezofii mesec 23.50 za december 23.75, za ; aauvarr-april 24 60 za marec-junij 25.15 (stalno). — Moka za tekoči mesec 3U.y5 za dec. »1.25, za j«nuvar-apnl 32.10, za marec-junij 32.75 (s aln >). — Repično olje za tekoči mesec 44 75, za d c9mb?r 45.25, za januvar-ap:il 46.25 za maj-avgust 45.75, (mirno.) špirit za tekoči mesec 43.—, za dsc 43.2o it januvar - april 43 50 za maj-avguat 43 50 .'stalno), Sladkor surov 88° uao nov 331/*—M3!* mirno) be) za tekoči mesec 37 - za dec. 371 t za jan. -april 387« za marec-junij 3a1/« (trdno i raSniran b/—67V« Vreme: dež.
Tovaraa pohištva
Aleksander

- ulica Tesa št. 52 A
(v lastni liiSi.)
ZALOGA: Piazza Rosarla (šolsko poslopje).
Cene, d® §e ni bati alkake koaiJii-oas*,
Sprejemajo se vsakovrstna dela t U i po posebnih načrtih.
£astroT&2 oeail tor«&plr.fiBO In Brazdo-
A Dr. Kristin Krstnlovlć j
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije j
Ordi im je od 10'/, do 11 V» predp. in
od 3. ure do 5. popoludne j
v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). ;
Za uboge brezplačno vsaki dan razven nelelj in j praznikov od 12. do 1. pop.
— Piazza Čuvana 1 I. n. ■
bomo se dalje raip^ttl*.
ZarmroTalnlca proti nezgodam In «l0Ten»ki jezik, v področje te tavarovsl-nice spadajo Primorska, Kranjska io Dalma-
c"ja. Tudi ljudje, ki niio pohajali srednje -šale in se ni*o učili zemljepisa, vedo, da je ekupno prebivalstvo tth treh jo^rajin po ogromDi večni s^vanike narodnosti. Logika in pravičnost zahtevata torej imperativno, da
JurčieeT »Deseti brat« ▼ hrvatskem prevodn. »Narodna Obrana« v Odjeku je začela v svojem podli^tiu priobčevati v hrvatskem prevodu Jurč.čev znani krasni roman : >Diseti brat«. Prevod je poskibel g. Milan 2andt kateremu gre vea hvala za njegov trud v svrho čim boljega spoznavanja med Hrvati in Slovenci.
Bojkot proti namestniku Handeln.
je na tej instituciji nai jez k vsaj jednako- 8pljetsko »Jedinstvo« ima iz Zadra nastopno
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIG0J
Tia fiei Rettori štey. 1 (Rosario) - v Trstu - tile čeme St. Petra t MSI Marenzi
Največja tovarna pohiitva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPIaJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT\
HflBOnHB^
< - ]e a* ca arovana človeškega fiv-! • i j.' r^jrft7novmi:ej?Ib kombirsci-«h ped utko ugodnimi pogc.ji, ko no-• ci a druga zavarovalnica. Zlasti je $o4so zaverovan je na doživetje in srart z rnaanjSujoČimi se vplačili.
^tai č*an ;n;a po preteku petih let piavico do dividende.
ff{
T,
v 11 A"
vzajerrna zavarovalna banka v Pragi.
Zavaruje poslopja in premičnin'-- proti požarnim škodam po najnižjih ct-sat1. Škode ceniuie takoj in raiakir tn-'-jr. Uživa najboljši aiovea, koder p< 3 u e.
Rezervni fond 29,217.834.46 K Izplačane odškodnine: 73,324.623-17 K
Po Tf>liko8ti druga vzajemna z«TuroTalnica raše držare z vseskozi siovansko-naroduo apraro.
VSA POJASNILA DAJE :	Dovoljuje iz čistega dobička izdati e
.	podpore v narodne in občnokoristne
Seneratai zastop V Ljubljani, Cegar pisarne so v lastni bančni hisi V bospodskifl Ulicah 12.	namene.
>
MALA OZNANILA
J
t«- Čevljarnica
Iv. Lekaii
TSST SiiUia 7 (p. Ijai. Trta)
izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za gospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defekti_e noge; obuvalo po kopitah zad. modela.
V novi prodajalnici jestvin
in koionijai Pet. a Fetemel
v ulici (i u lin št. 76
je vdoliiti i sakovr.-ti«« jestvine kakor : kavo, riž, tc^teniue (napeljskei, fkidkor, turSC-no in belo moko, naravno maslo, sveče, milo, jetliluo olje prve
