Na Vilenici o slovenskih pričakovanjih in razočaranjih Goriška pokrajina in konzulti za trijezično unijo JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 205 (21.442) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 4. SEPTEMBRA 2015 ■ 1 / /^18 P R i M O R S K i R E L A X POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 904 Realpolitik frau Angele Merkel Dušan Udovič Nemški kanclerki Angeli Merkel je treba priznati, da je glede vala priseljencev v zadnjem tednu javno in glasno izrekla nekaj nedvoumnih načel, ki bi morala biti temelj politike do priseljencev za vso Evropo: prebežnike je treba sprejeti, to je humanitarna dolžnost evropskih držav, EU pa mora strniti vrste in se dogovoriti za skupno strategijo, če hoče biti kos vprašanju. Za povrh je kanclerka odločno ožigosala populistična in fašistoid-na gibanja, ki odkrito gradijo na strahu pred migranti in netijo sovraštvo. V bistvu nič posebno novega, saj na to Italija opozarja že par let, doslej v glavnem zaman. Toda drugo je, če to reče voditeljica države, ki je dejanski lider Evropske unije. Preobrat Merklove je prej ali slej moral priti, bolje pozno kot nikoli. Odločnost nemške kanclerke je vsekakor hvalevredna, je pa tudi odraz realistične politične ocene, za katero obstaja vrsta razlogov. Začenši s tem, da je največji naval beguncev usmerjen prav na Nemčijo, v kateri vidijo nesrečneži rešilno bilko. Saj je ves svet na televizijskih ekranih lahko videl, kako so begunci, blokirani na postaji v Budimpešti skandirali »Germany, Germany«. In ko množica navali na tvoj teren, z reševanjem problema ne moreš več odlašati ali ga prepuščati drugim. Merklova se je očitno zavedela epohalnih dimenzij prebežništva, ki postaja ključni evropski problem. Če ga bo Evropa z Nemčijo na čelu še naprej podcenjevala, tvega tudi razraščanje neonacizma in populističnih gibanj, ki še zlasti nevarno dvigajo glavo v sami Nemčiji in v vzhodnih evropskih državah. Na Madžarskem je takšna fašistoidna politika že na oblasti, kot je včeraj vnovič pokazal premier Viktor Orban z odnosom do beguncev, ki ni vreden voditelja civilizirane evropske države. Naj spomnimo, da je imela Merklova, tako kot tudi drugi evropski voditelji, še do včeraj kritične pripombe do Italije, kako naj se ustrezno organizira za učinkovit sprejem beguncev. Toda Italiji je, resnici na ljubo, mogoče očitati marsikaj, ne pa tega, da se ne zavzema dovolj za priseljence, kvečjemu je obratno. Če je neka država glede tega že leta pod najhujšim pritiskom in vsak dan v Mediteranu, v glavnem osamljena, rešuje na stotine življenj, je to prav Italija. Ob Merklovo, ki je včeraj napovedala preokret v politiki do migrantov, bi zato upravičeno sodil prej Renzi kot francoski predsednik Hollande, ki je glede migrantov na francoski meji v strahu pred Le Penovo dolgo samo impotentno mečkal. BEGUNCI - Politični zasuk vodilne dvojice držav v Evropski uniji Vf« • ■ •• Nemčija in Francija za obvezne kvote Zmeda na Madžarskem, polemika Merkel - Orban PRISTANIŠČE Nova 50-letna koncesija za družbo SIOT Serracchiani »požegnala« Cosolinijevo kandidaturo TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je na prazniku tržaške Demokratske stranke v kopališču Ausonia podprla kandidaturo Roberta Cosolinija za župana na občinskih volitvah v tržaški občini. Za njeno stranko leva sredina nima druge izbire, je poudarila. BERN/PARIZ - Nemčija in Francija se strinjata, da mora Evropska unija uvesti obvezne kvote za prerazporeditev beguncev po članicah, je včeraj na obisku v Švici povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Podobno so sporočili tudi iz Eli-zejske palače. Merklova se je