KATOLJSK	JjJCST«
l»*«i<sa* izhaja vtak petek a* osli poli, in velja po posti zs eelo leto 4 gid. 60 kr , ss pol leta 2 gl. 40 kr.. za et-tert leta 1 gl. 30 kr. V ti-a»rm«i *prejemana za celo l*io 4 gl., za p 1 k ta 2gl., za eertert leto 1 £1. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Damca4- dan popi*
Tečaj XXXVHL	V Ljubljani, 20. listopada 1885.*	U$t 47.
—	f	s
Jedro naj novejše enciklike sv. Očeta Leona XHI.
Po pravici imajo st. Oče Leon XIII pridevek „luč na nebu", ker s tsko učenimi iu modrimi okrožnicami ni kmali kak papež sveti razsvitljeval, kakor sedanji. Zopet novo encikliko so 9. t. m. med svet razposlali, in U obravnava zlasti nauk, kakošna mora biti keršanska deržavna vstava: ,De civitatum constitutione christiana." Ker je vse delo zelo obširno, skusili bomo bolj ko je moč ob kratkem čast. čitateljem podati jedro tega preslavnega novega dela — po posnetku kakor ga ima »Germania*.
Pravica vladne oblasti, pravi enciklika, ni navezaua na kako posebno obliko (da naj bode n. pr. ravno popolno samoderžtvo, kakor na Ruskem, vstava, kakor v Avstriji, ljudovlada ali republika, kakor oa Francoskem itd.); toda pri vsakoršni vladi so oblastniki terdo zavezani prod očmi imeti Bogš, naj višega Vladarja, in Bog mora pri njihovem vladanji biti zgled in naj višji po-stavodajavec.
Vlada mora biti pravična, no samosilska (trinoška), ampak kakor očetovska . . . vladati mora v korist pod-ložnikov, zakaj vi$ji jo lo samo zato višji, da naj skerbi za blagor vladane deželo. Nikakor se ne smč zgoditi, da bi deržavua oblast služila le samo v korist enemu ali nekterim, sej postavljeoa je za občinski blagor . . . Po tej poti bode očitna oblast našla spoštovanje pri podložnih. Ako so namreč le-ti prepričani, da predpostavljeni imajo svojo oblast od Boga, bodo tudi spoznali, da podložni mora vladaiju biti pokoren in zvest, kakor otrok očetu. Toraj je hudobija žaljenega veličanstva no le zoper ljudi, ampak tudi zoper Boga, ako kdo pokor-šino odreče in s pomočjo množice zbudi upor.
Teka deržava nima nič na sebi, kar bi vladarjevemu veličastvu bilo neprimčrno ali nepristojno, in pravie in veličastva kratko in malo no zmanjšuje, iim še le moč daje in jih dela bojj častitljivo. In ako se reč bolj natanko prevdarja, jo očitno, da taka deržavna oblika ima v sebi veliko veči popolnosti, kakor drugačne deržave, in iz nje bi moral cveoti preičp sad, samo ako bi posamezni oddelki svoje doli- -nosti popolno spolnovali, kakor oo jim izročeno.
Dalje ee bolj natanko aaštevejo lepi sadovi, ki cvetč v taki deriavi, Iger so vse dela v ozira na Boga.
V taki deržavi se nahaja vse, kar gre? Bogu in kar ljudčm in je prav razdeljeno: zavarovane so pravica dftržavljaoov i»o bcžjih, natornih in človeških postavah; določene ho dolžnosti posameznih po modrosti ia zadostno je vterjeno. da se res spoinujejo. Posamezni človek je prepričan, aa trn teui silo nevaruem io težev-nem potu proti večnemu mestu ima varne vodnike ia pomočnike za dosego tega namena; ravno tako vč, da mu drugi pripomorejo za varnost, blagostanje in druge koristi sedanjega življenja. Domače družbimtvo je vterjeno s svetostjo edine in neločljive zakonske zveze. Skerbi in dolžnosti zakonskih so vravoane po modri pravici in pristojnosti. ~In tako so lepo in modro vrav-nane razmčre med možem in ženo, med starši in otroci, postave »e ravnajo po pravici in blagru ljudstva, ne pa po gol)ufl]ivi volji množine; oblast vladarja dobi več kot zgoli človeško veljavo, pa je tudi v mejah, de ne odstopi od pravice in uučre ne prestopi v svojem zapo-vodovanji. Pokoršina podložnikov ima dobovno vrednost io častitljivost, ker ni zgoli človeška aluibenoet, temnč vel j 4 kakor pokoršina do Boga, ki po ljodčh gospoduje. Kdor je prešinjen in prepričan o tej razmeri, on vd, da pokoršino Bog zahteva, in da nezvestoba, upor in rogovilstvo zoper očitno oblast je prepovedano, je zoper Božjo voljo in pravico.	(Keaec nasL)
Spomenica
na
eeemstoletnieo fare Št-Vidake nad ljubljeno.
Nektori zgodovineki posnetki 1066—1885.
Sostavil Šentvidčan.
(DaQe).
Česi za Leopolda I in dalje.
Vojeke končuje ljudi in premoženje. Kmečki stan služil jo cesarju, mu dajal vojaški davek, pa tudi je obkladao z dajatvami za grajščake. St Vidci, Podgora, Trata, Peržao, Glinica, Dravi je, K Šiška so dajali obtežoi davek ovoji graieki g grajščini Kolenbergovi. Kmet je delal tlako 1 z vprego, in bilo jo marsikaj nezadovoljnosti in
kar pa je bolje, da oe na dan ne Tleče; ni stanovi naj In bul in naj bodo aaed oaboj v prijaznosti in zadovolj-nosti, to je po keršenako.
Modri eoeer Karoi VL ai na vso moč prizadeta osrečiti svoje dežele. Posebno ploda na to, da ee pota in ceste popravljajo in zboljšnj«yo. čez Ijubelj na Koroško je široka na kačo opeljana cesta in naši tovorniki oi napravijo eattke vozove sa rpmgo po 4 ali 6 konj. Blago prevaflaie iz Terata na Donsj in si upajo še da^je — do fturisa — zatorej so njih vozovi „parizarji" imenovani. — Taki voznik iara 2, 3, 4 perizaije in Ko-eeščani inufa po 16—24 konj *a vprego. Marsikateri je zelo aNgatai; tako Mali v Dvora. On prevaža iz J4sMjmt v Kranj in tako obogati, da meri tolaije na merice; to ga stori osornega; nekoč, ko Sora most vzame, in Mali privosi iz Kranja v Medvode, požene konje z vozom v deročo vodo; toda 8ora požrč konje voz in blago.
Po ceeaijn Karola VI bila je njegova umna in pobožna hči Marija Terezija 40 16t naša cesarica in vladarica. Po materino je skerbela za deržavljane, voješke in kvpčijoke šole je rada obiskovala, ljudske šole po Snetih oo se pričele.
Naša velika cesta iz St. Vida v ljubljeno je bila mmravljena ta čas kar naravnost čez Podgorsko, Dra-vegeko polje in skozi Šiško; imenuje so Marijo Terezije ceeta. Tudi za kmetijski stan, ki je bil vkljub temu, da je steber deržavi, odveč obložen, akerbela je cesarica. Pod vlado njenega sina je bil nekotiko zboijšan kmetiški stan, da so bili proti ne preveliki odkupnini za svobodne nooeotnike razglašeni in kmet iz sodnje oblasti graščinske v lastno cesarsko sodnijo vzet Pričeli so kmetje koran (krompir) saditi, sadno drevje žlahtniti, sčtev spreminjati, na drugo in na trenje leto pa praho orati. Podgoro, na Povovčevi zemlji, pri potoku ob poti oo bili nsoodili murbno drevje za oviloprejke; pašnike in hribe eo oi razdelovali ter mejnike otavilL
Hiše županov in boljših kmetov imnjo pioene vogale, na stenah slikane svete podobe, številke so zazne-aaovane.