vrste 36 novč. — liiago vedno sveže.—
coooooooc000000
Svoji k svojim !
Podpisani priporoča svrjo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muh n,
al. Cavana < uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
oooooocoocooooo
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče e
Cenit brezplačna m franko.
Odda
Cft meblirana soba v ulici Far neto št 49 vrata 8
Jakličeva
restavracija ,Alla Stazione'
Danes, v četrtek lO novembra in naslednje dni senzacijonelno gostovanje budimpeštanske
družbe „Orpheum".
Začetek o*) 8. uri. Vstopnina 30 novč.
Za obilen obisk se priporoča
Josip Jaklič? restavrater
Ncva prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja m na Jamstvo.
Prodajalnica jestvin in fcolonijal
napoljskih in tuzemskih is testenin, olja. kisa. mila
Ivan Počkaj
TRST ul. Petro u io 2
vogal ulice trettel'o«tane
Zaloga moke, žita. otrobov na izbero,
Koncipij eiita
ali izvežbanega solicitatorja
sprejme takoj
Br- H- pipuš,
odvetnik v MARIBORU.
Podpirani priporoča svojo
vNOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
istrsta ulica 12 (zravei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pcstrežba točna. Ben edik t S u ban
Trst siikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. Peki >rsu'i je sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19.
Gucrino jtfarccn
ulica TiTarnella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagem. 1'ro-daja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
— Telefon štev. 1664. —
Ticijan Salvatore
ornam. kamnoseski mojster
DELAVNICA
spominskih kamnov — — marmorza pohištvo Tr*t ul. Farm-to 37
ULICA CASERMA št. 6
PRODAJALNICA mannfaktur
in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itd. — = vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
JAKOB SOTLAR
Via dei Bacclii 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. , Prodaja na debelo in drobno. < am~ Dostavljenje na dom.
Josip Talamini
TEST - tl.della Pieta 13 (dvorišče)
Zaloira istr-kesra in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in najfia.
refo^ka v botiljkali. Dostavljanje na dom
MIKODIL>ICA Henrik Ecnetta
ul. Carradori 18 (Y0gal &eppa)
Specijaliteta navadnih in nie-dicinalnih drog, barv. pokosti. lakov, *<žetk, čopičev, navadnega in parfumnegj. mila. petroleja, Špirita (žejite^ tu reti. — Barvilo za fiieenje
■" . vina. —----- ■■—
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Zlatar
Dragotin Vekjet
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatahine, srebrnine in žepnih ur.
Sprejema vsakovrstne poprave zlatih I in srebrnih predmetov ter žepnih ur.1 Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
•onqojp ni 0}aqap mi uaui od aqoo.iBu ni aABjdod Buiafajd^ ipm a3(0.1)0 n ( »jjsudjši^som ttz ojit.tnqo s(<(op.v .laf.i oJžJoqia '[n x .1X0313IJ
JJ §»JJŠ Fp	lU,>flH,)AS
Aafi-va^ jBd iidn^ mej*)
mvjf
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Otvorilo se je velikansko skladišče^
AL^'tmiir:
Trg Carlo Goldoni 1.
15 Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, nlster) in ^	obleke za možke, (leeke in otroke.
Veliki Mili Map iz tu in inozensffl tovarn, — Naroči po meri hitro in točni
Govori ae clovenski.	Najugodnejše cene
H-
X H-
Moške in deške obleke v veiikej izberi.
Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač.
pcscjr.ost: bombažne delavske hlače, im
Jako ugodne cene.
Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone),
UL