odzvala tudi na očitke madžarskega premierja Orbana, da sprejem vala beguncev ni evropski, temveč nemški problem. »To je problem, ki zadeva nas vse v Evropi,« je dejala in Madžarsko opozorila na spoštovanje ženevske konvencije o zaščiti beguncev. Na Madžarskem vlada še velika zmeda na železniških postajah. Fotografija trupelca 3-letnega sirskega otroka, ki ga je morje naplavilo na turško obalo, je medtem pretresla vso svetovno javnost. Turški predsednik Erdogan pa očita Evropi, da je Sredozemsko morje spremenila v migrantsko pokopališče. Na 3. strani POLITIKA Tržaška mestna občina še vedno močno razdvaja TRST - Deželni svet bo prihodnji teden spet obravnaval načrt za ustanovitev tržaške mestne občine, poti kateremu se je v preteklosti že opredelil. Tako leva kot desna sredina, čeprav z različnimi utemeljitvami, menita da bi moral o mestni upravi odločati Dežela in ne parlament, kot predlaga tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo. Zamisel razdvaja Demokratsko stranko. Na 3. strani TRST - Družba za čezalpski naftovod SIOT bo še naprej oskrbovala srednjo Evropo in predvsem Avstrijo in Nemčijo. Pristaniška oblast je namreč izdala novo koncesijo, ki bo omogočala delovanje za prihodnjih 50 let. SIOT bo tako potrdil svojo strateško vlogo, saj je dejansko prvi terminal v Sredozemlju. Sporazum sta podpisala komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino in predsednica SIOT Ulrike Andres. Trst: 50-letna koncesija družbi SIOT Na 6. strani O pomenu razvijanja strokovnega jezika Na 7. strani Goriška pokrajina je dobra plačnica Na 12. strani Košarkarki klub Bor bo praznoval 50 let Na 17. strani ŠTARANCAN - Sočo bo rešila nesnage Izbirajo graditelja nove čistilne naprave 2 Petek, 4. septembra 2015 ITALIJA, SVET / KITAJSKA - Mogočna parada ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Aziji Predsednik Xi Jinping napovedal zmanjšanje kitajske vojske Vojakov bo 300.000 manj, vendar so včeraj razkazovali tudi nove raketne sisteme PEKING - Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Aziji so včeraj v Pekingu priredili največjo vojaško parado doslej. Ob začetku je kitajski predsednik Xi Jinping na Trgu nebeškega miru napovedal, da bo Kitajska svojo 2,3 milijona vojakov številčno vojsko zmanjšala za 300.000 pripadnikov. Hkrati je zagotovil, da je država zavezana miroljubnemu razvoju. »Zaradi izkušnje vojne ljudje še bolj cenijo mir,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Xi. Dejal je še, da je »totalna zmaga« nad Japonsko Kitajski ponovno zagotovila status velesile v svetu. Xijeva napoved zmanjšanja najštevilčnejše vojske na svetu je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa del težko pričakovane reforme, s katero želi predsednik posodobiti in okrepiti obrambne sile ter povečati njihovo učinkovitost. V včerajšnji slovesni paradi je skupno sodelovalo 12.000 vojakov, 500 bojnih vozil in 200 letal. Peking je z njo uradno praznoval kitajsko zmago v vojni upora proti japonski agresiji in svetovni vojni proti fašizmu. Japonska je dokument o kapitulaciji podpisala 2. septembra 1945, s čimer je bilo druge svetovne vojne uradno konec tudi na Pacifiku. Po uradnih podatkih je bilo v drugi svetovni vojni na Kitajskem ubitih ali ranjenih 35 milijonov ljudi. Na paradi je Kitajska včeraj prvič prikazala balistične protiladijske rakete DF-21D, ki so si že pridobile oznako "ubi-jalke letalonosilk". Te bi lahko po oceni poznavalcev spremenile razmerje moči z ZDA na območju Tihega oceana. Komentator na kitajski televiziji je rakete označil kot "adut". Med številnimi novimi obrambnimi sistemi je tudi najnovejša medcelinska raketa Dongfeng-5B, ki