O Marije Terezije čaoih, kakor je že omenjeno, oo vpeljeU šole. St Vidoka fara pošilja avoje otroke, katere goepo4je duhovni pripravljajo za poduk« v Ljubljano v šolo. Med takimi učenci je tudi znani Val. Vodnik, Žibretov iz Jame v Gornji Šiški, ki je bil rojen 1. sveč. 1759 in kerščen v St Vidski cerkvi. Tega sošolci so bili: Mali iz Dvora, Hočevaijevi (Sušteršič) iz Medna, iz Guncelj Krivinovi, iz Vižmar Erženovi (Sčver), iz PoliAn Pukleijevi, iz Žapuž Županovi (Berlic), iz Dravdj Pišjakovi (Komen).
L. 1760 je v Št. Vidu za župnika Frančišk Marn, iz Kranja doma, ki je poprej bil 4 leta 6 mescev in 10 dni za kapelana v Vodicah, pozneje v Naklem, 1. 1754 io izvoljon za župnika, v Krašnjo, odkoder je prišel v St Vid. Umeri je 28. ovoč. 1775, eter 66 lčt
Tega leta je tukaj pokopan tudi Murgel, najemnik grnjščine „Pepensfeld" (Kolenborgove).
L. 1785 je votanovljena predmestna fara v ljubljeni v čast Marijinega ozianenja, iz naše Št Vidoke faro eo bili izročeni gospodom očetom Frančiškanom farmani iz spodnje Šiške, podružnice v čast sv. Jerneju. Ker ee ljudje v St Vidski kraj radi naseljnjejo in ljudstvo fitevilniše prihaja, po<laljšajo pokopališče, na ktero je bil 1. 1786,- 20. aprila pervi pokopan Matej Bučar, do-mačin; njegov grob jo blagoelovil namestnik Martin.
L. 1788, 16. avg. umrč naglo smerti Št Vidski iupnik Matija Modic ob »/«11 uri po noči; grob mu biegoelovi Gregor Smolič, župnik Vodiški.
L. 1789 pokopljejo v Št. Vidu v mertvaški kapeli goepodinjo iz Cekinov.iga grada. V ta grob položč čez
. - ^ - -
• let njanegn moža Lorenca, plemenitega Sz5gyinovo ogereke rodovine, ki je bU huoareki stotnik, še le 54 let star, deželni poslanec sa Kranjsko. Umeri je v počasni bolezni za gojilo merzlico.
L. 1791, 13. proe. zagrebejo na Št Vidskem, lepem
E kopališči merliča Karola grofov Petazijevihiz Ljubno; ta grob biegoelovi župnik Gradner.
Kerščeoeke cerkev je ctobra meti, ki okorbi se svoje od sibelke do grobe; pa še potem v večnosti. Oetali živi priporočajo ovoje roajke oveti Cerkvi in vatanov-ljajo oo. maše za včrne duše v vicah.
L. 1775 je v Št Vidu že 40 maš vstanovljenik. Nekatere ao:
Za raojcega Jurija Koman-a, kapelana Lipoglavskcga Florijančič-a, Jožefa Porent-a. Fr. Marn-a župnika St. Vidakega, Andreja Robida, Valentipa Dacar-ja, Jožefa Potočnika, Barbaro Jelovšek, Jakoba Dobnikar-ja, Luka Dobnikar-ja, Matevža Dobnikar-ja.
Št Vidci, dobri ljudje, pomagajo sosedom pri zidanji te ali one cerkve. L. 1711 pomagajo cerkvi Marijini na Šmarni gori, da je v tako lepi podobi na novo postavljene; tedanji Vodiški župnik je bil Anton Juraj, domačin Lokaijev.
Tudi na Skaručini, v čast sv. Luciji, pomagajo pobožni Št Vidci k cerkvi, da je ozaljšana; slikal jo je slavni Fr. Tomšič, Ijubljančan. Že je pa tudi Bo^ja pot na Dobrovi vabila pobožne romaije iz vae Kranjske dežele. Ob obzidji okoli cerkve je stalo po 15 spovednic in pobožne proceelje dohajajo ^jekaj is celo stare Št. Vidoke fare, poeebno še iz Ljubljanskega mesta. L. 1723 se je pa Dobrova ločila od stare matere fare Št Vidske in je oama za oe postala. Ljudstvo jo imennje: Lesno faro, stoje cerkve ima v vaseh: Dobrove, Brezje, Ga-brlje, Smrekovo.
L. 1726 je v Št Vidu za župnika Fortunat Šneider, ta čas je cerkev sv. Jakopa v btanežicah prenovljena. Stranska oltaija sta posvečena: eden ov. Luciji, drugi ev. Florijanu. L. 1789 pozidajo novo cerkev v čast sv. Marjete v Horjulu in za farno cerkev.
(Dsjje prih.)
Človek in itvaL
(Dalje.)
Dalje oe kaže velika prednost človekova pred ži-valijo v tem, da si človek nabira skušenj, skuša svoje vednoeti obogatiti o ptojimi, ter jih obračati zs dobre namene. Ima pa tudi zmožnoet, da preisknje vzroke stvari od najvišjih do najnižjih. Da, njega celo rado-vednoot sili, da si stavi različna vprašanja: Od kod jo svet in kakšen je njegov stvarnik ? Zakaj ae navadno bUaka, kedar germi ; zakaj dežuje le tačaa, kedar je oblačno, od kod štiije letni časi? Vpraša tudi sam sebe, od kod da je in čemu je na svetu? Ob kratkem, človek hoče vedeti o najmanjši stvarici. Tudi zvezde opazuje in spremlja na njih potih in že za več let naprej pre-šteje, kje in kedaj se bo ta ali una zvezda prikazala.
Kaj pa žival? AU tudi ona premišlja o tacih rečeh? Gotovo ne; ko bi živali vedele, da so le zavoljo človeka vstvaijene, in da jih človek sme po svoji volji sebi v prid rabiti, gotovo bi se vse, vse združile, ter mu napovedale vojoko. Pa žiral ne dela in ne misli druzega, kakor samo to, kar mora, da ohrani sebe in svoj zarod.
Človek darnje zdravje, da, celo življenje, samo da vstreže svoji radovednosti. Človek ne hrepeni samo po telesnih rečeh, temveč on išče resnice, prave luči, da razpodi megle nevednosti; trudi se, da si razjasni in zagotovi, kar je bUo prej nejasno in negotovo. Kak na-
•o
in ga ie imajo aoljt, ki n podajan je, kjer v poletji leti m
sled človeškega ži vijem, premišljevati v različnih i
v strašne kraje, kjer v poletji lefli vee v snegu in lede zakopano? Kaj »čsjo v onih srershh krajih, kjer jim preti vssk trne tek smertna nevernost?
Sila jih ne sili, nego radovednost, je li morda ondi gori še kaj snhe zemlje ali
Da pa človek zamore Čeh, podelil mn je Stvarnik rezom in pamet Z raz-Brnom ia svojimi čuti človek spozni, da biva kaka reč in kakšna da je. Pamet pe nas nči, od kod da je kakšna reč, čemu da je, in keko človek s spozuanimi resnicami zopet druge najde. Iz tega sprevidimo, da človek bres raza osa m pameti bi bil kakor neumna žival. Žival, postavim, vidi kamenje ležati po zemlji, pa se ne vpraša, iz češe da je in čemu bi se dalo porabiti. Žival po naravnem nagonu pozna le tisto, kar ji je potrebno ali škodljivo za življenje. Ce veržeš psu kee Mata, ga bode srorda povohal, dalje se pa ne bode zmenil zenj. Ce mu pa pomoliš kos kruha, o potem pa bode tako hlastnil po njem; pes toraj ne vč, da bi si * za ono slato iahko kopil kruha za več dni. Ne vč pa sato, ker ne sni misliti, toraj nima niti razuma niti pasreti.
Ker ps smo prepričani, da smo zmožni delati to ali ono, dobre ali alabo, da lahko premišljajemo ak e Bogu, ali človeku itd., sledi iz tega, da imemo proste voljo. Ker ima človek prosto voljo, je on zmožen Boga spoznati, ter tudi tako dela, da se ž njim združi; lahke pe tudi človek Boga zaverže, ter po drugih rečeh hrepeni. Žival pe ee sna misliti, toraj ji tndi ni treba proste volje.