—I
s4!
i

9
Dr. mcD. nniv. Jernej Demšar
praktični zdravnik, specijalist za kožne in spolne bolezni j |
je začel ordinirati	i 5
8. novembra in sicer od 10. do 12. dopol. in od 5. do 6. popoid.
LJUBLJANA
V Prešernovih ulicah, Mestna hranilnica, II. nadstropje l£
m
ttKKKKKHKXKKKXHKKKKKKKKKKSmKK«X
Lepa meblirana soba t3®^
j>a r- 1. decembrom v bližini ljudskega vrta. — Kje, ;i< ve u. rava „Ldinosti~.
jlSanu/akturna trgovina
ARTUR PONTiNI VBccliia 33.
ima v zalogi vedno bogat izbor obleke, barhenda,
jopičev, pripadkov in drobnarije.
Ugodne cene.

><\>
<\>
Pi izza Nuova št. i (ex GadoLiJ
Nova prodajalnica piatnine in bombaževine Fuštanj, novost, v najbogatejši izberi
Odeja imbotirana od go!d. 3'— više; najfinejšega zatena od gold. 6-50.
j Kos bele močne kotenine, dvojne širjave za 6 rjuh gold. 7*50.
o
D O
O
kJ
o
o
n o
C
o C
\ Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se vdobiva
samo v čevljarnici
i corso t2	Romanslii, Irsl Corso«
; SSST" Velika izbera galoš za gospode in gospe.

8
OGLAS.
1 dano podpisani si častim javljati cenjenemu občinstvu, da ?e:n ustanovil	NT 1. noTembrom t. 1.
Na Najvišje povelje Njegov.
ces. kr. apostol. Veličanstva
XXXVI. c. k. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice
llouMUM«	je e,lil,a v	postavno dovoljena, obsega skupno
«»£& W&8»«ni«	18435 dobitkov v gotovini 512.939 kron.
_ Glavni dobitek znaša 200 OOD kron v gotovini ii« ■ ■ ■■■,---
Srerkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15 decembra 1904. gpg?" Srečka stane 4 krone >ročke se v lobivajo jtri oddelku 7,a drr.avne loterije, DUNAJ. III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7. v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah t:r menjalnicah. — Igralni rad se daja knpovalcem brezplačno.
Srečke se pošiljajc poštnine prosto.
tr. direkcije loterijsM fioioliov oddelek državniti loterij.
novo tržaško pogrebno podjetje „pietas"
v ulic; Vincenzo Bellini št. 13 (zraven cerkve sv. Antona novega).
To moje podjetje je bogato preskrbljeno z vozovi, tako da zamorem zadostiti vsem zahtevam. Ob jed lem naznanjam, d i sem nastavil kakor voditelja g. Alojzija 3Ioiltanelli, ki je dobro znan v celem mestu, k-.r je že služil nad 30 let pri vseli drugih podjetjih ter se odlikoval z zvestim službovanjem in točnostjo v svojem poklicu.
Za udobnost cenj. občinstva se nahaja sprejemanje naroćb tudi v ulici Torrente 30 (Ponte della Fabbra) v prodajalnici z mrtvaškimi predmeti ..Concordia".
Nadeja je se podpore cenjenega občinstva beležim
3van Saureneteh.
„LJUBLJAJNSKA KREDITJNA BANKA" \
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital IL 1,000.000
Kupuje in prodaja
f.»	rent, zasUTnih pisem, prijo rile t. komcnalnih
rb1 gmctj, cečk, dsinic vaiot, novcev is deviz.
[p	Udajft k TMliimn iribinjo.
ZtiDdnJ&u in ••komptnje
izžrebane vrvdnostes papirje ia vaovčuje zapele ..	kupone. ---=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srećke proti kurzni
--izgub!	—:
Vlnkuiuje In cilviiikuiuja voiadke žamtninake kavcije, BmMtospt iMštnmmo mmmio	Cfif" Sar*im roćlLd.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljctu Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu &li na vložne knjižice proti ugodnim oareaiim. Vloženi denar obreatuje od dne vlo«ra d dne 7zdiga.
Promet a fteki in nakaznioami.