lahko nosi jedrske konice in po ocenah strokovnjakov doseže praktično katerikoli kraj na svetu. Gre za kitajsko raketo z največjim dosegom doslej. Videti je bilo tudi vojaško letalo J-15, znano kot "leteči morski pes", ki bo na operacije letelo s prve kitajske letalonosilke. Letošnja vojaška parada na Kitajskem je bila prva, ki je potekala na obletnico konca druge svetovne vojne. Doslej so vse kitajske vojaške parade pripravili ob obletnicah ustanovitve države 1. oktobra. Komentatorji gospodarskega dogajanja pa so pri tem pripomnili, da je slovesno proslavljanje, zaradi katerega so med drugim za dva dni prekinili poslovanje na vseh kitajskih borznih trgih, prav prišlo kitajskim oblastem, da so odvrnile pozornost svetovne javnosti od znakov krhanja kitajskega gospodarstva in občutnega padca borznih tečajev v zadnjih tednih. Med okoli 30 povabljenimi tujimi državniki so bili ruski predsednik Vladimir Putin, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in južnoko-rejska predsednica Park Geun-Hye. Številni tuji državniki, predvsem zahodni, so udeležbo odpovedali. Na paradi je sodelovalo tudi kakih tisoč vojakov iz 17 držav, kot so Rusija, Kuba, Kazahstan, Mehika, Pakistan in Srbija. Spričo sporov Kitajske z njenimi sosedami v Južnokitajskem in Vzhodnoki-tajskem morju so številni parado videli tudi kot razkazovanje vojaške moči Kitajske. Kitajske oblasti so za parado mobilizirale več sto tisoč prebivalcev prestolnice, zaprle številne ceste v mestu, za nekaj časa pa tudi vsa letališča. Da so nad mestom zagotovili jasno nebo, so tovarnam, ki onesnažujejo okolje, od konca avgusta omejili obratovanje, na cestah pa so omejili promet z uvedbo sistema par-nepar. Peking se tako včeraj ni dušil v smogu kot običajno. (STA) Kitajska je včeraj prvič prikazala balistične protiladijske rakete DF-21 D, ki so si že pridobile oznako "ubijalke letalonosilk" in bi lahko po oceni poznavalcev spremenile razmerje moči z ZDA na območju Tihega oceana ansa GOSPODARSTVO - Obrestna mera ostaja na 0,05 odstotka ECB potrdila pomoč Draghi ne izključuje možnosti okrepitve programa kvantitativnega sproščanja Predsednik ECB Mario Draghi arhiv HRVAŠKA - Vlada potrdila kandidaturo Pusiceva kandidatka za generalno sekretarko ZN ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj uradno podprla kandidaturo svoje podpredsednice in zunanje ministrice Vesne Pusic za generalno sekretarko Združenih narodov. Pusiceva pričakuje, da bo njeno kandidaturo formalno podprla tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic. Hrvaška predsednica sicer ni navdušena nad vladnim predlogom. Vesna Pusič Vlada je podprla kandidaturo Pu-siceve za novo generalno sekretarko ZN na zaprtem delu včerajšnje seje. Po njej je hrvaška zunanja ministrica novinarjem pojasnila, da bodo ZN prihodnji teden objavili resolucijo, s katero bodo nekoliko spremenili pravila postopka izbire novega generalnega sekretarja ali sekretarke. Do novembra naj bi imeli seznam vseh kandidatov, do decembra pa naj bi se vsi potencialni kandidati tudi osebno predstavili pred generalno skupščino ZN. Odločitev o tem, kdo bo stopil na čelo ZN, bodo verjetno objavili čez leto dni, je še napovedala. Poudarila je, da je postopek izbiro za generalnega sekretarja ZN zelo zapleten in da je večja verjetnost, arhiv da je ne bodo izbrali, kot da bi nasledila dosedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona. »Vsekakor bo moja predstavitev dobra priložnost, da bi se Hrvaška predstavi v dobri luči,« je še dejala. Na novinarsko vprašanje, ali pričakuje podporo Grabar-Kitaroviceve, je Pusiceva odgovorila pritrdilno. Generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu mandat poteče konec prihodnjega leta. Za ta položaj se poteguje tudi bivši slovenski predsednik Danilo Türk. Novi generalni sekretar ZN bo mandat nastopil 1. januarja 2017. FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero včeraj pričakovano ohranil na zgodovinsko nizki ravni 0,05 odstotka. Glede možnosti okrepitve programa kvantitativnega sproščanja je predsednik ECB Mario Draghi povedal, da razprave o tem ni bilo, ta možnost pa v primeru potrebe obstaja. V skladu s pričakovanji svet ECB ni spreminjal programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je ECB zagnala v začetku marca. Predvidoma do konca septembra 2016 namerava banka tako še naprej mesečno odkupiti za 60 milijard evrov evrskih obveznic, kar skupaj znese 1140 milijard evrov. Do 28. avgusta je banka samo za državne obveznice namenila okoli 289,5 milijarde evrov. Je pa Draghi poudaril, da bi lahko - če bi se izkazala potreba - program pomoči okrepili. »Program zagotavlja zadostno prilagodljivost v smislu prilagajanja obsega, strukture in trajanja,« je dejal. »Tekel naj bi do konca septembra 2016 ali dlje, če bo treba,« je dodal. Konkreten signal v to smer je ECB dala včeraj s tem, da je povečala možnost nakupa državnih obveznic s 25 na 33% posamezne emisije, kar pomeni možnost večje pomoči zlasti šibkejšim državam evrskega območja. Draghijeve besede so spodbudile rast evropskih borz. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je končal pri 3270,09 točke, kar je 2,23 odstotka več kot ob koncu trgovanja v sredo, frankfurtski indeks DAX se je zvišal za 2,68 odstotka, pariški CAC 40 za 2,17 odstotka, londonski FTSE 100 za 1,82 odstotka, v Milanu je indeks FTSE MIB pridobil 2,62 odstotka. Nafta se je podražila, tečaj evra pa je po novinarski konferenci ECB krepko padel. Čeprav je namen programa odkupovanja obveznic prispevati k postopnemu dvigu inflacije na raven blizu dveh odstotkov, inflacija vztraja na zelo nizki ravni. Avgusta so se cene življenjskih potrebščin na primer zvišale le za 0,2 odstotka. Draghi ni izključil možnosti, da bi območje z evrom začasno zdrsnilo v def-lacijo. Bi pa bilo takšno obdobje prehodno in povezano s padanjem cen nafte, je dodal. ECB ostaja pri cilju inflacije blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. WHO vnovič razglasila, da v Liberiji ni več ebole ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj znova objavila, da v Liberiji ni več virusa smrtonosne hemoragične mrzlice ebola. Da v tej afriški državi ni več ebole, je WHO objavila že maja, a se je nato čez šest tednov bolezen tam znova pojavila. WHO je tokrat Liberijo za državo, kjer ni več ebole, razglasila, potem ko je minilo 42 dni od drugega negativnega testa pri zadnjem potrjenem primeru. V Liberiji so sedaj uvedli 90-dnevni poostreni nadzor. Liberija je bila med državami zahodne Afrike, ki jih je prizadel zadnji izbruh ebole, dolgo časa najbolj prizadeta. Smrtonosna bolezen je izbruhnila decembra 2013, prizadela pa še Gvinejo in Sierro Leone. Z virusom se je okužilo več kot 28.000 ljudi, več kot 11.000 jih je umrlo. Samo v Liberiji so zabeležili prek 10.500 okužb in 4800 smrti. Nizozemski vojak v vrste IS HAAG - Nizozemski vojak naj bi iz Nizozemske zbežal v Sirijo, da bi se pridružil skrajnežem Islamske države. Nizozemsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da gre za 26-letne-ga pripadnika nizozemskega vojnega letalstva. Moškega so nemudoma suspendirali in mu onemogočili dostop do vojaškega informacijskega sistema. Zaenkrat še ni znano, do kakšnih informacij je lahko dostopal. Gre za prvi primer aktivnega vojaka, ki je dezertiral in se pridružil