Vse pa, kar človek razmišljajo, vse resnice, ki jih najde, vse vedooeti, ki si jih je po velikem trudu pridobil, hoče on tudi svojemu bližnjemu razodeti, pojasniti, da tudi drugi zvč, kar je enemu znano. Jezik je visoki zid, večna meja med človekom in živalijo, katera popolnoma loči človeka od živali.
Kje bi bile vede in umetnosti, ko bi človek ne znal govoriti? Kaj pomaga, če človek misli in ugiblje, bi pa teh avojih misli in čntil ne mogel razodeti? >veški razum bi se toraj brez jezika nikakor ne mogel razviti, vse misli bi bile nekako otročje. Le če človek to, kar v serci čuti, in kar ga zdrava pamet uči, zamore z besedami jssneje povedati, postaja človeški duh vedno bolj živ, razum je bistreji, tako da spoznava vedno veči resnice, katere bi brez jezika težko spoznal. Človek, postavim, ki je od rojstva rnutest, poštene vedno bolj slabega uma; on ne moro nikoli kake reči tako dobro razumeti, in to zato ne, ker ee ne more z drugimi pogovoriti.
Tudi pri otrocih opazimo, da oni postajsjo toliko razumneji, kolikor bolje snsjo govoriti. Človek ima eploh že od narave željo, da svoje misli tndi s besedami izrezuje. To vidimo pri mutcu, zi ali z rokami, obrazom ali s celim životom hoče povedati svoje mudi.
In kako bi se sploh mogli učiti po šolah, ko bi ne znali govoriti? Res, ds človek včasi nekaj misli, kar še z besedami povedati ne more. Pa take misK eo ali težko razumljive, ali pa šumi človeku po glavi naenkrat toliko misli,' da jih razverstiti ne more. Torej glejte, keks težava bila bi za učenike, ko bi mtM on ssm moteč zopet mutaste otroke podučevetL Morali bi otroci še veliko delj v šolo hoditi, da M se sploh kaj naučili.
Zato pa hvalisre Boga, da asm je del ta predragi dar. In kake gibčen je človečki jezik! Ž njim lahko razodevamo svoje veselje svojemu bližnjemu, in tndi on se s nami veseli. Z baeedami razodevamo svojo otročjo ljubesen do očeta in matere in prijete^. Z jezikom poto&geoM svoje reve in nadloge, ia precej je ložje pri

in ko M človek no snel govoriti, kake pote hip bi ne svetni Vse bi bOo nekake msrtvo, kakor strahoti lazili bi ljudje po sesslji. No moremo si misliti brea jezike kratkočasim družbe, kjer bi se prijetelj samski pogovarjati o raznih rečeh.
Človek pe si je tadi izmielil znamenja, e katerimi on svoje misli, ki jih je povedal s beeedsmi, tadi lehko zaznamuje; človek namreč naučil se je piseti. Ne hI bilo še dosti, ko bi človek tog premislil in petem drugemu povedel, ker obe lehko possbits. Toraj, da so ne pozabi, zapiše se ne pepir, teko da se še čez več let lahko bere in učL Le stopimo v keko knjigarno; eelo skledavnice knjig je nakopičenih od verha do tal Male, velike, učene in lahke umljive; človek bi moral sto in sto let živeti, ko bi hotel vse prebrati. In vee to naredil je človek s svojim duhom.
(Dag. pA.)
Ogled po Slovenskem in dopisi
V Ljubljani, 16. novembra. (Anodj serij V neke hišo v Ljubljani je prišel angelj vara. Kaj msaite, v ktero in kako? To je prav lahko uganiti. Aags$ verh ime prav rad otrečiče, zato, ker so nedolžni in pa njegovega varstva najbolj potrebni.
Nekje v Ljubljani imajo prav obilno družino, znte so želeli, da bi angelj verh sprejel jo v svoje posebno verstvo. Ksj so tedaj storili? Angelj verh ssm ni ne* koren ljudem, ker je on čist duh in veliko bolj popolno bitje, kakor smo ljudje. Zeto so si mislili v tisti hiši, da je najbolje, ako skažejo angelju varhu posebno čast, se priporočajo njegovemu varstvu, ga prosijo posteči, in da bi to naznanili tudi očitoo v djanji, dali so napraviti prav lep kip (štatuvo) angelja varha, in ga ne* menili postaviti v za to odločen prostor v hišnifveži. In res, prišel je angelj varh v podobi, kaj lep angelj varh, da ga je bilo veselje gledati. Toda otročičem ga ie niso hoteli pokazati, le neko šepetanje ee je slišelo, da je prišlo nekaj v hišo. I kedaj se bode vendar poka* zalo? tako se je popraševala otroška radovednost in mislila si, da dolgo to ne bode meglo ostati skrito, ker se je v saboto v veži nekej pripravljalo. Prišle je nedelja in med mašo ao v pridigi zvečali, da je ta dna za hišo nekak praznik —- spemin angelja varha. Po av. maši pa se je vse razjasnilo. V veliki sobi ee ga videli pred seboj postavljenega na tpogerajeni srisi, neznano milega a resnobnega lice, s psfieo v roki, s poroti — kot pravi krttatec, in pred eeboj iam ljubeznivega dečka. To je bilo gledanje! Ravno tega smo «i mislili sramna angelja varim, samo malo lepši je ta, to je res. — Taka menda se je govorilo, doMer (jim ni negpvor pojasnil, kaj da pomenijo vse te stvari. Opominov sonda ni isaojlndo, kakor je ie Bog opominjal svoje ljudstvo, da nsj gleda na svojega angelja in pssluia njegov glas (2. Moz. 23, 81). Na Is so dvignili lepe podobe, in kaneta je stala blagoslovljena ma določenem .prestam, kjer vlada nekako nad hiše, posdravijajoč frihajajeio k poelovjajoč ee ed odhajajočih. Kak iiv nank bede to za miadino 1 O da bi le veselje debla svojemu angelju vashu, potem ise »bode tudi spolnile nadsjo sveto-pissmshe 'besede: „Ahe jposMeš njegov glas in stasM ase, ker rečem, tem eovsažnak tvqgim sovsatsikom in jih bom topel, ki rtebe tepejo. In mej angelj p*de pred teboj 0. c. v. 22, 23). <0 da bi angelj varil čuval, vm-roval mlade mihnšieii duše, in jih branil vseh nspadsv ter assnnmsti, ki prihoftjo ad hudobnega duha* To eo fcfle želje onih, ki eo ai^^ja verhu priporečaU nsfce in
o
4	f "
272 —
pa dnge inale. Gotovo bodo uslišane, ako bodo tudi sami podpirali aogelja varha".
Tak angelj varh in pa tako je prišel v hišo. Videti ga zamore vaikdo, kdor ae ga ue boji. Prej pa ga je treba poiskati in najti. Tega sicer ne nakladamo nobenemu, ?>ač nakladamo ?sem to dolžoost, da naj se varujejo pob niša t i kterega teh malih, kterih angelji vedno gledajo obličje uebcškega Očeta.
V	Horjulu ao l ile preteklo nedeljo, 8. liatopada, blagoslovljene nove orgije, izveratno delo g. Goršiča. K slovesnosti sta bila povabljena prečast. gg. ljubljanska, kanonik dr Kolavic in profesor Marn. pervi je imel slovesno sv. mašo. dngi pridigo o soglasji vernikov med seboj, r gosp. duhovnim pastiijem in z Bogom.
Iz Sent Vida nad Ljubljano. (Konec 8001et-nice in misijon ) V ponedeljek zjutraj jela je, cerkev zne-bivati se svoje praznične obleke. V teku dopoldneva odstranjen je bil ves kinč, kajti v kratkem imel je nastopiti s pokorni čas, kateremu se spletajo pa notranji, duhovni venci in olepšave. Cerkev postala je resnobna in k pokori vabeča.
Proti poldnevu pripeljejo se preč. oo. Lazaristi iz Ljubljane prav na tihem m brez vsacega sprejema, ker so sami želeli, in sicer častiti gospodje: Ignacij Bdhm, Adolf Pogorel* c. Anton Geršak (iz Celja), in pozneje došel je še Č. P. Jožef Meglič.
Popoldne ob dveh je bil keršanski nauk za otroke, in v torek 20. okt. zjutraj ob šestih prijel se je sv. misijon. z navadnimi obredi.
