^/AND
f-{/ic6Ux;e.
NO. 58
Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*, Fly, Pueblo, BookSpringi
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 14, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Moskva dolži ZDA poskusa izsiljevanja
Poročevalska služba ZSSii Tass je obdolžila Paula Warnke-a poskusa izsiljevanja, ko je izjavil, da bo neuspeh pogajanj vodil do povečanega oboroževanja.
MOSKVA, ZSSR. — Paul Warnke, ki ga je predsednik Carter določil za vodnika pogajanj z ZSSR o omejitvi oboroževanja, je preteklo nedeljo na televizijskem sporedu izjavil, da bo neuspeh pogajanj z ZSSR nujno vodil do povečanja oboroževalne tekme med ZDA in ZSSR.
Četudi je Warnke izrazil upanje, da bo prišlo do sporazuma s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja, so se čutili v Moskvi prizadete in u-radna poročevalska služba Tass je obdolžila Warnke-ja poskusa izsiljevanja ZSSR.
Paul Warnke je označil ameriški predlog za stvaren in pripomnil, da so ga ZDA predložile ZSSR v dobri veri, in da je sedaj na tej, da odgovori s svojim predlogom. V Moskvi so predlog ZDA v obeh oblikah odklonili, ne da bi stavili kake pripombe ! ali dopolnila. Enostavnemu “Njet” naj bi sledil' nov predlog ZDA. Predsednik ZDA Carter je po odklonitvi predloga ZDA v Moskvi izjavil, da njegov predlog še vedno stoji in da bo pač počakal na sovjetski odgovor. Par dni kasneje je dodal, da bodo ZDA svoj predlog dopolnile, če bodo prišle do zaključka, da je res enostranski, kar trdijo v Moskvi, pa poudaril, da za enkrat smatrajo svoj predlog za uravnovešen in stvaren.
Predsednik Carter je v torek imel krajši razgovor s poslanikom ZSSR A. Dobrininom v Beli hiši. Ob svojem odhodu iz Bele hiše je Dobrin in dejal novinarjem, da je bil “dober sestanek”.
Včeraj je bil Dobrinin znova v Beli hiši na daljšem razgovoru z Z. Brzezinskim, predsednikovim glavnim svetovalcem za narodno, varnost. Razgovori so torej zopet v teku.
------o-----
Ostre besede AFL-CIO na račun Carterja
WASHINGTON, D.C. — Glavni tajnik AFL-CIO Lane Kirkland je v govoru' na unijskem . sestanku ostro napadel predsednika Carterja. Trdijo, da je bil cilj teh ostrih besedi prepričati predsednika ZDA, da se je organizirano delavstvo naveličalo čakanja.
Jimmy Carter je doslej delavske vodnike poslušal, pa se komaj kaj zmenil za njihove predloge in zahteve.
------o-----
Moskvi ni do politika kot poslanika ZDA
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski diplomati so ob raznih Priložnostih označili načrt imenovanju kakega uglednfega politika kot poslanika ZDA v Sovjetski zvezi za “naiven m neumen’’.
Po izjavah teh diplomatov so bili najboljši poslaniki ZDA \ Moskvi poklicni diplomati z ob sežhim poznavanjem Sovjetske zveze in njenega sistema.
MONDALE IN CARTER. — Pravijo, da v moderni dobi ni bil noben podpredsednik ZDA tako vpliven v Beli hiši, kot je W. F. Mondale. On im vsak čas tudi nenapovedan dostop do predsednika J. Carterja.
i*g etiseMk Garter znižal kazen Liddyju
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Jimmy Carter je na prošnjo obsojenega Gordona Liddyja, zasnovalca načrta za vlom v demokratski glavni stan v Watergate junija 1972, temu znižal kazen od 20 na 8 let zapora, s čimer bo ta verjetno že v juliju na svobodi.
Predsednik Jimmy Carter je dejal, da je znižal Liddyju kazen v odnosu na kazni, ki so jih dobili drugi udeleženci pri tem dejanju. Sodnik John Sirica je prošnjp za znižanje kazni ponovno odklonil, ker Liddy ni bil pripravljen razkriti ozadja vloma v Watergate in ker ni kazal nobenega obžalovanja za svoj delež pri njem.
Novi grobovi
Frances Selan
Pretekli torek je umrla v Lake County Memorial West bolnišnici 85 let stara Frances Selan z 211 Kenyon Drive v Eastlahe, roj. Urbas v Ivan jem slu pri Rakeku v Sloveniji, vdova po leta 1960 umrlem možu Jakobu, mati Jacka in Mrs. Pauline South (pri kateri je živela), 5-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra pok. Johna Urbasa in ppk. Johane Petkovšek. Bila je članica ADZ šl 2. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, popoldne ob 1.30 na Highland Park pokopališče. Družina bo hvaležna za darove
Zvonko Biiiiž prewel 2DA POŠLJEJO V ZAIRE
ZČZTm nove koučine pomoči
Rodezijski črni vodnik vidi reiilev samo v "krvavi vojni"
DAR-ES-SALAAM, Tan. — Britanski zunanji minister David Owen je tekom svojega obiska v Tanzaniji, kjer se je raz-govrajal o položaju s predsednikom Juliusem Nyererem, sprejel tudi enega glavnih črnskih nacionalističnih vodnikov iz Rodezije Roberta Mugabe-ja.
Anglež je hotel dobiti od črnega Rodezijca predloge za rešitev rodezijske krize, ki je v tem, da zahtevajo ,crnci vso oblast v; Rodeziji, bela manjšina pajo ni voljna dati iz rok, a mu je ta dejal, da je po njegovem edina rešitev v “bridki in krvar vi vojni”.
David Owen je odšel v južno Afriko preteklo nedeljo in bo o-
Slovenskemu starostnemu domujsta' tam ves teden>	toč-
jno sliko položaja in ugotovi, če
obstoja še možnost za mirno re-
v spomin pokojne.
Letos več soje
sevanje spora v Rodeziji, ko zavzemata obe strani vedno togej-WASH1NGTON, D.C. — Po Ša in trša stališča.
podatkih poljedelskega tajništva !	----—o------
je bilo letos posajene soje za 1 AMERIŠKA DOMOVINA 7-12% več kot lani.	j je vaš list, podpirajte ga!
Voclja $kupirie hrvaških aa-1 cionalistov, ki je lani 10. | sentembra ugrabila pot-! niško SetalO' 'XWA, je iz- j
javi! pred sodiščem, da je on sam izdelal ves načrt, sam pripravil in namestil bombo.
NEW YORK, N.Y. — Tekom sodne razprave o ugrabitvi potniškega jet letala 10. septembra lani in njegove uporabe za razširitev spomenice o hrvaških narodnih zahtevah v ZDA. nad Londonom in Parizom je Zvonko Bušič, 30 let stari hrvaški nacionalist, ki je živel preje več let v Clevelandu, Ohio. izjavil, da je on sam odgovoren za u-grabitev letala.
Zvonko Bušič je odvezal vsake krivde svojo ženo Julienne in soobtoženca Petra Mata inča in Franeta Pešuta. Sodnika je zagotovil, da je on sam izdelal ves načrt in vse priprave.
On je izdelal tudi bombo in jo sam spravil v Grand Central shrambo. Trdil je, da njegova žena in njegovi tovariši pri u-grabitvi niso vedeli, kaj ima on v načrtu. Mislili so, da bodo razdeljevali natiskano spornem'- nudila tudi Egipt in Sudan, ko co, ko bodo pristali na cilju. (Nigerija posreduje za končanje Po vsem sodeč hoče Zvonko vdora v Angoli, katera je vpad-Bušic rešiti vsak- odgovornosti nike opremila, ,oborožila in jih za ugrabitev tudi Marka Vlasi- podpira z Oskrbo, ča, ki pa je že preje priznal i krivdo za , ugrabitev letala m j čaka na sodbo.	|	poseg
Ko je newyorška policija sku- i Francija je na prošnjo Maro-šala razstreliti bombo, za kate-ika in Zaire s svojimi vojaškimi ro so jim ugrabitelji povedali, i prevoznimi letali prepeljala ma-kje je, je bil eden od policajev roške vojake in opremo v Zaire, po Tastni neprevidnosti ubit, pa bo to operacijo s koncem te-dva pa ranjena. Zato so ugrabi- ga tedna zaključila, kot je iaja-telji poleg zločina ugrabitve ob- vil predsednik Valery Giscard.
Kljub nejevolji in protestom predsednika Mobutuja ZDA rise voljne poslati v Zaire orožja in streliva, svojo pomoč so omejile na opremo in pomožna sredstva. Odločene so ostati izven tega spora- ki ga ne smatrajo /a soočenje me'1 Zahodom in ZSSR, ter upajo, do ga bodo rešili Afričani sami. Predsednik Franci je it* odločno branil pomoč Maroku in Zairu ter razkril, da je o njej predhodno govoril z ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti.
WASHINGTON, D.C. — Vh-da ZDA je odločila poslati republiki Zaire v srednji Afriki nove količine vojaške opreme in potrebščin, toda ne orožja ali streliva. Nove količine bodo vredne skupaj 13 milijonov dolarjev in so namenjene krepitvi oboroženih sil te države, ki skuša zavrniti oboroženi vpad iz sosednje Angole.
Ta vpad se je začel 8. marca in ga vladnim silam še vedno ni uspelo zavrniti. V Kinshasi upajo, da bodo vdor. ki ga sestavljajo bivši “katanški žandarji”, pri katerem pa sodelujejo, ket trdijo v Kinshasi, tudi Kubanci, Portugalci in Rusi, skoro zatrt.
Republiki Zaire je poslal Maroko vojaško pomoč, najprej 1,500 vojakov, katerim pa utegne slediti še novih 1,500, če bo potreba. Vojaško pomoč sta po-
Giscard brani francoski
toženi tudi umora policaja.
-----o----
žrtvujmo se za svoj tisk, ohraniuimo
AMERIŠKO DOMOVINO!
Levičarska opozicija v francoski narodni skupščini vlado o-stro prijema in napada zaradi posega v Zaire, četudi je ta le omejen in začasen.
\
Vremenski prerok
Delno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 63 F (17 C).
SODNIK FRANC MIKLAVČIČ PRED VRHOVNIM SODIŠČEM SR SLOVENIJE - OPROŠČEN!
WASHINGTON, D. C. -Prišlo je (verodostojno) sporočilo, da je 30. marca Vrhovno sodišče SR Slovenije v prizivnem postopku sodnika Franca Miklavčiča razsodilo, da mu zmanjša kazen od petih let in osem mesecev strogega zapora na eno leto in o-sem mesecev. Ker je Miklavčič v zaporu že skoraj eno leto, bi razsodba pomenila, da mu ostane še osem mesecev ječe.
