120
Kupčija s sužniki.
Anierika šteje dandanes malo ne do 86 uiilijonov  ljndi, ksteri se,  i»-. ramši majheno innožico v zadnjih lelih tja prBlih Mongolcev, dele v tri pl^fc men»:  v ameriško,  marsko  in ka.vkažko  pleme.   Mursko pleu« je biUTfB siloma razširjeno zlasli preko vročega pasa Amcrike. Prvi aiurci — stižuilsi — bili so 1517.1. po nasvetn škofa Las Casasa pripeljani v Amerikc, kjer so jih
mesto slabotnib A-merikaneev rabili v rudnikih,  pri izpi-: raiiji  zlata  iu pri-', delovanji   koristnih i rastlin vioCega pasa. iLeta 1770. se je 13 Jl anierikanskih pokiu-[ jin   očitno   odiekl« : angležkej obUsti in : v krvavej vojski so ,' si   pridoitil«   toliko ; aaželjeno  samoskl-; nost, iistanovivši-ia-vezo zedinjenik dr-žav.   V   teh   zedi-njenib. scvero-ameri-kanskih  JržuvaJi je v 17. stoletji cvotela ostndna   knpčija   s sažniki (robovi), to jc, imoTiti poscstniki so svoje sažuike ku-^ jiovali   in  prodajali kakor živino ali dru-go blag6 aa scjmili. _ Dotične    vlade   ao narareu velikim kup-Cijskim družbam na jHolandskem,    Aii-fležkem in Francoz-keni   privolile,   da smejo po  afrikaus-kem primorji  Ijudi
plžiuti iu jih v Ameriki na snjniib proilajati. Vladi: samo so pcdpirale raz-širjevauje sužuikov po amerikauskili deželali ia angležkc uaselbuie v seveniej Ameriki so bile uaravnost aljtnc snžnike t ilcželo rsaževati. Tako se je bilo snžništvo razSirilo po raznih amcrikauskih deželah: siržuikoin — inurcem y ¦ neizrefieno z!6, a tudi gos/ioiluijeiu — Evroppjfpm ia njiliovim nasleilnikom v uajvečjo kvaro.   Ti sironiaki,  ki su  se prodajali  kakur žuiaa. ua sejmlh,
181
bili so murci in njihovi otroci obojnga spola. Nensrailjeni gospod&rji, ki so take ljndi kupovali, imeli so jih namestn žiraie, in inorali so jim polje ob-delovati in vaa ilouiaai dela opravljati. Knpovali so jih po razliontj ceni, kakor ao jih aamreC potrebovali za kako veeje ali manjže delo. Gorje sažnika.
uko ujj delal po gospodaijevej volji; godilo 313 uiu je, kakor vam pcejšua l".'iloba kaže, kjer dra sužuika svojnga toTariSa na gospodarjevo povelje z vo-'»vskimi žilami bijela.
Nekateri prod&jalci snžnikov  40 iineli  dobro iznJSeae pse, ki  so  anali ,-užuike loviti, kakcir jisi pri oas divjačiuu.
V najnovejšej dobi se je posebno pobožni duhoven Nikolaj Olivieri iMr vzemal za uboge murski- sužoike. On je večkrat pototal v Egipet, da je ondn odknpoval sužnike in jib poUmi za katoliSko »ero odrejal. Ko je bil uže oamiiS n» svojem potovMJi. pisaj je 2. demirbra ]8f4. ). iz Kajre »asjefbje piamo: rTukaj t Kairi sem odknpil 37. v Aleksandriji 27 murk, tedaj rseh skupaj (>l, z jednijii murtkim di-ifkom, ki je kakih pet let sUr, katerega boin dal v Napolj v ondotno izrejalisee, ker mi je preiastiti 0. J. Oosta pisal, da si, ako bo prvi dobro napreilova], potem ie jednega SeJi. A kaj mi je bilo storiti ? Ko sem šel po trgu. kjer ue libogi uiurei in murke proilajajo, vidcl sein ondn ne mauj nego 100 ubogih defkov različne starosti, a meni je bilo raogoče samo jednega odkupiti. Saini prevdarite, kako ini je bilo pri srci. Jedeu teh dečkov toe je t«ko milo pogledal. da bi eloveku srce po{jlo, a drngi je kriCal 2a iBPBOj: »knpi jdp. iupi. irisiijan. knpi me '." 0 Jjubi moji, tega preBašati nij mogoCe! Clovek bi moral imeti kameneno sree, da bi ne bil gaueu, kadar kaj tacega vidi. Med inieaovanimi 04 murkami ste tudi dve uiateri; jcdna ima otročiiSa kouiaj 10, a dmga 14 mesecev starega. Prvej so huteli tako ime-novani golabi (preknpovaJci) otroka s silo odtrgati. da lii gS bilineMin židom prodali. A mati ga je tako tvdo k sebi tiSčala, ila jej ga nijso mogli vzeti ia so jo merali r fcjezjc ijati. -ili ko je ridela, ds j« rerig oprosten& is i otrokom vred odkupljena, začela je vesela vpiti: 0 Bog, predobri liog kri-stijanov!" To in še več ganljivega stoji zapisano v gosp. OHvierijevetn pismu.
Nu dandan«s ju sužniStvo uli akoraj odpravljuuo, a vendar so murci Se zmiroin uboge airot« , za katere nam je treba moliti, da bi jii dobri in usmiljeni Bog popolnem reSil dušue in telesne snžaosti ter apostolskim možein dai moi is zdravje, hueri si u to delo umogo prizaderajo.