Ker je obhajanje sv. misijona več ali menj povsod i enako, zato ne bom posameznosti popisoval, ljudstvo se je jako obilno vdeleževalo misijonskih govorov, in pritisk k spovednicam je bil zelo obilen, ter so gospodje spovedniki komaj zmagovali. Spove-dovati prišli so pomagat več ali manj naslednji častiti gospodje: očeta frančiškana Jožef Bizovičar in Angelik Hribar iz Ljubljane. Jurij Dernovšek iz Želimelj, župn. France PovSe iz Ježice, in več dni zapored tudi č. g. Anton Kukelj, kaplan iz Vodic. Ljudje so navadno spovednice že o poli noči ali pa še prej oblegli, in veliko jih je bilo, ki so od enega večera do druzega v cerkvi Čakali, da so zamogli spoved opraviti.
Koliko neizmerno da je koristil sv. misijon, o tem ne bom nič govoiil, ker mi je namen vse dogodke osemstoletnice 16 po vnanje popisovati. Dobrote sv. misijona ved6 le tisti prav ceniti, ki so se sv. misijona v svoj dušni mir poslužili, in teh bilo je ogromno število.
Obrodil je premnogo dobrega sadfi, katerega bo »spomin na sv. misijon" zaupljivo tudi ohranil.
V	petek, 30. okt , dopoldne ob desetih je bil slovesni sklep sv. misijona z blagoslovom misijonskega križa, s sklepnim govorom, slovesno včliko sv. mašo iu zahvalno pesmijo: „Te Deum*.
Kakor so preč. očetje misijonarji, ki so zgoli sama ponižnost, tiho in brez šuma prišli v Sent-Vid, ravno tako tiho in brez zunanjega slavljenja so mirno odšli, v sladki zavesti, da so svoje poslanje na vso moč vestno in prevredno doveršili, ki gotovo ne bode ostalo brez prav obilnega blagoslova Božjega. Bog naj prav obilno poplača preblagim gospodom misijo-naijem njihov obilni trud.
Tako tedaj bila je prečastitljiva slavnost osemstoletnice tudi s tem svojim spokornim oddelkom končana. Ukljub mnogoverstnim slovesnostim in večkrat pri obilnih množicah ljudstva se vender ves čas ni v cerkvi primerila nobena nezgoda, ampak vse se je veršilo v najlepšem, pač da, v izglednem redu.
Slavnostni odbor, sostavljen po č. g. župniku Andreju Volcu, rešil je svojo častito pa zelo težko
nalogo častno in pohvalno. V tem odboru bili so pod predsedništvom č. g. župnika gg.: kaplan Leopold Zaletel, Miroslav Tomec, Anton Belec in Valentin Zakotnik. Častita gospoda župnik in kaplan imela sta skerb za cerkvene svečanosti. G. Tomec imel je nalog sostaviti program, skerbeti za dostojno cerkveno petje, kritiko vati itd. G. Belec prevzel pa je skerb za olepšavo eerkve, kateremu je verlo pomagal g. Zakotnik.
Najtežavnejši posel tedaj je imel g. Anton Belec.-Z neumorno, stalno pridnostjo in z bistro glavo, olepšal je cerkev od tal do verh zvonika tako krasno in tako veličastno, da ni bilo moč nagledati se tolike lepote. Kakor veverica spenjal se je po zvonikovi strehi, obe-šaje vence in priteijevaje zastave in zastavice.
Koliko truda je pa še le imel pri razsvitljavi pervo in zadnjo nedeljo osemstoletnice, ko je s svojimi dela. ci zastavljal toliko stotin lučic po pročelji cerkve, po oknih in na zvoniku! Zares, veri in preblag je g. Anton Belec, dika in ponos cele fare.
Očitno pohvalo zasluži pa tudi g. Val. Zakotnik, ki je g. Belec-u pri olepšavi cerkve veliko pomagal, in se tudi sam mnogoverstno in vsestransko trudil, da se je zamogla cerkev pokazati v tako redki sijajnosti.
Pevski mešani kor farne cerkve deržal se je skoz ves čas prav možato pri vseh slovesnih sv. mašah strogo cerkvenih doloiil. Bilo je do dlake vse tako, kakor tiij&jo dotična določila za petje pri slovesni službi Božji (za kar se vč, gre zahvala g. Tomcu. Vr>)
Tako tedaj sem popisal, se v6, da le poveršno, veličastno slavljenje šentviške osemstoletnice.
Zares veliko slave vživala je v tem po ss. odpustkih posvečenem Času šentviška duhovnija; toda vsa čast in hvala naj veljš, le Bogu in njegovemu pričevalcu sv. Vidu, našemu farnemu patronu.
Iz Loškega potoka, 14. novembra 1885. (Slovesnost in cerkvene naprave.) — Veliko svečanost imeli smo pri nas preteklo nedeljo Obhajali smo sv. Leoarta, varha naše farne cerkve, zahvaljeno nedeljo, in blago-slovljenje novega velikega oltarja.
Dasirsvno je bilo silo slabo vreme, ae je vendar te svečanoati vdeležila nenavaduo velika množica pobožnega ljudstva.
Kar naa je pa še naj bolj veselilo, bilo je to, da se pri tako slabem vremenu in tako »labih in razoranih potih niso ustrašili preč. g. stolni dekan in kanonik Anton Urbas na naše povabilo priti blagoslovit novi oltar, pri kateri priliki so imeli trojnemu praznovanju jako primčren in ginljiv govor. Za to, čast, katero so nam s svojim prihodom skazali in na ta način vso svečanost jako zdatno povekšati blagovolili, vč jim cela fara aerčno zahvalo. Enako tudi preč. gg. župnikoma iz Blok in Sodrašice, katerih tudi niso zaderževale vso neprilike, da ne bi prijazno počastila naše fare s svojo navzočnostjo.
Preč. gosp. Ribniški dekan, ki so nam bili obljubili priti, so bili zarad neprevidene bolehnosti zaderžani; zaderžani so bili tudi nekteri drugi gospodje, ki bi naa Jt>ili radi razveselili.
Krono vsem dosedsnjim obširnim in na več tisoč stoiečim delom, katere smo pri fari v dobrem poldrugem letu doveršili, postavili smo z novim velikim oltarjem iz angleškega cementmramoija, ki ga je tako mojstersko izdelal g. Matija Ozbič iz Kamnika, da to najnovejše njegovo delo občuduje vsak, ki ga vidi. Ravno tak6 lični in terpežni ao tudi cerkveni tlaki, ki jih izdelqje g. Ozbič, kakoršni tlak je on že pod preč. g. Martinom Poč em naredil za našo farno cerkev.
Ne čudimo 80 toraj, da je g. Ozbič tudi iz Bohinjske BiatriOf, kjer je še večji oltar memo našega izdelal, ravnokar od tamošnjega cerkvenega predatojništva v
^Slovenci" in »Danici" prejel prav lepo pohvalo in priporočilo, kateremu se v popolni mšri pridružujemo tudi mi, ki želimo, da bi g. Ozbiču to mojstersko delo pridobilo še veliko v njegovo stroko spadajočih naročil. Anton Žgur, Janez Gregorič in Jak. Kordiš,
šapnik.	klja&ija.