Glede preostale kazni se slišita dve verziji. Po eni vesti je sodnik Miklavčič že bil izpuščen. Ta vest je podprta s sporočilom, da je partijski prvak Mitja Ribičič na sestanku Društva slovenskih pisateljev izjavil, da nihče ne more biti kaznovan zaradi svojega dnevnika. (Isto poročilo pa ne navaja, da bi Ribičič bil tudi rekel, da nihče ne bi smel biti kaznovan, če kopira Ribičičev govor o “klerikalizmu”. Miklavčič je namreč bil obsojen tudi zato, ker da je s kopiranjem Ribičičevega govora razširjal “državno tajnost”.)
Druga verzija glede sodnij-sko neodpisanih osmih mese-sev Miklavčičeve kazni pa u-giba, da mu bo preostala kazen odpuščena v okviru širše amnestije političnih zaporni-
kov, ki da jo režim pripravlja, da se izkoplje iz Obtožb in morebitnih očitkov v zvezi z junijsko mednarodno konferenco v Beogradu o (ne)izpolnjevanju obveznosti iz “tretje košare” (pravice človeka) helsinškega sporazuma iz leta 1975.
Miklavčič ni bil osamljen
Nenadni nov razvoj v primeru sodnika Franca Miklavčiča je za Slovence prilika za izraz zadovoljstva in zadoščenj^. V svoji krivični stiski Franc Miklavčič ni ostal o-samljen. Nasprotno, postal je svetovno znan, priznan in branjen. Na osnovi dokumentov njegovega procesa je Mednarodna liga za pravice človeka v New Yorku že v začetku januarja podvžela pravniško akcijo za uspeh Miklavčičevega priziva na Vrhovno sodišče Slovenije. Februarja je Amnesty International v Londonu Miklavčiča adoptirala kot. “jetnika prepričanja” in ga po vsem svetu razglasila kot “jetnika meseca”. V Washingtonu pa se je bivši državni guverner in zvezni senator Frank J. Lausche, neutrudljivi ameriški starosta-državnik, obrnil na ameriški Kongres in vlado
s prošnjo za intervencijo v prid sodnika Miklavčiča.
Vloga svetovnega tiska
Posebno omembo zaslužita The New York Times in njegov dopisnik v Jugoslaviji Malcolm W. Browne, ki je prvi opozoril Ameriko in širši svet na Miklavčičev primer (pa tudi na časnikarja Viktorja Blažiča, ki je bil obsojen na dve leti ječe za svoj članek v Zaliv-u) v članku “Jugoslavija udari po Slovencih, ki zahtevajo več politične svobode” (The New York Times, 29. septembra 1976) in nato obširno poročal o Miklavčičevem procesu in obsodbi (“Sodnik v Jugoslaviji, prvoborilec za državljanske pravice, obsojen na šest let”, The New York Times, 16. oktobra 1976). Tako je Miklavčičev primer prodrl, v svetovno javnost v prepričljivi podrobnosti, kar je omogočilo in olajšalo sledeče intervencije za Miklavčičevo oprqstitev.
Ker se nanaša na Slovenijo, „ ki že po naravi velikih dogodkov ni predmet pogoste svetovne pozornosti, je Miklavčičev primer še posebej potrdil izredno pomembnost svobodnega in široko informiranega svetovnega tiska. Ko bi The New York Times ne imel svojega lastnega do-
pisnika v Jugoslaviji ali če bi Malcolm Browne samo sedel v Beogradu, bi svet o Miklavčiču ne izvedel tako hitro in toliko, kot je. Aktivno zanimanje N.Y. Times-ovih dopisnikov v Jugoslaviji za dogajanja v Sloveniji traja že dobrih deset let. To je rodilo vrsto zelo informativnih člankov o Sloveniji pa tudi o slovenskih narodnih manjšinah; spor o odrekanih pravicah pravicah koroških Slovencev v zvezi z avstrijsko državno pogodbo je bil lansko leto o-pisan v The New York Times-u v štirih obsežnih člankih.
Simbol in besednik slovenskih pravic
' Z ^mago svoje pravice do svobodnega mišljenja in izražanja je sodnik Miklavčič postal simbol slovenske svobode, poguma, vztrajnosti in na-rodno-politične resnosti. Misli, za katere je Miklavčič bil obsojen, so jasne, odgovorne, nenasilne — zrcalo zrelega naroda, ki ima sedaj v Francu Miklavčiču svojega svetovno priznanega besednika. Sodnik Miklavčič je zaslužil oporo svobodoljubnega sveta in ponos vseh Slovencev — doma, v zamejstvu in zdomstvu.
—1 —i
Predsednik republike Valery Giscard je izjavil, da je bila francoska pomoč upravičena in bistvena, saj je bila dana “afriškim prijateljem Francije z namenom, da se ne bi čutili v trenutku, ko so ogriženi, zapuščene”.
Na televizijski n o v i n a rski konferenci je Giscard označil francosko pomoč Maroku in Zaire za "znamenje varnosti in znamenje solidarnosti z evropskimi prijatelji v Afriki”. Razkril je, da je o tem svojem u-krepu vnaprej govoril z ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti, ni pa tega o-menil ZDA, četudi so bili razgovori in priprave o tem že v teku, ko je bil ameriški državni tajnik Vance v Parizu in je obiskal Giscarda.
ZDA ne vidijo soočenja z ZSSR v Zairu
Uradni predstavniki ZDA so y sVojih izjavah zelo previdni in se skrbno varujejo vsega, kar hi moglo napraviti vtis, da so se ZDA pripravljene vmešati v bojevanje v republiki Zaire. Zastopnik državnega tajništva in predsednikov tiskovni tajnik sta v svojih izjavah poudarjala, da ZDA ne vidijo v bojevanju v pokrajini Shaba (Katanga) v Zairu nobenega soočenja med Zahodom in Sovjetsko zvezo.
Vlada ZDA smatra to bojevanje ”.a afriški spor, ki ga* naj reši Afrika sama. V Washingtonu se zavedajo, da bi vsak nastop ZDA v Zairu dal povod ZSSR za večje vmešavanje, ki bi celoten položaj samo poslabšalo. U-pajo. da bo uspelo afriškim državam bojevanje uspešno končati v korist afriškega in svetovnega miru. i
■.—'O'	—
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Census
Iz Clevelanda in okolice
i
7
Bureau je včeraj objavil podatke o prebivalstvu velikih mest, iz katerih je razvidno, da ta izgubljajo svoje prebivalstvo,. New York je še vedno 1. z 7.48 milijoni prebivalci, sledijo mu Chicago s 3.09 milijoni, Los Angeles z 2.72 milijona, Philadelphia z 1.81 milijona, Detroit z 1.33 milijona. Cleveland, ki je bil nekdaj po velikosti sedmo velemesto v ZDA, je sedaj na 18. mestu 636,793 prebivalci.
TALLAHASSEE, Fal. — Držav-i $50,000.
Sestanek za AD—
V	nedeljo, 17. aprila, ob šestih zvečer bo v Baragovem domu sestanek odbora za ohranitev Ameriške Domovine. Nanj so posebno vabljeni vsi, ki so pripravljeni, pomagati pri kampanji za pridobivanje novih na-ričnikov na področju Velikega Clevelanda.
Na ogled—
S preteklim ponedeljkom je uprava Amer. Domovine začela pošiljati večjemu številu rojakov in rojakinj na področju Velikega Clevelanda list za 14 dni brezplačno na ogled z vabilom, da postanejo njegovi naročniki. Če hočemo Ameriško Dofnovino v sedanjem obsegu in obliki ohraniti, ji moramo pridobiti nove naročnike, ko stari umirajo.
Sestanek—
Jutri, v petek, ob 6.30 zvečer bo » važen sestanek Slovenskega mladinskega pevskega zbora v fari Marije Vnebovzete. Zbor bo pel v nedeljo. 17. aprila ob 9.15 dopoldne.
Pevska vaja—
Pevski zbor Korotan ima v soboto ob 6. zvečer vaji v navadnih prostorih.
Političen sestanek—
Demokratski klub 23. varde ima v petek, 15. aprila, ob 8. zvečer politični sestanek v sobi št.
1 SND ca St. Clair Avenue. Na sestanku bo razprava o posebnih volitvah 26. aprila. Vsi vabljeni, posebne dume nagrade!
Žalostna vest—
Ga. Pavlina Vrh iz Euclida je dobila sporočilo, da ji je v vasi Celje v fari Prem, umrla sestra Ivanka Frank, roj. Dekleva. Zapustila je tam dva sina, eno hčer ter brata Ivana Deklevo, tu pa zgoraj omenjeno.
Zadušnica—
Jutri, v petek, b 7.45 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša zb pok. Franka Stuparja ob 16. obletnici njegove smrti.
Farna prodaja peciva pri Sv. Vidu—
Prihodnjo soboto in nedeljo bo pri Sv. Vidu farna prodaja peciva. Prosijo gospodinje, da za ta namen kaj spečejo in prinesejo v šolsko dvorano v soboto ali v nedeljo. V nedeljo bo na razpolago tudi kava.
Prodaja krofov—
V	soboto dopoldne po 10. uri bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi. Napadena in oropana—
Hčerka ustanovitelja White Motor Co. 79 let stara Elizabeth White King je bila včeraj napadena pred garažo svojega doma na 13901 Shaker BIvd., ko se je vrnila iz Cleveland Trust Co. podružnice v Warrensville Center, kjer je vzela iz varnostnega predala dragulje, vredne kakih
Ropar je staro ženo ni senat je včeraj odklonil udaril od zadaj po glavi, ji vzel ustavno dopolnilo o enakosti dragulje in torbico ter pobegnil, žensk (ERA), četudi se je za ne da bi ga napadena videla, sprejem tega zavzemala Bela hiša.	f
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je zapisala danes, da so razgovori med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja zopet v teku in da

terju. Obrazložili so mu položaj teh dveh gospodarskih vej in se zavzeli za omejitev uvoza cenenih tekstilnih produktov in oblačil iz tujine, ker ta uvoz uničuje domačo industrijo in delovna mesta v njej. zavisi njihov uspeh od dobre NEW YORK, N.Y. — Pristani-volje obeh strani.	1 ški delavci so začeli danes tu
WASHINGTON, D.C. —■ Včeraj štrajk proti štirim domačim je bil glavni predsednik AFL- in trem tujim pomorskim CIO G. Meany s skupino vod-	družbam v podporo svojim
nikov tekstilne in oblačilne in-	zahtevam po novi delovni po-
dustrije pri predsedniku Car- godbi.