islamskim skrajnežem. Borcem IS in ostalim skrajnim islamističnim skupinam se je do zdaj pridružilo okoli 180 Nizozemcev. V spopadih jih je umrlo okoli dvajset, 35 pa se jih je vrnilo na Nizozemsko. Število žrtev napadov na mošejo v Jemnu narašča SANA - V sredinih samomorilskih napadih na šiitsko mošejo v jemenski prestolnici Sana je bilo po zadnjih podatkih zdravniških virov ubitih najmanj 32 ljudi, še 92 jih je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Eden od napadalcev je bil opasan z eksplozivom, drugi pa se je razstrelil v avtomobilu bombi. Napadla sta šiitske vernike, ki so zapuščali mošejo. Odgovornost za napad je kmalu prevzela skrajna sunit-ska skupina Islamska država. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 32.483,18 -248,29 SOD NAFTE (159 litrov) 50,50 $ +1,86 EVRO 1,1229 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 3. 9. 1. 9. ameriški dolar 1>1229 1,1236 japonski jen 134,98 134,87 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,022 27,022 danska krona 7,4615 7,4634 britanski fun 0,73450 0,73280 madžarski forint 314,20 314,50 poljski zlot 4,2330 4,2375 romunski lev 4,4305 4,4407 švedska krona 9,3907 9,4954 švicarski frank 1,0903 9,3560 norveška krona 9,2730 9,3560 hrvaška kuna 7,5585 7,5520 ruski rubel 75,5386 72,9868 turška lira 3,3350 3,2845 avstralski dolar 1,6035 1,5956 braziljski real 4,2672 4,1066 kanadski dolar 1,4893 1,4856 kitajski juan 7,1370 7,1514 indijska rupija 74,3837 74,5056 mehiški peso 18,9809 18,9495 južnoafriški rand 15,2883 15,0403 / SVET Petek, 4. septembra 2015 3 MIGRANTSKA KRIZA - Merklova in Hollande za odločen zasuk v evropski politiki Soglasje Francije in Nemčije za obvezne kvote beguncev Merklova ostra do Orbana: »Madžarska naj spoštuje Ženevsko konvencijo « BERN/PARIZ - Nemčija in Francija se strinjata, da mora Evropska unija uvesti obvezne kvote za prerazporeditev beguncev po članicah, je včeraj v švicarski prestolnici Bern povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Podobno so sporočili tudi iz Elizejske palače. »Zjutraj sem govorila s francoskim predsednikom. Skupno nemško-francosko stališče, ki ga bomo posredovali evropskim institucijam, je, da potrebujemo obvezne kvote v Evropski uniji, da si porazdelimo breme. To je načelo solidarnosti,« je dejala Merklova. Dodala je še, da bi se pri tem "seveda" upoštevala tudi gospodarska moč in velikost države. Glede na sporočilo iz Elizejske palače sta Merklova in francoski predsednik Francois Hollande zagnala tudi skupno pobudo za oblikovanje evropske migracijske politike. EU bi se morala odpreti beguncem in spoštovati svoje vrednote. »Evropa mora ščititi vsakega, ki mu predstavlja zadnje upanje,« so sporočili iz Elizejske palače. Ob uvedbi kvot predlagata tudi izboljšanje standardov pri določanju pravice do azila. Vse nezakonite priseljence oz. »ekonomske migrante« bi bilo treba vrniti v njihove države, sta predlagala. Podrobnosti njunega predloga sicer niso znane. Naj pa bi jih že včeraj poslala v Bruselj. Merklova se je sicer danes v Ber-nu odzvala tudi na očitke madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je danes ob obisku v Bruslju izjavil, da sprejem vala beguncev ni evropski, temveč nemški problem, saj da vsi migranti želijo v Nemčijo. Kot mu je odgovorila, je to »problem, ki zadeva nas vse v Evropi«. »Nemčija pa dela to, kar je moralno in pravno določeno. Nič več in nič manj,« je dejala po srečanju s švicarsko predsednico Simonetto Sommarugo. Hkrati pa je Madžarsko še opozorila na spoštovanje ženevske konvencije, ki ureja zaščito beguncev iz oboroženih spopadov. »Ženevska konvencija o beguncih ne velja samo v Nemčiji, ampak