Z Brezovice, 12. nov. (Ponavljanje sv. misijona.) Pred 2 letoma, namreč od 3. do 13. nov. 1883, smo imeli v naši fari sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. la-zaristi v tukajšni farni cerkvi. Obilni vapeh in prelepi sad sv. misijona, ki se je potem kszal, kakor tudi po-praševanje faranov, kedaj bomo spet to prelepo slovesnost obhajali, je nagnilo našega občespoštovaoega in za blagor faranov silno vnetega gospoda župuika, da so sklenili letos sv. misijon ponavljati. V ta namen so torsj naprosili čč. oo., ki so radi in z veseljem sprejeli delo. Pripeljali so se v našo faro 2 nov. dopoldne, in precej ta dan popoldne je bil govor i o poduk za šolarje iz vsakdanje in nedeljske šole, potem so spoved opravili, drugi dan je bil zanje še en govor in potem so bili obhajani. Potem so prišle na versto dekleta, ktere so bile v četertek dopoldne obhajane. Za dekletami pa žene, ki so prejele sv. obhajilo v nedeljo zjutraj. V nedeljo popoldne pa se je pričel misijon za mladenče in možč, ki je terpel do četertka dopoldne. Tudi rnožki so se prav pridno vdeležili in so se dotične 4 dni pri vseh pobožnostih v resnici pobožno in spodbudno obnašali. Vsak dan je bilo pet *v. maš med 5. in 7. uro, ona je bila z blagoslovom. Potem je bil pervi govor, nato duhovno branje in rožni venec; ob 10 drugi govor, od 11 do drage ure popolune jo bil prosti čas. Ob 2 popoldan je bila molitev rožnega venca in križevega pota, potem tretji govor in duhovno branje. Ob 5 popoldne četerti govor in litanije -s blagoslovom. Potem je šlo ljudstvo domu. Vseh govorov je bilo 38. Spo-vedovalo se je od 4 zjutraj do 8 zvečer. Vsa pobožnost se je obhajala 10 dni, in sicer od 2. do 12. novembra, in soočala se je 12. novembra s prelepo procesijo s sv. Reš. Telesom, pri kteri je bila pričujoča vsa fara. Svest sem si, da govorim iz serca mnogoštevilnih obiskovalcev sv. misijona. ako se tu očitno zahvalim čč. oo. lazari-stom za njih darežljivi trud, ki so ga imeli z nami, in za nauke, ki so nam jih delili v toliki meri. Vsem obiskovalcem sv. misijona pa Bog daj moč in gnado, da bi se zamogli ves čas svojega življenja ravnati po naukih sv. misijona, kar jim bo gotovo zaleglo v dušni in telesni blagor! —
Iz Hrenovic. (Nova maša.) 15. t. m. je tukaj obhajal svojo novo mašo č. g, Janez Slavec, iz ter-žaške škofije, ki je v preteklem šolskem letu tretje in četerto leto bogoslovja dokončal. Ima tukaj svoje poštene stariše v cesarjevi službi. Slovesnost je ob enem veljala sv. Martinu, farnemu. patronu in povzdigovalo jo je: mirno vreme, da se je zbralo ljudstva silno mnogo; prelepi cerkveni govor preč. gosp. profesorja in vodja Janeza Legat-a iz Tersta; cerkveno nenavadno petje ped vodstvom č. g, Mihaela Arkota, Hrenoviškega kaplana; spodbudno opravljanje naj svetejše daritve po gospodu novomašniku pri obilni azistenciji preč. gosp. duhovnih • sobratov v krasni cerkveni obleki in v oialjšani cerkvi. Pri kosilu je bilo svatov pol stotine in veršilo se je vse prav lepo ih Tedno. Napitnice so veljalo naj višjemu pastirju sv. Cerkve in presvitlemu cesarju; premilostjjivima škofoma teržaške in ljubljanske škofije, g. novomašniku, preč. g. govorniku in drugim raznim svatom, posebno pa preč. g. Edvardu Legat-u, e. k. kaplanu v Lipici, ki jo malega dečka podučeval 4n v šolo spravil ter mu ostal veden podpornik in prijatelj, dokler ni deček postal mašnik. Tako je bil pri kraji »dan, ki ga jo Gospod napravil;" dan dušnega
veselja ic serčnega rad o vanja. Vas pa, č. g. novomsšoik, naj Bog blagoslovi in ohrani na mnogaja leta v svojo čast in vernim v zveličanje! —
Theologisch-praktische Qnnrtnlschrift v Lincu, IV. zvezek, ta preizverstni četertletnik obsega nasledoje tvsrine: (Konec.)
XII. Literatur: 1) Hiptmair, Geschichte des Bis-thums Liuz, lur ersten S&cular Feier herausgegeben. 2) Hettinger, Aus Welt und Kirche. 3) Polzi, Kurzgefass-ter Commentar zu den vier hI. Evangelien, 3. Bd. 2. The'1]. 4) Schmid, De Inapirationis Bibliorum vi et ra-tione. 5) Fabriciua. Gattin und Mutter im Heidenthum, Judenthum und Christenihum. 6) Zenottj, Die Zeitge-nossen: Der hI. Ordenastifter Ignatius und der Professor Martin Luther. 7) Katschthaler, Theologia dogmatica specialis. Liber HI. Para. II. De saeramenti*.; 8) Vvky-dal, Sbornik Velehradsky. 9) Kaderivek, Die christliche Philosophie, verglichen mit einigen philosophischen Sj-fttemen der Neuzeit. 10) Le fondsteur de Tlnatitut des Freres des ecoles thrčtiennes 11) Jungmaun. Aesthetik, 2. Aufi. 12) Mally, Des Bischofs Victor von Vita Ver-folgung der africanischen Kirche dorch die Vandaleo. 13) Kn6|.fler, Abbč Rohrbacher's Universalgeschichte der katholisehen Kirche, 23. Bd. 14) Schuater. Kurze bibli-sche Geschichte. 15) Der Clerus und die Wshlen. 16) Persud, Oeuvres pastorales et oratoires. 17) fluck, Der erste Bussunterricht. 18) Berardi'* moraUbeologische Werke. 19) Schepers. Der hochw. P. Bernard Haakeo-scheid, der erste hol&ndische Redemptorist. 20) We-ninger, Exercitia spiritualia. 21) Bosko. Einfuhrurig der Jugend in's Tugendleben. 22) Kčrber, Msria im System der Heilsdconomie. 23) E<els, Europa und das Christenthum. 24) Jung, Jesus kommti 25) Spurgecn, Ulu8trationen nnd Meditationen oder Blumen aua dem Garten einee Puritaners. 26) Frind, Im Kreus ist Heil, 7 Fsstenbetrachtungen. 27) Schneider, Das aostbare Blut Unseres Herrn. 28) Hammer, Der chriatliche Vo-ter in seinem Berufe. 29) Pailler. Weihnachtslieder und Krippenspiele, 2 Bftnde. 30) Praxmarer, Regeln und Statuten fur marianisehe Junglings-Congregationen.
31)	Wei8senhofer, Das Passionsspiel von Vorderthirrsee.
32)	Ahle, Geistlicher Christbaum. 33) Mueller. De non-nullis doctrinae gnosticae vestigiis. 34) Sickinger, Das hdchste Gut! 35) Zur Erinnerung sn Jobannes Theodor Laurent. Titular-Bischof von Chersona). 36) Lehen, Eio Tag in der Einsamkeit. 37) Kieffer, Die Herrlichkeiten Unserer lieben Frsu von der immerwahrenden Hilfe. 38) Steinhauser, Ueber Kirchen und Kirchenbau. 39) Eine neue Portraitssammlung der Papste. 40) Forsch, katboliseher Krankenfreund. 41) Scheyring, Der hI. Wundersmuna Antonius von Padua. 42) Hattler. Hand-buchlein des Gebets Apostolstes. 43) Hauaherr, Dio Herrlichkeiten des gottl. Herzens Jesu. 44) Kosterus, Der Streiter Christi. 45) Gott lenkt! Sammlung auser-wahlter Jugendschriften von Eogelbert Fischer. 46) Fischer, Lehrreiche Vorbilder far Erstcommunicanten. 47) Koglgruber, Der Kukuk als Prophet.
XIII.	Bestimmungen des bayerischen Staates uber kirchenrechtliche Gegenstande. Von Pršses Eduard Stingl in Straubing, Bayern: 1) Wer hat die Blitzab-leiter auf kirchlichen Gebftuden zusetzen? 2) Die Kran-kenversicherung der Arbeiter und das bayerische Armen-gesetz. 3) Entscheidungen hinsichtlich der Kirchen-trachten.