0OBIGVIN/1
ii'i*n I» P*!
1 t l I I* I c-,
«117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Uliio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAKOCNiNAj
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$23.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.^0 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months^ Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 58 Thursday, April 14, 1977
Sporazum o odprti meji
Osirc^ i sporazum in njegova odobritev po obeh državah, Italiji in Jugoslaviji, je tako pomemben za Slovence in Slovenijo, da je potrebna njegova presoja z vseh strani in njegova ocena za slovenski narod in njegovo bodočnost. Predno se lotimo te obravnave, se nam zdi potrebno seznaniti naše čitatelje s stališči, ki ga jc zavzela do tega sporazuma Zveza komunistov Slovenije, ki je za njegovo vsebino tudi edina odgovorna.
Znam slovenski komunist, bivši predsednik'zvezne vlade v Beogradu Mitja Ribičič je o “osimskih dokumentihubjavii naslednjo politično oceno v beograjski “Medjunarodni politiki”, ki jo je ponatisnilo ljubljansko “Deto“ 19. marca 1977 pod gornjim naslovom.
III.
če bi primei jali osimske sporazume od dokumenta do dokumenta, od črke do črke s sklepno listino konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, bi lahko dokazali, da jc, v njih v celoti obsežen smisel helsinškega posvetovanja evropskih držav, ki naj bi premagovale blokovsko zaprtost Vse tri košarice sklepne listine konference s evopski varnosti in sodelovanju so zapisane tudi v Osimu. Tudi ta pogodba temelji na desetih načelih nemešanja in suverenosti dveh evropskih držav, ona odpira velike možnosti za gospodarsko, kulturno, znanstveno in ekološko multilateralno sodelovanje ter predstavlja pomemben prispevek 'k varstvu narodnostnih in drugih elementarnih državljanskih pravic, gibanju oseb, idej in blaga. Obenem pa je Osimska listina tudi pomembna 'za uresničenje helsinškega dokumenta gle-ck Sredozemlja in bližnjevzhodne krize, saj Italija in Jugoslavija kot sredozemski sosedi direktno vplivata s svojimi odnosi in položajem na reševanje tudi sporov v njihovi bližini.
JSie gre tore j le za bilateralno pogodbo, ki se konča na mejah Jugoslavije in’Italije. Vpliv poosimskega obdobja se bo po mojem čutil vedno bolj in vedno globlje v globalni evropski in svetovni politiki. V gospodarsko, kulturno, prometno razviti in povezani Evropi ne more institut odprte meje in sodelovanja na njenem Jugu ostati izoliran in brez vplivanja na miselnosti in obnašanje drugih držav, zlasti v naši soseščini.
Področje, v katerem danes živijo in se razvijajo italijanski, naši jugoslovanski, pa Številni drugi balkanski narodi m narodnosti, ima nekatere skupne značilnosti, ki jxh povezujejo v strateško enake družbeno-ekonom-ske smoli e in cilje. Predvsem gre za enako gospodarsko slabo razvito področje- Tu žive, bi rekel pisatelj Ivan Cankar, proletarski narodi. Tudi gospodarsko relativno najbolj razvita Italija predstavlja dokaj šibko točko v Evropski gospodarski skupnosti.
To pomeni, da je hitrejši gospodarski razvoj ena temeljni.}! interesnih tri za vse narode krog in krog nas. Naslednja karakteristika tega skupnega življenjskega in deiovnega prostora je v tem, da je to pravi mozaik različnih narodov in manjšin, različnih kulturnih silnic, demokratične tradicije,-religij in običajev. V glavnem so to narodi zamudniki v pogledu oblikovanja lastne suverene države in vplivi velikih sil so na tem področju močnejši kot drugod. Zato je druga temeljna" gibalna sila napredka narodov na,- Balkanu• proti-kolonialistična in iprotiimpemlistična orientacija, boj za svobodo, neodvisnost in enakopravne odnose med narodi. Številni manjšinski nerešeni problemi so le del tega • antiimperi-allstičnega in antihegemonističnega boja - narodoV na tem področju uri -čemer je neurejenost manjšinskega varstva iiajvečja -hipoteka pretekle zgodovine. Tretjič, značilnost nabodov, ki žive v tem delu Evrope, je tudi v tem, da imajo močno ekonpmsko emigracijo z velikimi starimi izšeljeskimi centri ter novimi- - delavskimi kolonijami v Zapadni Evropi- Značilna jc tudi neenako-merna notranja gospodarska razvitost balkanskih dežel, pri čeme*- ima vsjdka .svoj nerazvit ‘jug’ ali ‘vzhod’. Značilen je tudi hiter porast. mestnega prebivalstva z novimi socialnimi problemi, ko nastaja nov delavski razred na precej nizki stopnji kulture dela in strokovne ‘Usposobljenosti.
Vse te okoliščine bi zahtevale šiške in globi je multilateralno‘sodelovanje balkanskih narodov in držav, ka-krsno se v resnici. Različni ideološki vplivi, politika velikih .sd in nakopičeno nezaupanje vpliva v nasprotni smeri, v smeri zapiranja v državne meje in avtarktič-nih te.-.enj v gospodarski razvojni politiki- Zato dobiva bilateralno sodelovanje m tudi drobni koraki, ki prebijajo obstoječe nezaupanje v tem delu sveta, poseben pomen. Institut odprte meje'pomeni tak droben korak k Velikemu skupnemu smotru novih odnosov med narodi in ljudmi. Jugoslavija ponuja poosimgko perspektivo odprte meje in sožitja tudi preostalim šestim sosedom,
prepričana, da je taka pot skladna z interesi narodov in narodnosti, da jim odpira perspektivo mirne in u-stvarjame prihodnosti, za katero jih je pretekla zgodovina opeharila, perspektivo srečnejšega jutrišnjega dne.
KOROTAN vabi...
WICKLIFFE, O. — Vsem prijateljem slovenske pesmi v Clevelandu ter bližnji in daljni o-kolici lep slovenski pozdrav ter prisrčno vabilo na spomladanski koncert pevskega zbora “Korotan”.
Ni zgolj slučaj, da se vsakoletni Korotanovi koncerti vršijo v prvi polovici leta, brž ko se zima poslovi od nas in običajno kmalu po Veliki noči. V dolgih in mrzlih zimskih mesecih se Korotanbvi pevci z vso vnemo pripravljajo na ta pomemben dan z učenjem novih pesmi in melodij, da se nam potem predstavijo s pisanim sporedom na spomladanskem koncertu — ob prazniku slovenske pesmi.
Ne strašijo jih žrtve in trud, ki niso majhne. Le pomislimo
nega tiska (v angleščini) in nadaljevala s svojim rednim sporedom kot doslej. Obeta tudi večje območje — ojačenje postaje.
Ostanite zvesti domači besedi, pesmi in melodiji in podpirajte to lepo kulturno ustanovo, ki že toliko let pošilja domač glas v vašo hišo!
F.R.
Zveza prijateljstva
Chicago, 111.	— Zastopniki
srednje in vzhodnoevropskih narodov, ki so sedaj pod komunističnimi režimi, so ustanovili pred več leti Zvezo prijateljstva, katere namen je skupna borba proti komunizmu in' priboritev svobode in prave demokracije tem narodom. Zveza je predlo-
žila svoja pravila diržavi Illinois na letošnjo hudo zimo, ki se le-I in so bila ta odobrena. Člani j no poslavlja od nas. Od vseh de- j Zveze so Čehoslovaki, - Poljaki, lov Velikega Clevelanda so pri- Srbi, Ukrajinci in zadnje leto so Shajali na vaje navzlic velikemu !pristopili tudi Slovenci. Zvezino ’snegu in strupenemu mrazu. Ko-j delo obstoji v glavnem v obveš-likšna požrtvovalnost, kolikšen | č a n j u predsednika Združenih idealizem! Ljubezen do sloven-j držav> senatorjev in kongresni-skega jezika in pesmi ter hva- kov o razmerah pri navedenih ležnost do svojih staršev, ki so zasužnjenih narodih, v dopiso-
iim te dragocene darove posre-dovali, jim daje pogum, da ’vztrajno nadaljujejo začeto delo da uspešnega zaključka. Ali ni-j.so posnemanja vredni? Ali ne 'zaslužijo naše priznanje? Vse-| kakor!
j Pevski zbor Korotan vstopa v '.šestindvajseto leto svojega obstoja in je številčno največji slovenski zbor v Združenih državah in morda tudi na svetu: seveda, izven meja Slovenije. Korotan ni samo najvidnejše kulturno gibalp med nami, ali organizirana in disciplinirana skupina stotih mladih pevcev in pevk. Korotan nas je že tudi nekajkrat predstavljal na mednarodnih srečanjih s svojo prisotnostjo in s slovensko pesmijo. Tako na primer je Korotan o-pravil zavidljivo hvaležno delo lansko leto na Mednarodnem'
vanju v ameriške in narddnoste časopise, v izdajanju poročila od časa do časa in v vsakoletni prireditvi banketa,/ katerega se u-deležijo pripadniki narodov, ki so člani Zveze. Predsednik Zveze prijateljstva je sedaj Poljak dr. Jan Morelewski, dober znanec zunanjepolitičnega svetovalca v Beli hiši g. Brzezinskega. Podpredsedniki so zastopniki o-stainih narodov, za Slovence je podpredsednik dr. Peter Urbanc, tajnik slovenskega narodnega odbora. Na sejah zastopa Slovence g. I. Drčar. Zveza u-stvarja duhovno fronto velike važnosti in obsežnosti in obstojajo ali so v formiranju oddelki Zveze na pariški Sorboni, v Torontu in v Londonu. Zveza ima velik pomen prav sedaj, ko se predsednik Carter tako odločno poteguje sa človekove pra-
Ligina prosvetna ura v New Torku Karlu iauserju v spomin
NEW YORK, N.Y. — Mauser- je vodil akademijo, v lepih in jev spominski dan je bila prva zgoščenih besedah prikazal pi-Ligina prireditev po lanskem sateljevo življenje, domovino, simpoziju. Newyorška akademi- Koroško in potem ustvarjanje ja ima še#poseben pomen: vo- in smrt v Ameriki. Marjana dili in pripravili so jo mladi Burgarjeva je razvila značilno-Ijudje, naši farani, ki so jih pro- sti Mauserjevega dela in njegov svetne ure vpeljale v lepoto go- pomen za skupnosti slovenskega
vorjene slovenske besede.
