Politicni ogled. Država SHS. Prošli teden je bila razširjena PP volilna vlada na 20 ministrov in 5 državnih podtajnikov. Na novo so postavIjemi: Za miinistra za trgovino in industrijo dr. Gjuro Šurmin, za miiustra brez portfeija dr. Mate Driniovič, za ministra agrarne reforme dr. H. Krizman, za ministra izenačenja zakonov dr. Milan Srskič; dosedanji minister ca izemačenje zakonov dr. Marko Gjuričič je imenovan za ministra za socialno politiko, dosedanji mkiiSier za trgovino in. indurstrijo dr. Prvislav Grisogono za minstra brez portf elja. 2-a drž. ipodtajnika v ministrstvu za agrarno reformo je rmenovan dr. Miloš Ivkovič, beograjski zdravnik in radikalni poslanec za Oaiek; za drž. podtajnikia v notranjem ministrstvu Ranko Trifunovič, Pašičev ljuJbljenec in specijalist za južnosrbsike zadeve. Izdajalcu Slovenije dr. Žerjavu sta se pridTužila izdajalca iz Hrvatske dr. Šurmin tn dr. Drinkovič, da delita z TiJiTn. tudi narodTii obračun in obsodfoo dhe 8. februarja 1925. Države Male antante in Rusija. Ruski zastopnik Ra-kovsk-i je izjavil: Čehoslovaška je j\as dejanisko p-riznala in mi n]o. Ker pa bi Ibilo iza čehosiovaško repufbliko mučno, da bi nas tudi »de jure« prej primala, kakor Franoija, smo mnen.ja, da sedaj, ko nas je tudi Francija že »de jure« priznala, ne bo nobene težave več za Čehe, da nas tudi oni »de jure« priznajo. Mnogo bolj, zapleteno je naše razmerje do Rumunijev O tem povem lahko le toliko, da pač Rumunija potrebuije naše pri•Enaivje, nam pa rumimskega priznanija ni treba. O Jugoslaviji sploh ne govorim. Vnanjo politiko Jugoslavije določajo njeni notranje-političnd boji. Ta boj je dosegel danes svoj vrhunec. Od izida tega boja je odvisno tudi naše držanje r.apTam Jugoslaviji. Obsodba atentatorja. Pred dumajslko poroto je bil v pondeljek ikončan procefs proti atentatorju na bivšega zveznega kancelarja dr. Seipla, delavcu Karolu Javure^ku. Atentator je bil oibsojen radi posikušenega atentata na tri leta in šest mesecev težke ječe. Angleško-egiptovski spror. Angleška delavslka stranka je izdala manifest, v katerem obžaluje nastop sedanje arugleške vlade proti Egiptu in ostro obsoja njeno politiko zatiranja in nasilja. Vlada Velike Britanije se moti, če misli, da je. -moralno upravičena za taik nastop še danes, potem ko je že leta 1922 priznala Bgiptu neodvisnost. Zasedba Bgipita je ravnotako malo opravičena, kakor za-sedibo Belg-ije od strani Nemčije \z vojaških ozirov. Egipčami imajo isto pravico do samovlade, 'k&kor drugi narodi. Kar počenja sedanja vlada, je političen zločin. Delavsika stranka zahteva sklicanje posebne angleško-egiiptovske konference, ki naj reši vsa sporna vprašanja.