XIV.	Bericht uber die Erfolge der katholisehen Missionen. Von Johann G. Huber in Linz.
XV.	Kirchliche ZeiU&ufe. Von Mons. Professor Dr. Scheicher.	(K<>nec Prih ).
Glnhomntec v Lnrdn. »Univers* pripoveduje naslednjo dogodbo:
Mladeneč It fttfeb blizo baiartkO *4je, ttar 18 Wt, je bil gluh in mdtast oft rojstva. Vodil je čadeže Naše Goapč Lurške iurlekla n je attftna jmoCproti Pire-nejem k Matiji DSVici. MIH dih kljtibu iraiproto-vanju trojih domačih i pfcfico i roki naprati na pot Na parnih in na herbtu jo imel napia: »Glnhomutec — grem t Lurd; pokažite mi pot*.— Bilo je dni rožnika, dva mesca je bo^jepotnik hodil prtiti z dežele v deželo, prenočevaje, kjer tau ie alfcičaj VelifcoveČ Previdnost prenočevanje oskerbela. Ko-nočno doopč t aveto jamo a palico v roki, z oprašenimi čevlji, z napol prehojeno obleko. Tndi napia, govorivši za mutca, je bil zginil: pa ae tudi ni imel več prikazati, kajti mutcu je bflo govoriti. Pil jo vodo, ae umil pri Studencu, potem ae je zagnjetel med množico romarjev, ki ao ondi molili, pogosto na kolenih, pogosto z rokami aaakrižem. Zdaj pa sdaj ae je molitev izlivala v peani, fal množice ao v zboru ponavljale aklepnico lurške peani: Avo Maria. Kar na enkrat gluhec sliši in ttntee poje kakor vai drugi: Avo Maria. Bil je ozdravljen. Bil je Bog z jasnim čudežem poplačal vero keršanskega mladenča.
Kteri M radi merliče smodili.
V MIlanu je čaat g. Jakop Skurati dal na avitlo knjigo: .Ca je dopušeno merliče žgati*. (Se ala lecfto abbruciare i morti; an licoat mor-tuoa comburore?) Delo je dal na avitlo le, ker ao ga učeni bogoolovni možje in škofie k temu priganjali.
Pisanje ae bolj odra na Laško, kajti ravno v Milanu imajo tako amodnico sa mertve, kterih ao pa menda Se le kake tri dobili V avojo merliško »pajštvo*.
8v. Cerkev akcr o žganji morilčev ni še izrekla todbe, vender tega ie poterjuje, in bo morebiti o svojem časa spregovorila in sodbo izrekla.
Omenjeno delce ima 294 strani v oamerki in pro-iakovanje jo ločeno v 3 dele, pisavec namreč skazuje: 1. sežiganje mertvih se po natori studi; 2. nasprotno Jt šegi sv. Cerkve; 3. žganje merliče v zahtevajo frama-aoni in njihovi pajdaši. — Knjigo priporoča teržaški škofijski list takim, ki umevajo italijanščino. Cena pri |a^^SMHmMp|>e t Milanu atane 1 gld. 25 ald. (Via
Drobiž.
(Jeaenaka alika.)
„V«e Vsbi slo«." (Ps. 11B, ti.) .
(Dati*)
»Kraljestvo božje ni jod in pijača, temuč praVit-ttost, mir in ve*<je sv. Duha.« (Rim. 14, 17.) — Kdo fa je tisti, ki je srednik našega opravi čenja, ki mir tsnja v človeško serce, in nam jo pridobil pravo veselje ia popolnost duha? Edino le tisti je, ki jo rekel, not tpil je rdroč: JCe je kdo žejen, pride naj k meni in Pije«, (Jan. 7, 37), in kdor v me veruje, tekle bodo iz sjaga reke Žive Vode« »To je pa rekel od Ddha, ki bo ga imeli *njeti ti, kteri so varovali vanj" (J- 38, 39.)
Ali bo pa tiati nasiten, ki miali. da si bo s enim samim požhrkom Vode žejo neasU? Potem bi bili oni kriatgani popolni, ki pravijo: »Nekdaj som znal vsa katekizem na paaset, toda s časoma aem vae pozabil." Ne, no! Le tam je pravo življenje, kjer ae tudi aa zunaj kaže rašča. Rasti ima kristjan vedno v čednostih in hrepeneti po kerščanaki popolnosti, kakor pravi paal-mist : »Kakor hrepeni jelen po studenci, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bogi Mojo dušo žefa po Močnem Bfm Boga, kdaj pridem in te prikifctta prtft božjim obličjem." (Ps. 42, 2-3.)	^
Se ¥6, da ni nič nasprotja mod besedami modrega: »Kteri mene pijejo, Is jih bode Sejalo« (Modr. 24, in med izrekom Kristusovim: „Kteri pije to vodo, veho* maj na bo ga lajalo.11 Kdor je okusil sladkoat mirt Božjega, wki vsa um presega«, njega nič teč no mika
S nemirnem nflfcdttr ugasljivem hrepenenju po stvareh, ga upokojit: ne morejo, pa tadi Živo hrepenenje po Spoznavanji resnice in milosti ne pozni počitka in praznovanja. »Ker pri Tebi je življenja vir, in v Tvoji svet* lobi vživamo svetlobo." (Ps. 35, 10.)
Kolik pomen v besedah: »Vekomaj no bo ga že-jalo !* Večna žeja neugasljiva na eni strani, a na drugI večna, neizmerna zadovoljnosc. „ Veselite se, in od radosti poskakujte, ker plačilo vaše je obilo v nebesih.* (Mat 5, 12.)
Redko kedaj, pa vendar tadi med prostim ljudstvom se sliši beseda : »Tam je bilo lepo, kakor v nebo*' aiht* Ali kakor pravi pesnik:
»Lipa zelenela je Tam v dišečea* gaji, 8 cvetjem me posipala, Pjal sem, da aem v raji!0
Pogani ao roa mislili, da na onem avetu bo le nekako nadaljevanje vesolja tega sveta.
Gerki ao mialili, da v njih nebeaih — elizijumu — bo vse vživanjo, kakor v tem aedanjem zemeljskem kotičku, samo bolj nežno iz izverstno, mesto vina da bodo pili rajski nektar, kakor njih olimpiški bogovi. Zato ao atavili v grobove tudi lepe verče in skledice. Rimljani ao isto počeli glede avojih mertvih. Poganakim Germanom ao bile nebeške veselice brezkončno popivanje piva v družbi železnih hrastov tovarišev. Indijanski Černo-nožd in Siju v Ameriki so imeli to vero, da njih umeril najdejo na onem avetu vae polno jelenov, bivolov in drnge divjačine, kjer bodo lov, kteremu so straatno vdani, z veseljem nadaljevali. Naši pradedje, poganski Slovani, ao nekaj stičnega ai domišljali, da bodo v raja rajali na vedno zelenih krasnih travnikih. Skoraj pri vseh ljudstvih in narodih nahajamo to vero: „Bog je človeka vstvaril neumerjočega.« (Modr. 2, 23.) Cele tam, kjer so trivi Učeniki neumerjočnost tajili, kakor na Kineškem, jo vendar oni neutajljivi čut v sercu člo» teikem prostemu ljudstvu miael navdihnil, da jo treba sa ranjoa skerbeti. Zategadelj oni veliko barvanega papirja požigajo, češ, da s tem požiganjem čaatč avoje preminule. Nsjveči kineški učenik Konfucij no vč nič o nonmorjočnosti, zato je toliko aamomoriveav na Kineškem, kakor nikjer na evotu ne. Se kjar ni terdne vere v neumerjočnost, tadi sedanje življenje nima pravo Vrednosti.
Žali in nesreča f da tadi po Evropi ao začeli hude posnemati Kineze v tej nejeveri in v s&momoru. Pe statističnih podatkih je loto in daa po Evropi do 22.080 samomorivcev, a oziroma na okolščino, da ne pride kojf vse na dan, smš se to število podvojiti In poprek do 50.000 letnih samomorov šteti.« (VTeias. Apologie III, 10.) Strahovito napredujemo v — oivjačnoati in surovosti!
Na lom svetu, ae v$, no raate nikjer zelišče n*» umerjočnosti, kakor jo bilo s početka v raja drevo Mh* Ijenja. »Po človeka je prišel greh, in po grehu smert« (Rim. 5, 12.) »Bog je pahnil Adama iz raja, ter pre-denj postavil Kerubine z ognjenim Švigajočim mečem, da no bi šel Adam k drevesu življenja.« (L Mos. 3,24.) In nobeden, tudi mogočni kineški cesar Sihoanti >(291 do 210 pr. Kr.) mi mogel najti poti do čudodelnega drevesa. Ta največi kineški vladar, ki je dal sezidati veliki kineški zid in prekopati cesarski kanal, stal je nekdaj na morskem bregu in ssrl je tje po nsirarrrsi gladini. Neki duhovnik v spremstvu ousaijsv—
pravi: Tam daleč na vzhodnjih otokih raste zelišče, ki neumerjočega stori človeka, ko bi jedel ono zelišče.