Na sporedu so bile črtice, v katerih pisatelj odkriva najin-
izročila. Iz njenih besed posnemamo:
(Prvič) Pisatelj Karel Mau-
timnejše trenutke svojega živ- ser ni ie ohranjal materine go-ijenja:	mladost v Matijevičevi ^ vorice v Ameriki. V jeziku na-
kajži, pod klančkom, otožnostih izročil je ustvaril umetnine, prvega Božiča v tujini, očetovo ^i so postale pomemben del mo-smrt — in še na grob ni mogel, derne slovenske književnosti.
Poslušali smo dve pesmi v nevezani besedi: Jesen v Cleve-
(Drugič) Pisatelj je svoja dela zidal na vrednotah, ki so obliko-
,	. ^.v	,	. .vice. Na vsak način je prav in
evharističnem kongresu v Phi- pametn0i da tudi slov^nci ?0.
adelphiji. ^	I delujemo.
Nadalje že nekaj let zapore-1 or,'	. „
,	, -i •	...	,	. I 2b. marca zvečer ie Zveza pn-
doma sodeluje s svojimi nastopi	J	.
ob vsakoletnem srečanju rleve- redlla banket v Berwynu ob lepi ob vsakoletnem srečanju cleve udeležbi naldi 300 na,vdušenih
hmdfkih narodnostnih skupin v ^ ti,(omunistov
Bionom (fcnter. v K>l«t« wa- ma„ifestlrajo 2a sl(uplK c;|je
Ker so bili gostitelji Čehi, je vodil program po končani okusni večerji podpredsednik Zveze dr Leopold f^ozborii kot predstavnik Čehov, V pozdravnem nagovoru je povdaril, da moramo biti predvsem edini, ali pa bomo propadli. Nato je govoril predsednik Zveze dr Morelewski in ugoioviL da postajajo dones primitivni rodovi v Afriki samostojni, dočim so kulturni naroči Srednje in Vzhodne Evrope v sužnosti komunizma. V Združenih državah je 22 milijonov državljanov, ki izvirajo iz držav, vladanih danes po komunistih in Sovjetski zvezi, kar predstavlja, tudi v politiki veliko moč. Imeti ie treba večino pred očmi, da je še vedno namen komunizma za-
landu in Drevesce ob cesti. Iz j vaje slovenski narod. Te vred-obeh clevelandskih črtic utripa note pa so: vera v Stvarnika neslovenski svet, saj se zdi, kakor bes, zemlje in Slovenije, vera v bi iz sentimentalne slovenske pravico in svobodo, spoštovanje kamrice opazoval ameriško ve- 'fjo svete zemlje in njenih darov, iemesto in iskal v njem človeški do blažene skromnosti. (Tretjič) utrip, ki ga dostikrat pogreša- Karel Mauser je pisal o času in mo. Brez dvoma: pretresi etnič-i v smislu časa., ki izgineva v nih soseščin v novi domovini so tnodernt industrijski družbi. Bil šli mimo njega, ves je bil prežet je zadnji slovenski- pisatelj ve-s slovensko tradicijo.	černičar, ki je pisal, kar je tudi
Za uvod je Ludvik Burger, ki sam doživljal. Ker pa je bil to
.	svet in čas, v katerem so živeli
la svojo politiko, ker je slišala naši očetje in matere, ki. so nas zahteve Amerikancev, ki so pri- učili prvih slovenskih besed, šli iz držav pod komunističnim nam je še zlasti drag. (Četrtič) terorjem in je pri tem pojasnil, Pisal je preprosto, za preproste da je to tudi zasluga Zveze in ljudi. Na preproste ljudi pa je njenega delovanja.	] moderna kultpra, ki je dosti-
NaJdaljni govornik je bil dr. krat vsa izumetničena, pozabi-Francis Scbwarzenberg, pod- la. Tradicije slovenske Amerike predsednik čenoslovaskega na-, so,tradicije preprostih ljudi. Slo-rodnega odbora in bivši poslanik venska molitev, preprosta bese-pri Vatikanu, ki je opisal naše da j n pesem so ohranile naše staro prijateljstvo in da je nujno skupnosti do današnjega dne. — še paprej sodelovati, nakar je Ameriška zemlja je polna slo-podela zanimivo poročilo dr. venskih sledov. Globoke so braz-Helen Pavičevičj tajnica srbske- de slovenskih pionirje^, misijor ga narodnega odbora. Povldarila nar j e v, rudarjev, kmetov, deje potrebo po edinosti tako ka- Javcev, izobražencev, vodnikov kor je ves, svobodni svet pro- in ustvarjalcev. V njej so našli testiral in se boril proti Hitlerju,1 mir rojaki, ki so v več kot enem a sedaj svet ne sliši in ne vidi stoletju dali življenje zanjo na pritožb zasužnjenih narodov in vseh bojiščih sveta.' Zato'je ta nihče, ne protestira proti Sovjet- zemija tudi slovehska zemlja, ski zvezi. Vsi obsojajo razme- dej domovine, ki ji ni meja. V re v južni Afriki, nihče pa ne njej čaka vstajenja slovenski vidi tlačenih narodov v Evropi. in ameriški pisatelj Karel Mau-V preteklosti so bili Slovani več- ser v njej naj najde mir in ute_ krat needim, v Zvezi so se, pa h0) ki mu io je svet odrekel sedaj Združili in thko bo Zvezin „	,V1.	,	„
glas shsal ves svet. Toda samo ..	. L, .	, .
govorjenje ni zadosti, treba je ^ T1Z .Connecticuta, stalni vztrajnega dela in Zveza pred- fstje U^imh P™editev. O nastavlja mnogo ljudi in ameriški hover" lanskoletnem ohranja-politiki so interesirani zlasti na nju slovehske Pesmi v Ameriki številu, ki protestira in zato mo- bfan v naših listih, revijah ra Zveza tasti, dla bo lahko dosegla svoje cilje.
Navzoče je pozdravila nato zastopnica Združenja sasužnje-
denci .clevelandskega simfoničnega orkestra, kot tudi na Cleveland State univerzi.
Korotan skuša tudi navezati in utrditi stike s slovenskimi naselbinami po Združenih držar vah in v Kanadi. Lansko leto je zbor gostoval s pesmi j p pri naših bratih v Torontu. V načrtu ;o priprave to dejavnost še razširiti in poglobiti.
Mi, slovenski ljudje, ki skrbno spremljamo in zasledujemo n j ih tako zaslužno delo, smo jim za vse to iz srca hvaležni. Visot ko cenimo njih doprinos k skupni stvari. Najbolj primeren-na-, čin, kako se jim zahvaliti in jim dati priznanje za .njih nesebično delo je, da si že sedaj rezerviramo soboto, 7. maja, ko se ,bp
vršil ob pol osmih zvečer kon- .vladati celemu svetu. Pcedsednjk .cert v Slovenskem narodnem.rje povedal, da je odposlal precl-
domLi.na St. Clair-ju.
Naj bo to les-veličasten praznik slovenske pesmi 77 v Cleveland'!.
Lojze. Burjes
Sfeveiiska raio ura v lifwaukeep
MILWAUKEE, Wis. — Slovenska, kulturna radio ura WUWM — FM 89.7 obvešča vse ( svoje cenjene poslušalce, da bo ' kandidat pri primarnih. Volit vah oddajala vsako nedeljo ob' .12. jg. Roman Pučinski. Povedal je, uri najprej 5 minut' vesti zvez-‘da je vlada, končno le sprepieni-
sedniku •Carterju brzojavko v imenu navzočih, da naj zahteva ne le človekove pravice, ampak tudi uvedbo..svobode . zasužnjenih narodov.	\
Duhovnik Vojtech Vit O.S.B. je navzočim med drugim povedal, (la bo edino s krščanstvom premagan komunizem in da moramo zato .slediti >, okrožnicam papežev, ki obsojajo komunizem.
Udeležence je nato pozdravil občinski svetnik in županski
in koledarjih. Nastopili so v
New Yorku, na Evharističnem
kongresu v Philadelphiji, peli so
v Maine za ameriške poslušalce,
.,	j ,	. potem so imeli svoj vsakoletni
mh narodov (captive nations). ; a ^	,
m	w v... koncert v Bridgeport. Zbor je
predstavil Armin Kurbus, , pod
ki ima podobno nalogo kot Zveza in je povdarila, da je treba , ,	^
prav sedaj s složnim sodelova- ,v°listvom "f0™,?6 , PeregTrmil njem podpreti predsednika Car-	zapeli Vilharjevo Lipo
terja pri njegovem delu za člo- m BuI=fr‘evo Pod rožnato plani-
vekove pravice.
ho. Ubrano petje so poslušalci
Dr. Rozboril je nato lepo po-, Hafadili z dolg]im PloskanJem-
zdravil navzoče Slovence, nakar se mu je g. Ivan Drčar toplo zahvalil.
Helka Puc je dovršeno in plastično prebrala Mojo mladost, razmeroma težko besedilo. Po-
Zanimanje vseh pa je zlasti ’:em ie ^one Jenko Prebral Slo-pritegnil Andrys Hryhorenko, vo ^- daljave. Oba, Helka in loki je pred enim letom prišel iz ne n^s’a ’e odlična recitatorja, Sovjetske zveze. Njegov oče je auipak tudi igralca. Zato je bilo bivši general, eden 'od vodij no- njuno podajanje dramatično. .Za tranjega odpora in je sedaj v za- ^ovo daljave bi težko n^šli poru. Pripovedoval je, da se primernejši glas. Tone Jenkp je različni narodi, ki živijo v Sftv- del° leP° naštudiral, jetski zvezi upirajo nasilju, ven-j Gospe Marija Sturmova in. flar pa so desedaj te upore komunisti vedno zadušili in se po-
Tomčevo Teče mi vodica.
Marinka Zupančič je prebra-la Božično pismo. Ker je Marinka odlična pevka, je vložila v recitativ bogato barvitost, ki se je lepo prilegla vsebini črtic®’ Pisatelj praznuje svoj prvi Božič v tujini, spomin mu gre širom Slovenije, v duhu posluša zvonjenje cerkva v tiho Sveto noč.
Ligino uro sta zaključili Marija Sturmova in Marinka Zupančičeva z narodno Glejte, že sonce zahaja:	Zvoni, le zvoni
nocoj, sladko počivat zapoj.