Nemudoma ukaže ceoar pripraviti ladije in zapove — nekim mladim, da naj se hitro odpeljejo iskat zelišče nonmerjočnosti. A ko se odpeljejo« kmalo nastane hud vihar in razkropi vse ladije, le ena je nazaj prijadrala. Druge so morda prišle v Ameriko, ali zelišča zaželje-negs, se vč, niso našle." (J. B. Weiss. Weltgeschiehte I. str. 43.)
Človek je na svetu za nekaj trenutkov. Godi oe mu kakor onemu vrabčeku, ki je v hodi zimi priferčal v sobano angleškega kralja Edvjna. Dobro se je tičku godilo, ki jo zletaje po topli dvorani iz kota v kot še kako sladko msrvico pozobal. Pa kmalo odpre nekdo veliko okno in vrabca izpodi. To opazivši, reče eden kraljevih velikašev: „Sviui kralj! nam se ravno tako. godi kot temu ptičku. Iz pustobnega, merzlega sveta pridemo sem na vaš kraljevi dvor, ter se malo časa grejemo pri vaši milosti, dokler nas kak skrivni zoper-nik ne spodjč in vi nas izpodite." Pa to ne velja le za kraljeve služabnike, ampak za vse ljudi na svetu. Tudi mi pridemo na ta, ako ne najboljši, vendar primeroma lepi svet, in ko se zavemo, se nekako prebudimo. Malo časa letamo iz kota v kot, ter si privoščimo včasi kako drobtinico, a nadloge, težave, bolezni nas stisksjo in podč iz sveti, dokler se ne odpre tisto temno okno, skoz ktero je treba iti ven, proč v neznani oni svet
Ljudovik pobožni, sin cesarja Karola velicega, je ▼ poslednjih trenutkih življenja na smertni postelji rekel : „Ven! ven !u Resnično ven! kajti tnkaj ne moreš po smerti več hiševati. Ven! Kam pa? Kje se bo vsedel prepodeni vrabček? Kje bode razprostiral svoje peruti nadaljnega mišljenja, hrepenenja in hotenja? Kaj? Je-li naše življenje kakor neki v raznih barvah leskeči se ngilov berbunček? Ko se ta razpoči, se zrak, ki je v njem bil, zopet združi z drugim svetnim zrakom in kapček mali pade na tla in zemlja ga pobije. Tako so mislili indijški brahmini, da so človeški duh po smerti izkadi v vesoljni svet Taki in tem enaki nauki pa naravnost nasprotujejo besedam večnega Učenika: „Kdor od te vodo p|je, njega ne bo žejalo vekomaj" — in voda, ktero mu bom jaz podal, bodo v njem studenec vode, ktera teče v večno življenje"
(Da|je prihod.)
Razgled po svetu.
Zagreb. 8. t m. umeri je Djuro Križanič, hišni prelat Nj. Svetosti, kanonik pervostolne cerkve itd., v 94. letu svojega življenja. Rojen je bil namreč 1. 1792, iz plemenite rodovine Križaničev. —
Predzadnjo nedeljo je škof Janko Pavlešič posvetil novi včliki oltar v stolni cerkvi. Pričujoči so bili tudi kardinal nadškof Mihalovič in ban gr. Khuen-Hodervarj, civilno in vojaško načelništvo.
Persti lačna Serbija ni mogla jeujati, da je Bul-gariji vojsko napovedala in se torej bratje že koljejo med saboj! Vidi se, ksj je tem ljudčm razvpivana narodnost! Kakošen bode konec tega bratomoratva, kdo to vč? Že zdaj je precej kervf teklo in viditi je, da 6erbija nadvladuje. — Po poslednjih naznanilih so Serbi skupili, kar so iskali: Bolgari so jih otepli, pa tudi petč jim nabrusili, da so s kervavimi glavami se verni li in tekli.
V Iaomosta so 16. t m. obertniki in delavci imeli velik shod, v kterem so se poganjali za posvečevale nedelj in praznikov. Obravnava je bila prav živa. Zlagali so se s prošnjo dunajskega. „Reformverein-a* in sklenili so še posebno peticijo za posveče-
vanje nedelj in praznikov. (Tndi v Ljubljani bf bilo potrebno ksj tacega.)
Is Sadana naznanjajo, da Sudanci tišč proti egip tovski meji. Mahd|jev grob pri Hartumu je postal ogromno zbirališe prenapetežev in njegova veljava nezmerno raste. Njegov plsjš (oblast) jo dobU kalifa Abdullah Taaši, ia le-ta skazuje oblast kakor dedič Mobammeda Ahmet-a (Mahdija). V hartumski orožarni je dobil silo streliva in orodja pa tvarino za izdelovanje parnikov z rokodelci vred, ter parniki vozijo in ae novi delajo. Zraven tega imajo silo kamel v oblasti, kakor tudi vse lad|ie na Nilu do Abu-Fatmeh itd. Koliko je v tem resnice in koliko presiljave, ni lahko razločiti, kaže pa, da tadi tam utegne biti dober kos igre za leto 1886, ia bati se je, da katoličanstvo ne dobi tako naglo v Sudanu zopet prostora, ako previdnost Bo^ja neprevidoma močno vmčo ne seže.
Novi Jork. Sv. Oče Leon XIII oo poterdili sklope cerkvenega zbora Baltimorakega. Nesla sta jih bila v Rim Škota iz Klevelanda in Wayne-a. Pri slovesu teh dveh vitjih pastirjev so sv. Oče razodevali Toliko sado-voljnost z delom tega zbora, kakor tndi znrad napredovanja katoliškega življenja v Ameriki.
V meliteT priporočeni:
Na milost|jivo priprošnjo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hersugora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje^ umore in samomore, odpad in brezveratvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka huda pritežnost — Mladeneč, ki mn svojci spreobernjenje obtežtriejo. — Dober pr|jate|j se priporoča v neki zadevi, da bi se dobro izšla. — Zatresle nekega velikega pohujšanja in sramote celo občine. — Več bolnih sorodovineov priporočajo oseba sa pomoč aa priprošnjo N. |j. G. presv. S. in sv. Jožefa. — Nevarno bolna za pomoč na prošnjo N. lj. G., ov. Jožefa in sv. Antona. Oseba za posebno dušno in telesno pomoč — ravno tako.
Zahvale.
Žena priserčno zahvalo naznanja N. |j. G. presv. Serca, da se je po opravljeni devetdoevnici njen mož od hude bolezni ozdravil, pa tudi hudo navado opuotil ter zdaj zredoma domu prihaja. Bodi pa šo dalje sa stanovitnost v dobrotno bratovsko molitev blagim udom priporočen.	Soproga.
Po priprošnji prebl. Devico Msr|je prejela oem de sedaj brezštevilne dobrote, v vsaki aili mi je milost-ljivo pomagala, posebno je meni in moji sestri ta nebeška Pomočnica pri najnih skušnjah očitno pomagala; pripomogla nama je tndi potem, ko sva skušnje spolnOe, hitro k dobrim službam: zatoraj si štejeve v sveto dolž-nost, na tem mestu se preoerčno zahvaliti presv. Sercu Jezusovemu, prebl. Materi Bc^ji in sv. Jožefu. Bodi Njim tisuč in tisučkrat vroča zahvala I
Prosiva pa še tudi v sadanji neki zadregi, da bi nama ta sv. Družina milost|jivo pomagala, in prosiva pri vseh ljubljencih teh presv. Sere, pripomogajte nama s svojimi priprošnjami, da bodeva uslišani. J. S.
Koledar n prihodnji teta:
23. listop. S. Felicita. — 24. S. Krizogon. — 25. S. Katarina. — 26. S. Maver. — 27. S. Valenjan. — 28. S, Noe. — 29. Perva nedelja v Adventu. Praznik vsih svetnikov serafiškega reda. —
Is rimskega zapisnika mnčenikov.