PRIPIS
Leta 1970 je izšla v Buenos Airesu Mauserjeva knjiga ozarah. V knjigi je zbirka črtk' ki jih je z veliko ljubeznijo k razumevanjem uredil pisatelje'1 prijatelj profesor Janez Seven V uvodu našteva Tine Debeljel1 25 Mauserjevih knjig. Ob tek idealizmu, ki mu ni primere, ob pisateljevem vsakdanjem' dek namreč, ki je bilo včasih tud' težaško, nikoli pa povezano s p*' sateljevanjem, in ob razkritj11’ da je večino svojih del poklanjal založbam, se moramo za' misliti. In vendar, če gledam0 nazaj v slovensko zgodovin'’’ lahko rečemo, da je bilo z izj6" mami vedno tako. Morda je r®5, kar je napisal Plečnik za uvd’ Večni arhitekturi: Če ne bi bil° trpljenja, ne bi bilo potrebe P° iskanju lepote.
Naj ob tej predanosti slove11' ski besedi in izročilom pripis®111 nekaj besed, ki sem jih nabr®’’ ko sem pripravljal to poročil0’ in mislil na dvome v obstoj n*1' roda in jezika, ki jih srečujem0
v	moderni slovenski književn®' sti.
Iz/ knjige Smer Nova zernlj0' ki /o je napisal Alojzij Rebu^ (C e 1 j s k a Mohorjeva druži13' 1972), posnemam:
Še več je mogoče reči. bolj je pripadnik malega na10', da kristjan, tembolj tudi kop11
vi	njem manjvrednostni kotir
pleks. Čedalje bolj spoznava, ^ s pripadnostjo malemu narod1’ ni bil prikrajšan za nič bistvC‘ nega na ravni usode:	da vel’
narod nima pravzaprav ničeS® ' kar bi bilo res vredno zavid3 nja. — Se več, (malemu na”0 du) ostaja neka prednost, M ^ temeljna. Zavest, da mogoče W, di on spada med tiste zadnjo. p bodo nekoč po Kristusovi bes® prvi. — Da je krščanstvo sa^11,l hranilo to zvestobo (do naroda; je komaj vredno dokazovati, dokazuje že delež posvečenih v seb, ki so soustvarjale našo 113 rodno zavest in našo kullh10 (Smer Nova zemlja)
Svojo knjigo Alojz Reb11 konča z mislijo, da bo narod °, stal do konca dni, da ima v a božji izvor, da bo človek tu na Novi zemlji našel — N0', Slovenijo. Odgovor slovens^ mu. malodušju v domovini, v Z<1 mejstvu in v svetu.
0'
Narod ni stalnica. Njego'/0
hranjanje je odvisno od osebij odločitev in zvestob. Vendar’ obzorju' modernega sveta ni ^ ti obrisov, ki bi nakazovali °? likovanje vrednot, s kateri«11 ■
'c K*
služujejo vedno, pri tem -pripadnikov drugih narodov, ker pripadnikom upornega naroda ne' zaupajo. Pozival je navzoče k edinosti in da je treba edsfraniti vse, kar razdvaja-in loči.1 -posa* mezne narode. Treba je nastopiti kot eden in.zahtevali svobodo.
V nadaljnem isporedu so ■ na-;Stepili češki pevci in zapeli prav ubrano nekyj pesmi,.nato.so-pa* šj - plesalci ■ in . plesalke v narodnih nošah pokazali- lepoto čeških plesov.
.Na kraju je treba še povriari-ti, da je hii lep, večer,,kjer so se posamezniki raznih narodov med seboj spoznali ih utrdili v medsebojnih, razgovorih prijateljstvo in upanje v boljšo hddotv nost svojih narodov.
-a- ^a-
Marinka Zupančičeva sta ob •spremljavi ki tare ..zapeli dve narodni-pesmi Glejte, ze sonce zahaja in Zagorski zvonovi. Lepo in. ubrano petje je obogatilo spored, naše. akademije.
Janez .Ravnikar je prebral Jesen v Clevelandu. Bil sem v prijaznem domu Ravnikarjevih in prosil sem Janeza za sodelovanje. .Rad je sprejel,- posebej pa se moram zahvaliti gospe j Ravnikarjevi, ki- ima pri -lepem u-spehu materinske zasluge. Marija Babnik je občuteno prebrala sentimentalno Drevesce ob cesti Bali smo se,, da bomo Manjo izgubili, dame bo selila na sever. Hvfila.Bogu, ostala bo med. nami. Pogrešali bi jo.
Zyon je zapel še dve pesmi, Kramolce vo Kjer teče bistra Žila, v spomin na koroški križev pot našega pisatelja, in
lahko nadomestili jezik, svojs poezijo, jaesem, razkošno zave5
izraz v molitvi, Ij.udsko modr0!’-
pripadnosti, tč je dom. GotoV.l;i naš , čas, zapeljiva . raven, .občila, ki segajo globoko v «ar dov prostor, ekonomska (Cija, odprte meje, postrani® narodnih vrednot. prilag'o.ia^ nje povprečju kot poti v e«a pravnost in plehki kozmop011 . nizem, vse to rahlja vezli1'' ^ narodovih vlaken. Vzpore«1^ med Evropo in Amerik« v, manjka’. Akademske revij« s° \ zadnjih letih, ob dvestolM11 republike, polagale obrač«n meriške civilizacije. (Daeda ^ American Academy of Arts Science;; The Public National Affairs, Inc.; Con^e^ tary, The American Conpmittee; The Massach«55 Review; oba Ligina sitnp°^j,e Commodore leta 1975 in Princeton Club 1978 sta navala podobna vprašah.iad (Dalje na 3. strani)
v"
#
Ligina prosvetna ura v New Yorku Karlu Mauserju v spomin
(Nadaljevanje s 2. strani)
slim, da je eno izmed dobrih razprav napisal Nathan Glazer v reviji Daedalus: Liberty, E-quality, Fraternity — and Ethnicity. Osnovna misel: v Ameriki radi zamenjujemo enakopravnost (egalite) z enakostjo (equality). V velikih mestih breznačrtno in v precejšnji meri ilegalno vseljevanje napol njuje prazne družbene prostore v taki meri, da v generaciji domala spremeni etnični sestav. V teh mestih je kvaliteta življenja katastrofalno padla, in to zaradi prilagojevanja povprečju pri vzgojni, administrativni in zaposlitveni politiki, kar pravzaprav vodi do s statistiko določenih privilegijev “manjšin”, zaradi opravičevanja ali pa istovetenja zločinov in požiganja razsežnih mestnih četrti z revščino in uporom, ali pa ob nerazumljivem molku (New York, Detroit, Philadelphija; Bronx je v nekaterih četrtih domala požgan ), in, zaradi množičnega bega iz mesta, predvsem družin z otroci. Namen tega dopisa ni iskanje vzrokov za ta položaj, v katerem so bile prizadete tudi slovenske skupnosti, in proces ni še končan. To pa je, (1) v kakšni meri je civilizacijo možno načrtovati, “polis” je v zgodovini Zapada kaj več kot pa le zemljepisni pojem, (2) v kakšni meri bo svobodna družba sama izravnala nevarno krivuljo, klasična ameriška potrpežljivost je brez dvoma uspela v podobnih primerih, (3) v kakšni meri je razvoj pogojen v moderni industrijski državi, v kateri je nestrokovna delovna sila izčrpana, odvišna produkcija strokovnja-
stvarjanje “elite” iz celotnih narodovih ali pa na določenem prostoru razpoložljivih rezerv, je brez dvoma vse bolj človeško, kot pa samoobnavljanje. Svobodna in optimistična Amerika nam je lahko v marsičem upanje. Predvsem v potrpljenju, v odprtih možnostih in v svobodnem dialogu. To so velike sile.
Vzporednic med Evropo in A-meriko ne manjka. Nekatere zadevajo usodo in obstoj slovenskih skupnosti v naši republiki.
Amerika je pluralistična družba. Narodna izročila so bila dejavni činitelj pri polaganju temeljev naše domovine in bodo zato ostala vedno pričujoča. Narodna izročila so tudi danes podzavestno pričujoča, po naši odločitvi pa tudi zavestno oblikujoča, pri iskanju naše istovetnosti se nam odkrijejo kot sidro (Ligin simpozij, 1976). Zato tudi določila Vatikanskega koncila o asimilaciji vseljencev v narodno državo — za to družbo ne veljajo.' Kar velja, je naša odločitev, da ohranimo našo slovensko cerkev, če to hočemo. Znanje jezikov in zanimanje za tuje kulture je bil vedno znak izobraženega človaka, postavilo ga je v vrsto “elite”. V všeh civiliziranih družbah j d bilo tako. To velja tudi za slovenščino in za Ameriko. Ce pa hočemo najti vzporednico ameriški ravni danes, moremo poznati kaj več kot pa tisto stopnjo v razvoju slovenskega naroda, ki so jo prinesli s seboj naši naseljenci za časa množičnih vseljevanj in ki je postala značilna za ‘ethnicity’, moramo poznati nadaljni razvoj in sedanjost. Zanimanje ža
Afrika in Južna Afrika
Politika in trgovanje.
kov pa prisiljena iskati zaslu- študij slovenščine in slovenske žek v tujini in to z vsemi težki- kulture nam je po rodu bližje.
mi problemi zavrženosti, razočaranja in odtujitev, in postane potem družbeni in sociolingvi-stični pritisk “manjšine” nevzdržen, ali pa (4) lahko najdemo vzroke v naravnem odmiranju elite (Pareto), v napačni lestvici vrednot. (Solzenicin). Mislim, da je nespametno ver-
S temeljitim znanjem in zanimanjem bomo zvišali kvaliteto naše družbe, ustvarili bomo ^ meriško “elito”, ki bo poznala slovenski svet in se v smislu tradicije naše republike tudi zavzela zanj. Le taka skupnost slovenskega izročila lahko postane jedro vsemu drugemu sloven-
jeti v nekakšen Spenglerjevski Jskemu življenju izven domovi-propad Zapada, ali pa istovetiti ne.
“zaton” z osveščenostjo “množice” (Ortega), poti nazaj v patri-
Prepričan sem, da kvalitetno ohranjanje raznolikosti ameri-
arhalno predindustrijsko druž-jške družbe poglablja medseboj-bo tudi ni več (včasih Berdja-|no razumevanje in domovinsko jev). Asimilacija vseljencev je ljubezen in zmanjšuje rasni permanentna s p r e'm 1 j e valka j spor. Prepričan sem tudi, da ne-vsake družbe. Včasih je bil na-j zaslužene prednosti, ki jih dose-rod bolj celičen, odtod tudi pe-'gajq^ etnične skupnosti, pa naj strost narečij in ljudskih stvari-j bodo razlogi kakršnikoli, uniču-tev, ki niso bile pogojene le.po!jejo našo republiko, naravnih posebnostih, ampak* Pred leti je bil y New Yorku tudi po “osebnosti” občestva, dr. Anton Trstenjak, univerzi-Vseljevanje je bilo omejeno na|tetni profesor v Ljubljani. Obi-trška in mestna središča. Danes'skala sva dom najinega skupne-je vse drugače. Ni treba, da bi ga prijatelja. Ko je videl knjiž-prebrali temeljito razpravo v nico, je rekel: Do tukaj sega do-
Sintezi (Ljubljana, 1976), že e-den izmed priloženih zemljevidov nam odkriva, da pokrivajo mestne vplivnice in odvisnosti (tukaj bi rekli “The greater city”) domala, celo Slovenijo.
movina. Karel Mauser je napisal 25 slovenskih knjig. Koliko jih je na naših knjižnih policah?
Ligina knjižna služba je v zadnjih štirih letih prodala zg
Problem seveda ne velja le za]i-lri/bližn0, 8'000 dolariev slovenskih knjig: leposlovja, znanosti, koledarjev vseh sloven-
Slovenijo, povsod v Zapadni Ev-ropi je tako. V, okolici nemških mesi. so strnjena naselja, v katerih živi do . 60,000 gostinskih delavcev, ki bodo tudi tam ostali- Na švedskem, imajo gostinci volivno pravico. Povsod bodo dobili državljanstvo. Carterjeva administracija premišljuje, da bo dala petim do desetim milijonom ilegalnih vseljencev dr-
skih založb kjerkoli po svetu. Naša newyorska skupnost ima nekaj sto ljudi, naša dvorana je polna, če nas je dobrih sto, če jih pride' stopetdeset v cerkev,' moramo prinesti stole iz dvorane. Kakšen bi bil obračun, če bi v istem razmerju kupovali knjige po vsej Ameriki. Račun je
žavljanstvo. Kaj naj’stori civi- !'lahek- Kniižno službo upravlja liziran narod? Brez vsakegdiTone 0sovnik- Dostikrat mi je dvoma, potrebno je razumeva-1bdo na S1CU’ da to Povem. Datlje in pomoč revščini i.u zaosta- nes j® Prdika za to
losti. Določiti pa je treba spodnjo mero kvaliteti življenja, predvsem vzgoji, in se tega tudi držati, potrebno je žrtvovati čas in' tudi raven, da ohranimo pravo lestvico vrednot. Ameri-
Simon Kregar
Hilandarski rokopisi na razpolago v ZDA
CQLUMBUS, O. — Zbirka hilar.darskih rokopisov' je na ka mora brez izjeme izločiti po-: razpolago iza študij na mikrofil-litiko, politične račune in ma- i mu v arhivu Ohio State Univer-temfctiko iz tega procesa; račun sity.	.
mora končno..plačati, revščina in j Rokopisi Hiiandarja, .srbske-zaostalost. Nespametno je niža- ga samostana, ustanove Štefana ti družbena raven, da hi v tej Nemanje m njegovega sina Sa-■krizi našli “zlato sredo”, bolje ve (Rastka), segajo od leta 1009 je, da obrnemo postopek, U- pa do srede, preteklega stoletja.
V svobodnem svetu je med nepoučenimi opazovalci razvoja v Južni Afriki razširjeno prepričanje, da črncem neprijatelj-ski režim v tej državi in v sosednji Rodeziji predvsem ohranjajo na oblasti ZDA in druge svodlbodne zahodne velesile in to zaradi velikih naravnih bogastev, predvsem dragocenih, ■rudnin, ki jih črpajo na tem področju.
To mnenje širijo predvsem iz ZSSR in držav Tretjega sveta ter je Moskva s svojim satelitskim blokom in z blokom Tretjega sveta dosegla v Združenih narodih celo to, da so na zadnji glavni skupščini n.pr. javno obsodili predvsem Izrael trgovanja z Južno Afriko, kar naj bi bil izkaz njegovega sovraštva do črnskih afriških držav. In ker Izrael podpirajo predvsem ZDA, poleg njih še
*-	----7 L'	J *	j	“ * - »	-------
nekatere zahodnoevropske sile, beli” Južni Afriki okorišča
pripisujejo del tega “greha” tudi njim. Toda resnica je precej drugačna.
*
DEVETNAJST AFRIŠKIH DRŽAV
Z Južno Afriko poleg izvena-friških držav na veliko trguje tudi kar devetnajst afriških držav ter njihova trgovina letno presega težke stotine milijonov dolarjev. Teh devetnajst afriških držav je naslednjih: Angola, Botswana, Centralna afriška republika (ki se je nedavno proglasila za cesarstvo), čad, Kongo, Gabon, Gana, Slonova obala, Lesotho, Liberija, Malgaška republika, Malawi, Mauritius, Mozambik, Nigerija, Senegal, Swaziland, Zaire in Zambija.
Njihova trgovina z Južno’ A-friko je cvetoča in v polnem razmahu: veliki izvozi surovin, konstrukcijskih strojev, medi-j cinskih produktov in živil; letalske potniške in trgovske zveze; železniški projekti; ladijske družbe; gradnja trgovskih poslopij, hotelov in stanovanjskih objektov, turizem; tejmična pomoč pri kontroli nalezljivih bolezni; kohstrukcijske, inženirske in metalurgične ekipe za bakrene in diamantne rudnike; finančne investicije, posojila in dolgoročni kreditni dogovori.
rudarjev v južnoafriških zlatih rudnikih dobiva n.pr. samo 40% svojih plač v južnoafriški valuti (rand, ki je močnejši od severo-ameriškega dolarja). Ostalih 60% njihovih plač mora Južna Afrika plačati mozambiški črni vladi in to niti ne v randih, temveč v zlatu, šele če in kadar se mozambiški rudarji vrnejo iz južnoafriških zlatih rudnikov domov, jim mozambiška črna vlada izplača ostalih 60% njihovega zaslužka, toda ne v zlatu, ki ga je zanje dobila, niti ne v pandih, temveč v domači, malovredni valuti. Marksistična mozambiška črna vlada si pridrži zlato zase. Mozambiški marksistični režim ima tako nad 200%; dobička od znoja svojih državljanov. Mozambiški črni marksistični režim enostavno prodaja svoje črne državljane, da se z njihovim delom v “osovraženi
200% zaslužkom.
Poleg afriških držav trgujejo z “osovraženo belo” Južno Afriko tudi najvažnejši propagandisti afriške “osvoboditve”, A-rabci in Rusi s svojimi sateliti. Od arabskih držav, ki imajo najbolj razvite trgovske odnose z Južno Afriko, so Sandijeva Arabija, Kuwait, Jordanija, Egipt, Dubai in Abu Dhabi. Pri'cCno ji izvažajo petrolej, arabski šejki trošijo tam stotisoče dolarjev kot turisti in uvažajo iz Južne Afrike živila.
*
SOVJETI S SATELITI TUDI OROŽJE
Nič manjši trgovci z Južno Afriko niso “prvoborci za človekove pravice” Sovjeti in njihovi sateliti, s Titovo Jugoslavijo vred. Nedavna statistika Mednarodnega denarnega fonda
Tihotapstvo hašiša skozi Trst v Slovenijo
V zadnjem času so zaplenili V Trstu in v Sloveniji velikanske količine mamil, zlasti hašiša. V torek so opravili financarji na Tržaškem še eno uspešno akcijo proti tihotapcem tega mamk la. Pri izkrcavanju avtov z neke grške ladje v tržaškem pristanu sta postala dva 1 a b r a d orska volčjaka, ki sta posebej zdresi-rana za odkrivanja tihotapljenih mamil, pozorna na nek avto brez evidenčne tablice, ki je bil vladjen na grško ladjo v Beiru-tu in naslovljen na nekoga v Rimu. Psa sta sumljivo obvohava-la karoserijo na raznih krajih in končno se je financarjem po daljšem iskanju posrečilo odkriti v dobro zakritih skrivališčih 22 kilogramov hašiševega olja.
Italijanskega državljana v Rimu, na katerega je bil avto naslovljen, so aretirali, vendar ni rečeno, da je on glavni krivec.
Verjetno je služil le s svojim naslovom, pošiljke pa so potem prevzemali drugi. Hašiševo olje Ijarska, je bilo vredno približno 300 mi- vinska.
to se je zgodilo v Ljubljani, tako da so si morali poiskati drugo peč.
Sora ne bo prizadeta
Jako trdijo, ko pripravljajo u-ranski rudnik na Žirovskem vrhu za obratovanje. Naj večjo pozornost posvečajo izbiri pri' mernega mesta za odlaganje jalovine. Za uspešno nadaljevanje priprav za izgradnjo tega pomembnega gospodarskega podjetja je dokončno razčiščeno vprašanje, kakšno tehnologijo naj uporabljajo pri predelavi rude na Žirovskem vrhu. Izbrali so jo po proučevanju, pri katerem je sodeloval Stefanov inštitut z družbo Westinghouse, ki gradi jedrsko elektrarno v Krškem in pripravlja izkoriščanje uranovega nahajališča na Žirovskem vrhu.
V Tržiču polovica vseh zaposlena
V tej občini je že od nekdaj precej razvita industrija, čev-tekstilna, lesna in ko-
lijonov dolarjev, se pravi petkrat več.
Naj večjo hinavščino kažejo ZSSR, Čehoslovaška in Jordanija, ko na eni Strani glasno obsojajo južnoafriški režim, istočasno pa mu pošiljajo raznovrstno orožje, čigar vrednost gre v Mozambik je med temi drža- milijarde dolarjev. Res je, da vami najznačilnejši primer naj- Južna Afrika kupuje orožje tudi tesnejšega sožitja. Kljub svoji od ZDA, Zahodne Nemčije, Ita-aktivistični, proti-apaidheidski, j lije, Belgije, Švice, Kanade in protizahodhjaški politiki, ki je predvsem od Francije, toda re-
vrečkah in, skrito v dvojnem dnu na raznih krajih avta.
To je že druga zaplemba tihotapskega mamila v tržaškem pristanu od lanskega leta. Že ob koncu januarja so — prav tako z obema psema — odkrili precejšnjo količino hašiševega olja v avtu, ki je bil tudi poslan iz Libanona v Italijo. Ta način tihotapstva skozi tržaški pristan se vedno bolj širi, zato so pri-
, ,	.	,	. .-	.. stojne oblasti odredile strogo
dokazuje, da so Sovjet, s svoji- nadzorslvo „ ^.tanu KljJb
satelit, leta 1974 uvoztli K tokemu nadzorstvl| je verjet.