21. prosinec.
Sv. Anastazij, menih in mučenik, je bil po rojstvu Perzijan, in ko je bil zadosti podučen v sv. keršanski veri, se je dal kerstiti v Jernzalemn. Kmalo je vstopil kot rodovnik v neki samostan blizo tega mesta. Sedem let je tam svet«) preživel, potem šel n& neko božjo pot Marije Device v svojo domovino. Tam so ga spoznali sorodovinci in si veliko prizadevali od sv. vere ga od-verniti. Tudi Perzijski kralj Kozroes sam ga je odvra-čoval z lepo in s hudo od kerščanstva, ko pa nič ni opravi), ga je obaodil k smerti. Sedemdeset stanovitnih kristjanov so vpričo njega zadavili, na zadnje pa njemu samemu odsekali glavo, katera je bila pozne e s podobo svetnike vo vred v Rim prenešena in so se mnogi čudeži pri njej godili.
Sv. Blezila, vdova, učenka sv. Jeronima. Živela in umerla je v Rimu v 4. veku.
Sv. Dominik, opat samostana „St. Dominik" blizo Sore na Neapolitanikem. 2e v mladosti je pokazal, da bo enkrat postal velik svetnik. Stopil je v red sv. Benedikta; če i nekaj č«ua samostanskega življenja je proeil svoje predatojoiko dovoljenja, da am6 živeti kot puščavnik zunaj aamostana. Po prejetem dovoljenju si izvoli v stanovanje najpervo neko zapuščeno skalnato duplo, potem pa verh nekega hriba. Proti koncu svojega življenja šel je v samostan blizo Sore, kjer je tudi umeri 1. 1031. Na njegovem grobu se je zgodilo mnogo čudežev.	-
Sv. Gavdencij, škof Novarski v gorenji Italiji, je bil že kot otrok silno pobožen in zglednega obnašanja. Sv. Ambrož mu je prerokoval, da bode enkrat postal škof, kar ae je tudi res spolnilo. Umeri je 1. 418.
Sv. Irena. vdova sv. mučenika Kavtula. Ko so bili rabeljni av. Sebastaoa na pol mertvega na morišču pustili, ga je ta usmiljena vdova vzela v svojo skerb, in imela še veselje, da je sv. mučenik po njeni skerbni postrežbi in s-pomočjo božjo zopet okreval. Ne vč se, ali je tudi ona umerla mučeniške smerti ali ne.
Zvd. Teoddinda, soproga longobardskega kralja Avtariv-a. Velike zasluge za kerščansko vero si jo pridobila s tem, da so po njenem ptizsdevaoju Longobardi odstopili od krive vero Arijancev in preotopili k katoliški veri.
Si. Vtncendj, mučenik in dijakon (duhoven niže vorste) na Španjakero. Od svojega škofa je bil odločen za oznanovanje sv. vere, ktero nalogo je svetnik vestno spolnoval. Nakopal si je fe s tem jezo deželnega poglavarja Dacija, kteri ga je po strašnih in dolgih mukah dal v ječo vreči, kjer je svojo blago došo izdihnil.
Zvd. VdUer, plemenitaž is Brabaota, si je izvolil red Cistercijenzev, je tedsj umeri kot ponižeo, svetu nesnag menih l. 1222. '
Listek za raznoterosti
h Ljubljane. Kapela v Marijenišči blagoslovljena bode 26. t m. zjutraj ob 8. Blagoslovili jo bodo premil. gospod koesoškof in potem darovali sv. mašo. Nameravano je bilo sicer blagosloviti jo 19. t. m., to je, v praznik sv. Elizabete, ker je več razlogov bilo sa ta praznik. Toda delo se ni moglo doveršiti zaradi preveliko zapršk in težav. Tudi sedaj bode do-veršeno samo najpotrebniše, drugo se bodo napravljMo polagoma, kakor bodo dopuščale okoliščino. Dopoldanska
slovesnost bode bolj v domačem krogu, p o p o 1 d o e bode pa vsakemu prosto priti v kapelo.ter bode ob 4 pridiga, potem pete litanije z blagoslovoma in darovanje za kapeline potrebe. Vhod je skozi velika hišna'vrata. Povabljeni so prav vljudno prijatelji hiše božje in ljube mladine.	• .
Pomagajte zidati! Č. g. katehet Anton Keržič bo prihodnjo nedeljo zveččr ob šestih v sobani „katoli ške družbe* na atarem tergu pričel versto govorov v prid zidanja nove hiše za katoliško rokodelsko družbo v Ljubljani. Za to bode vstopnina 20 kr. (Če pa kdo d& 20 groftev bo po naših mislih tudi ve-lialo!) Od g. Keržiča smč občinstvo kaj dobrega pričakovati, zlasti ker govoril bode o: človeški sreči, in ker se sreča ne da rada vjeti, bo govore nekaj nedelj •nadaljeval. Bog daj tudi k temu početju srečo in obilno poslušavstva.
Prošnja. Ker mladina rada bere in ker je potrebno dati ii dobrega berila v roke, zato č. g. dr. Fr. Lampe, vodja v Marijaui^či, želi napraviti domačo knjižnico, ki bi pa h krati služila tudi udoiu Vincencijeve družbe: tedaj prosi vse prijatelje mladi ue, da bi mu postregli in pomagali s pripravnimi knjigami, za ktere bode on ter gojenci prav arčno hvaležni. Zlasti bi mu. dobro
došla .Cecilija6
sv. Mohora, da se bodo dečki lože
prifadili petja.
Brezverci na brezverce. Nedavno je bil napaden danski zdaj pa francoski načelni minister od brezvercev, Kolikor gospodje pri vladi s svojim vplivom na to delajo, da se vera iz ljudstva iztrebljuje, si sami nabijajo rO-volverje, ki ae zoper nje sprožujejo, pravi „Missbl'u
K. Popotnik, usmiljeni brat iz St Vida na Koroškem, je stojo biro za bolnišuico vspešno končal in se vsem dobrotnikom serčno zahvaljuje, posebno čast gg. duhovnom, za prijaznost in gostoljubnost —
Duhovske spremembe.
V	Kerski škofiji: Č. g. Janez Šavbah, dozdaj provizor v Innerteuchen, je postal župnik v Sraarjeti pri Velikovcu; č. g. Matija Ran del j, dozdaj provizor na Suhi, pa pride za župnika v Švabek.
V	Lavantiuski škofiji: C. g. Andrej Lorončič postal je provizor na Hajdinju; č. g. Filip Vihar, kaplan pri sv. Martinu pod Vurbergom. Umerli so č. gg.: Andrej Vuk, župnik na Hajdinju v 58. 1,; Vinko Sišek, zlatomašnik in duhoven v pokoju, v 79. lotu, in Martin Napast, župnik pri Veliki nedelji, v 40. lotu svoje dobe. Naj počivajo v miru!
Dobrotni darovi.
Za Oudentoosko kuhinjo: Po preč. g. župn. J. Rozmanu dobrotnica i gld. — C. g. župn. J. Novak 10 gld. — Č. g. duh. pastir L. Rožman 10 gld. — Preč. g. dok. M. Kožuh 10 gld. — C. g. kapi. J. Kobilica 1 gld — lz Istro pod imeoom: „Josepho pauperum Studiooorum" 1 gld. 50 kr. — C. g. župn. T. Ksjdiž 2 gld. — C. g. kapi. A. Kokelj 2 gld. — Dvč dobri sestri 50 kr. — C. g. kapi. J. Zevoik 1 gld. 50 kr. — Preč. g. župn. A. Zarnik 2 gld. — C. g.. Fr. Tavčar 2 gld. — C. g. župn. Jan. M. Jereb 3 gld. — G. L. Rovnik 1 gld.
Za poškodovane po povodnji na Gorenjdcem: Stara Loka po preč. g. dok. Kožuhu: Za na Dovjem 20 gld., za v Kranjski gori 15 gld., za v Ratečah 10 gld., sa v Beli peči 15 gld.
(Bregt dar. prih.)
Odgovorni vrednih: Laka
— Tiskarji in založniki: Jeief Blaznikevi nasledniki v Ljubljani