Južne Afrike za 5 .ml.jonov do- no da je Š1(J skozi to4ški
larjev dobrin, izvozih pa so vi,. „ v v ,	, ... r
T v * -i	- , . n- • stan ze vec avtov s skritim ma-
Juzno Afriko za vec kot 2d mi-,	...	.	, .
iHnvtot, irini n r i air „	milom- kl J® namenjeno delno
. Ji__	Od 13,000 prebivalcev
lijonov lir, a v prodaji na drob- jih je skoraj polovica redno za-no bi bilo vredno še precej več. poslena. Kljub vsemu so v skr-Shranjeno je bilo v gumijastih (beh, ker se boje, da bi enostranska industrija prišla v težave in bi ljudje ostali brez dela.
poleg tega pobarvana z marksistično ideologijo, ohranja z Južno Afriko najbolj cvetoče in raznovrstne oidlnose. Južna Afrika je namreč drugi največji vir (skoro 50%) njenih dohodkov tujih valut.	^
*
PRODAJANJE DELAVCEV
Stotisoči črnih delavcev iz sosednjih držav — iz Botswane, Lesotha, Swazilanda, Mozambika, Malawija, Angole in drugih — hodi na delo v Južno Afriko, toda vklenjeni v določila meddržavnih pogodb, ki več koristijo njihovim črnim vladam, kakor pa njim samim.
Skoro 180.000 mozambiških
žimi teh držav v svojih izjavah in nastopih do Južne Afrike niso licemerski, kakor so Sovjeti, njihov satelit Čehoslovaška in a-rabska Jordanija.
*'
LICEMERSTVO ODBORA ZN
Iz prej omenjenega poročila Mednarodnega denarnega fonda je tudi razvidno, d!a imajo močno razvite trgovske odnose z Južno Afriko, ki gredo v milijone dolarjev, celo tudi štirje člani Odbora ZN proti apartheidu, kateri so obsodili, kakor smo zgoraj o-menili, Izrael; to so: Vzhodna Nemčija in Madžarska (cba sovjetska satelita), Haiti (Jesničar-
italijanskemu tržišču mamil, glavnem pa odjemalcem v Franciji in v severnih evropskih državah.
V Ljubljani pa so pred dnevi samo v eni akciji skurili nad 300 kilogramov hašiša, pri čemer pa so imeli težave. Temperatura pri sežiganju mora namreč doseči vsaj tisoč stopinj Celzija, če ne se hašiš samo cvre in se začnejo razvijati škodljivi plini. In
i ■ i	—w——►
ska diktatura) in Peru (kjer vlada prav za prav ne ve, kaj je). tMed temi je v omenjenem odboru ZN vodilna Indija. Ta je pod režimom Indire Gandhi kazala na druge države, med njimi na Južno Afriko, da je na skrivaj izdelovala atomske bombe iz materiala, uvoženega za miroljubne namene, zatirala,človekove pravice svojih državljanov in prakticirala svojo verzijo apartheida v postopanju z nad 80 milijoni svojih “nedotakljivih” množic, ki se v lakoti in revščini klatijo po prahu zapuščenih cest in ulic Kalkute in drugih indijskih mest.
- a-1.
VSAJ POdjASEH STA SI POPOBNA —- ly <'(Uka} Lauren Bacall š svojim sinom Samom diobardsom,__sCariin -15 let,, pri skupnevi nastopu na Broadwayju v New Yorku.
Cementna suša
Ljubljansko “Delo” se pritožuje 16. marca 1977 pod gornjim naslovom, da zopet manjka cementa ter da so morali gradbinci zato ustaviti stroje. Cementa bi moralo biti na papirnatih računih dovolj, pa se je pokazalo, da računi ne obveljajo vedno. Mila zima je pospešila in povečala porabo cementa, cementarne pa so ga manj izdelale, kot so računali. Ko bo nova cementarna v Anhovem ob Soči v obratu, upajo,, da bo v Slove-ji cementa dovolj.
V Sloveniji so umrli
26. marca
V	Ljubljani: Frančiška Juh, roj. Šprohar, Anton Hoenigsman, Katica Galunič, Ludvik Virant;
v Batujah: Celesta Plahuta, roj.
Remec; v Parizlju: Marija Hribar; v Polzeli: Neža Breščak; v Grižah: Ivan Vrenko, Adolf Martinčič; v Kranju: Slavka Mahne, roj. Malavašič; v Šmartnem v Rož ni dolini: Ivan Lipičnik; » v Dekanih: Dragica Plišič, roj. Primožič;
v Krmelju: Sonja Jerič, roj. Škoda;
v Postojni: Antonija^Likar, roj. Žabec.
28.	marca
V	Ljubljani: Anton Križman, Janez Lavrič, Jože Jurečič, Anton Medveš (učitelj v pokoju), Matija Kafol,, Pavla Mencej, roj. Javornik:
v Črnučah: Frančiška Klobučar; v Radomlj-u: Anton Krištof (šolski upravitelj v pokoju); v Kočevju: Miroslav Stopar; v Koblarjih pri Kočevju: Srečko Žagar;
v Polju: Mirko Lenko; v Radečah: Stanko Stopar: v Zagorici: Ivan Kovačič; v Želimijah: salezijanec Franci Selak.
29.	marca
V	Ljubljani: dr. Bronislav Ska-
berne (znanstveni svetnik), Ljudmila Cepuder, Vincenc Ažbe, Franc -Skušek, Marija Gorza.	\
v Kranju: Lojze Tomšič: na Golovcu: Anka Kupec; v G r a d i š ču pri- Primskovem: Ivanka Zadražnik; v Vipolžah: Rade Tišma; v Sežani: Nada Tavčar; v Podbrdu: Janko Valentinčič; v Gorenji vasi nad Škofjo Loko: Elza Pipan, roj. Medur; v Zagorju ob Savi: Vinko Polc; v Mirnu pri , Gorici: Marjan
Vuk;
v Vidmu-Dobrepolje:	Marija
Drobnič, roj. Štrukelj; v Celju: Albert Gajšek; v Pblju: Ana Hribar, roj. Gregorin.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” na WCSB 89.3 F M vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zveče in ob nedeljah od 12. db 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
MALI OGLASI
FOR SALE
By owner in Wickliffe, large two bedroom ranch, dining room, 13 x 16 kitchen, 13 x 19 dining room, 24 x 14 family room with fireplace. Full basement, tiled and suspended ceiling. All aluminum siding and gutters. New carpeting, drapes, appliances, central air conditioning with electronic air filter. This is on a 100 x 400 foot lot with 25 excellent fruit trees, blackberries, grapes, rasberries, three gardens all tiled and well drained; also 16 x 32 by 7 all aluminum above ground swimming pool. $65,400. Call 944-6540.
(62)
HOUSE FOR SALE
in St. Clair-Perry Home area, bedroom, colonial, with basement and garage. Call today Mildred Major, Piro Realty 585-1900.
FOR RENT
Three rooms, down front for older couple, on 6608 Bliss Ave. Call 361-2786
-(58)
House for sale by owner
2 family, 5-5, 2 garages, aluminum storm windows and doors, well kept home, St. Vitus area. Call 481-6073 or 531-2414.
(59)
Pohištvo naprodaj
Dobro ohranjeno pohištvo za kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, posebej dve dodatni postelji, pralnik in klimatska naprava ugodno naprodaj. Kličite tel. 881-6116.
-(58)
Zidana hiša naprodaj
Zidana hiša, vsa podkletena: spodaj 2 spalnici, sprejemnica, kuhinja in jedilnica: zgoraj 1 spalnica, sprejemnica, kuhinja in kopalnica; priključena garaža za 2 avta in vhod za zgoraj. Lot 00 x 200 s sadnim drevjem.
Kličite 481-4778
(59)
Help wanted male
MACHINIST
Need all around machinist. Minimum of five years experience. Must be able to set up and operate. Days. Hourly rate. Excellent fringe benefits. Full or part time.
M C M
1432 E. 47 St. -	881-1280
_______ (60)
TURRET LATHE
Set up and operate. Must be able to work on close tolerances. Minimum of five years experience. Days. Hourly rate. Excellent fringe benefits. Full or part time.
M C M
1432 E. 47 St.	881-1280
(60)
Help wanted Female
Iščemo čistilko za en dan in pol na teden. Kličite 431-0628!
_______	•	(x)
DELO DOBI
Čistilko v Okolici St. Clair Avenue iščejo za 2 do ,4 dni v tednu. fCLčite 361-5115 med 11. d op. in 3. pop.
(x)
Gospodinjo iščejo
Žensko za gospodinjstvo iščejo za Pepper Pike področje. Čas po dogovoru, mora govoriti angleško in imeti lasten prevoz.
Kličite 247-4592
Avgust Šenoa:
ZLATARJEVO ZLATO
misliti na to. In verjemi mi, da pred svetom pokazati svoj grb,
mnogokrat v nočeh brez spanja
Potem so na stežaj odprli grajska vrata in spustili most. Iz gradu je stopila črno oblečena Klara. Bila je bleda, vznemirjena in lepša ko kdaj koli. Ko se je nekoliko oddaljila od vrat, se ji je na belcu približal ban v sijajnem oklepu. Klara je dvignila pogled in v srcu jo je nekaj zazeblo. Ban je obstal. Klara se je poklonila.
“Spoštovani gospod ban!” je tiho začela. “Kocka je padla, padla za vas. Mislila sem skušati srečo, a me je izdala. Slaba sem, žena sem, vdova. Zdaj se uklanjam trdi usedi. Vzemite grad, jaz pa bom šla s svojim otrokom v božji svet. Kam? Ne vem. Prosim pa vas za eno samo milost. Samo za dan mi še dovolite, da preživim pod to streho, da zberem svoje uboštvo. Potem bom odšla.”
Vzdignila je proseče solzne oči in prekrižala roke na valovitih prsih.
Ban se ie Klarini lepoti zelo začudil. Čeprav je bil surov in jezav, mu je srce nenavadno zatrepetalo, ko je zaslišali zvonki Klarin glas in ko je videl, kako ta bleda lepotica sredi hude zime stoji sama pred njim.
“Bene,” je rekel nežno. “Plemenita gospa se zelo moti, če misli, da sem pogan, ki jo bo sredi zime podil iz hiše. Plemenita gospa bi morala to, kar je storila. Sedaj, napraviti takoj, pa bi bilo marsikaj prihranjenega. Vsak išče svojih pravic in tudi jaz! Zato lahko plemenita gospa še dalje stanuje v tem gradu, ki pa je moj. In ker je danes hud mraz ter smo se že pošteno zmučili, se povabim k plemeniti gospe v goste, kajti zelo sem že lačen. Moji in vaši ljudje pa naj gredo, kamor jih je volja. Gospod Melkior,” je poklical Ung-nad adjutanta.
“Ukazujete, vaša. milost?” je prihitel Tompa na konju.
“Povedite vojsko v mesto, v tabor. Vi pojdite čez noč h gvar-dijanu, mu dobro napijte in ga lepo pozdravite. Jaz grem
premišljam. Toda ničesar pametnega se ne spomnim, razen tega, da te ljubim z dušo, s srcem, z vsem življenjem. Moj oče? Da! Upal sem, da ^e bo'nez! njegova jeza unesla, pa se na žalost ni. Rotil sem ga zaman. Padel sem predenj, a me je odbil. Saj se nisem sam ločil od njega. Materina smrt naju je ločila. Oj, Dora, molči, ker budiš preveč žalostne slike v meni.
če bi bil zdaj tako zloben, da bi
Krave lahko žive v puščavi
Neki izum v Monakovem (Zahodna Nemčija) je omogočil, da bil in velik ničvred-J y jedoče krave lahko ži-Zdaj vidiš, da sem tvoj veje j.ucji v puščavi ali v polar-dolžnik. A tudi ti si meni dolž-nica!”
te po vseh težavah in hudobnih obrekovanjih, ki si jih pretrpela zavoljo mene, zapustil? Bogme, zlobnež bi
pa. V kaminu iz belega marmorja je prasketal rdeč plamen. Zavoljo somračja je bilo Je težko ločiti obraze. Na mehkem naslanjaču se je gugal ban. Poleg Mg razmišljaj o tem, kajti Iju-kamina je sedela Klara in skla- j	prevelika pamet prav
r.jala glavrT. Rdeči sij ognja ji tako škoduje kakor mraz roži.! je čarobno drhtel na'bledem Pa kaj ho5eš še več? Ali ni bil
licu, v svetih očeh in se poigra-hvoj 0£e ven(jar bolj užaljen ka-val z zlato barvo njenih las. ! kor pa jaz, Gregorijančev sin?
Surovi vojak je gledal in gle-:'p0(ja gje^ jgbri starček je poza-dal. Nikakor se ni mogel nagle- bil vso žalost Ko pa je videl> da
dati lepe žene.	J se m^va iZ grča ljubiva in da
In zopet se je penilo zlato hi- b- b-ja nesregna) £e bj naju trda vatsko vino. Živeje je tlel pla'; usoda ločila, je tudi sam privo-men in razboriteje je divjala da se bova lahko vzela. Ali burja. Prsi so se strastno širile. ni takb? NOj pove;j) če ni!>,
Čez dva tedna je samoborski j ^ hvala Bogu/, je dahnila gvardijan blagoslovil zvezo gos- dek]ica in sMortila glavo na Pav. poda bana in barona Krsta Ung- [ove prsi
nada Sonneškega z gospo Klaro,	. v
Grubarievo .	& ^	| .“Zdaj pa povej, ce morem
Po poroki je srečala Klara	* "adali*val Pavel-
, .	j -o -	Plemič sem, m postenje mora
brivca v gradu. Prešerno se mu ,	v. ,
. .	biti prvo vsakemu človeku, poje nasmejala m rekla:	.	, .v ... , . . v ,
“Zgodilo se je po tvojem. Ma- sebn0 P,em,eu- Ah bl 81 se upal
ščevanje! V meni je moč. Ba-,-----------------------------------
niča sem!”
XVIII.	|
Slišiš, draga! Moja boš, da,1 moja,” je nežno govoril Pavel,, ko je nekega poletnega dne 1578.! leta sedel poleg Dore na Krupi- j cevem vrtu. “Ne bo preteklo leto, ko boš gospodarica moje hiše, mojega imetja in mojega srca.”
“Da bi se to le zgodilo, Pavel, da bi se le uresničilo!” je sramežljivo šepnila Dora. “Ah, saj ne smem misliti! . Kako bom srečna! Toda oče, tvoj oče!
Spomni se, kako je jezen na mojega očka in name. Ah, Pavel!
Bojim se hudega, bojim se ,.
“Molči, molči, draga! Ne govori mi o tem! Mar hočeš, da mi bo vedro nebo potemnelo, mar hočeš v sladko čašo ljubezni priliti grenkega pelina? Moj REUBEN ASKEW, guverner
“Jaz?” .
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA.in Kanadi!
•	Potovanja skupinska In poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobi jan je sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
nih področjih. Potrebno krmo bodo pridelovali kar v ogrevanih hlevih. Treba bo samo natresti predkaljeno seme na slamnato preprogo in ga enkrat na dan poškropiti z neko posebno raztopino in v osmih dneh bo zrastla do 30 cm visoka trava.
Medtem, ko kmet potrebuje za prehrano, ene krave 18,000 kilogramov krme na leto, za kar je treba najmanj 5000 kvadratnih metrov travnika, pa zadostuje za novi način pridelovanja krme za eno kravo dva in pol kvadratna metra površine. Tudi konji, ovce, koze, svinje in perutnina rade jedo novo krmo.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
CTT
Sl^Family'
Society'
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
k
oče! — O Bog! — Vem, kaj je zagrešil nad vašo hišo, vem.” “Ali vendar je tvoj oče!” je odvrnila Dora. “Jaz, nesrečnica, sem kriva, da si se sprl s svojim očetom in prav tako sem kriva ran svojega očeta.”
“Molči, draga,, molči!” ji je plemeniti gospe v gosti. Zbo- fant živahno pretrgal besedo, gom, Melkior: Mudi se mi! 'Zelo “Jaz sem moški in jaz moram sem že lačen.”	I	-	-
“Spoštovani gospod ban!” se je Klara poklonila in se rahlo nasmehnila, “vidim, da niste mislili osvojiti gradu zaradi svoje koristi, temveč da bi započeli svoje banovanje z lepim primerom junaške velikodušnosti. In zato slava in hvala, ki vam jo izreka osamljena vdova. Vstopite, spoštovami, v svoj grad, v svoje imetje, če bi bila gospodarica jaz, bi sprejela slavnega gosta, kot je treba sprejemati drage ljudi. Ker pa ste tukaj vi gospodar, bom vašemu blagorodju dvorila kakor pokorna služabnica.”
Ban je razjahal, podal lepi vdovi roko in oba sta krenila v grad.
V veži ju je čakal Čokolin.
“Gospa,” je brivec prišepnil Klari, “nekaj sem vam pozabil povedati. Pavel ni Dore samo enkrat poljubil, temveč jo je trikrat pritisnil na srce. Maščevanje! Maščevanju pa je potrebna moč.”
Floride, je bil izvoljen za načelnika Narodne konjerence guvernerjev.
Smcc* 1914 ..
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and coinmunity. For half-a-ce.ntury your Society has offered the finest in hsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basket ball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
»••••»••••••»•a
President .............
First Vice-President __
Second Vice-President Secretary ...
Treasurer ............
Recording Secretary
First Trustee........
Second Trustee ......
Third Trustee........
First Judicial ......
Second Judicial .....
Third Judicial.......
Social Director .....
Spiritual Director ..
Medical Advisor......
_ Joseph J. Konrad ... Ronald Zeiran .., Anna Jerisha ... Robert M’ Kochevar ... Anton J. Smrekar ... Joseph L. Drasier — Joseph Šinkovec .... Frances Kimak .... Anthony Tomažin ..- Mary Riola John Kovas .... Frank Toplak .... Nancy Osborne .... Rev, Aloysius Madic, O.F.M. ■— Joseph A. Zalar, M.D.

r
((
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.SJ.
IMes of Supreme Board Hircual Meeting February 2B, 8977
y
NOVICE- z »sega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete
I %
O VICE- ki jih dobile še sveže
- popolnoma nepristranske
Na zemljo je padla tema. Po gorah in po doleh je vlekla burja. Kmetje so zmetali mrtve vojake z obzidja v prepad. Črni krokarji so vreščeč obletavali: nastavil tudi svojega “osebnega temni grad. Bog vojske je slavil stražarja”. Prenekateri so ti nje-
V JAVNI RAZPRAVI — Joseph Califano Jr., zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, je bil v zadnjih tednih ponovno v časopisju in drugih javnih občilih, ko je postavil svojega “osebnega pomočnika” za kuharja v tajništva in nastavil svojega “osebnega pomočnika” za kuharja v tajništvu in
zmago.
Na gradu je vladal mir. V majh ni sobici je tela oljenka v rož- je k temu izjavil, natem steklu, ki je visela s stro- “zaupa”.
govi nastavitvi trdo odklonili in obsodili, predsednik Carter pa da Califanu
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE* ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
*	. :/ I	* .	1 1
Ameriška Domovina
i
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
The Secretary, Robert M. Kochevar, sent notices to all meh1' hers of the Supreme Board of the Holy Family Society to meet at the Home Office on Saturday, January 29, 1977 for the Board’*’ Annual meeting. Due to inclement weather the meeting wa*’ cancelled and rescheduled for February 26, 1977.
President, Joseph J. Konrad, called the meeting to order at 10:06 a.m. Saturday, February 26, 1977.
The President opened the meeting with a prayer for tl>e living and deceased members of the Holy Family Society.
President Joseph Konrad now called on the Recording Set” retary, Joseph L. Drašler, to call the Roll of Officers and invited guests.
The following members of the Supreme Board were present-f President, Joseph J. Konrad; Second Vice-President, Anna Je^' sha; Secretary, Robert M. Kochevar; Treasurer, Anton J. Smi-6' liar; Recording Secretary, Joseph L. Drašler; First'Trustee, J°' seph Šinkovec; Second Trustee, Frances Kimak; Third Trustee« Anthony Tomazin Jr., Social Director, Nancy Osborne, First Judicial; Mary Riola, Second Judicial; John Kovas and Third Judicial Frank Toplak. Those not present for the meeting were First Vice-President Ronald Zefran and the Spiritual Director, ReV' Aloysius Madic. In addition to the Board Members, the followiuU guests attended our Annual Board Meeting. Carol Barbie, Barbie, Jean Konrad, Wilma Šinkovec, Charlotte Tomazin anCl Frank Turner.
Since a copy of the minutes of the Semi-Annual Board meeting held Saturday, July 24, 1976 and a copy of the minutes 0 the 20th General Convention, held August 28, 1976, were sent t0 all of the Boa rd Members, a motion was made by Anthony Tomazin to dispense with the reading of the minutes, and the minute^ of both the Semi-Annual Board Meeting and the 20th Genera Convention be approved. Motion seconded by Robert M. Kochevar. Motion Carried.
(To Be Continued)
! SPOMLADANSKI KONCERT

PEVSKEGA ZB0RAN SLOVAN
bo v nedeljo 17. aprila. Začetek ob 4. uri pop. v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave.
Igra Martin Marki&b orkester. Vsi vabljeni!
s