v vsaki članici Evropske unije. V principu pa gre za to, da dobi zaščito vsak, ki jo potrebuje. In to bi moralo veljati za vse evropske države,« se je zavzela nemška kanclerka. MADŽARSKA - Vse večja zmeda na postajah in protislovni ukrepi Begunce s posebnega vlaka odpeljali v azilni center Begunci so včeraj na železniški postaji Keleti v Budimpešti spet navalili na vlake proti Nemčiji, tode le nekateri so lahko zapustili Madžarsko ansa BUDIMPEŠTA - Posebni vlak z 200 do 300 begunci, ki je včeraj dopoldne odpeljal z železniške postaje v Budimpešti, se je v kraju Bicske okoli 40 kilometrov zahodno od madžarske prestolnice ustavil blizu azilnega centra. Tam so potnike pod nadzorom policije izkrcali z vlaka in jih vkrcali na avtobuse, ki naj bi jih peljali v azilni center. Med praznjenjem vlaka so obupani begunci tolkli po oknih in vzklikali: »Ne v taborišče, ne v taborišče«. Večje število migrantov se ni želelo izkrcati z vlaka. Madžarski mediji so poročali, da so se moški, ženska in otrok v znak protesta ulegli na tire. Številni so vzklikali »Nemčija, Nemčija!« in nosili napise »Na pomoč!«. Sredi kaotičnih razmer je policija ukazala novinarjem, da morajo oditi z železniške postaje, ki jo je razglasila za "operativno območje". Prvi mož madžarske policije Karoly Papp je povedal, da lahko novinarji počakajo pred postajo, ne smejo pa noter. Kot poroča AFP, je s postaje Keleti v Budimpešti odpeljal še en vlak z okoli sto begunci, namenjen v Gjur blizu meje s Slovaško. Z begunci naj bi bilo na vlaku tudi več deset pripadnikov posebnih enot policije. Enega od vlakov z begunci iz Budimpešte so sinoči pričakovali tudi v avstrijskem Gradcu. Ni znano, koliko beguncev naj bi bilo na vlaku, govori se o več sto ljudeh. V Gradcu so vzpostavili krizni štab za primer prihoda večjega števila beguncev. Koordinator za begunce na avstrijskem Štajerskem Kurt Kalcher je potrdil, da naj bi begunci iz Gradca želeli potovati naprej v Nemčijo. Madžarska je napovedala, da bo policija na vlakih nadzirala migrante, namenjene na zahod. Mednarodni vlaki iz Budimpešte, ki običajno peljejo čez Slovaško, do nadaljnjega vozili le do kraja Szob na slovaško-madžarski meji. Begunci so se v Budimpešti vkrcali na vlake, potem ko se je policija včeraj zjutraj umaknila z vhoda na postajo Keleti in jim po dveh dneh znova omogočila prehod do peronov. Madžarske železnice so sprva sporočile, da "do nadaljnjega" s postaje Keleti ne bo odpeljal noben mednarodni vlak za Zahodno Evropo, kasneje pa so dale na voljo posebne vlake. Budimpešta je v ponedeljek mi-grantom dovolila nadaljevanje poti v druge evropske države. Nato je v torek glavno železniško postajo v prestolnici zanje zaprla in sporočila, da jim bo v skladu s pravili EU to preprečila, čeprav so imeli nekateri med njimi že kupljene vozovnice.Begunce je to razjezilo in že v torek so protestirali, mahali z vozovnicami in skandirali Nemčija, Nemčija, nekateri pa ob tem v zrak dvigovali otroke in tako kazali, da so tudi ti žrtve prepovedi nadaljevanja poti. Razmere na postaji so nato postajale vse bolj kaotične. Na Madžarsko je samo avgusta pripotovalo 50.000 mi-grantov, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana. Večina jih želi pot nadaljevati v Nemčijo. (STA) ČEŠKA - Protest »Begunce označujejo podobno kot nacisti« PRAGA - Človekoljubne organizacije na Češkem so močno kritizirale češke policiste, ki so beguncem označevali roke s številkami, potem ko so jih prestregli na vlaku. »Ni zakona, ki bi policiji dovoljeval, da označuje ljudi na tak način,« je dejala Zuzana Candi-gliota iz Češke lige za človekove pravice. Ukrep je kritike vzbudil predvsem zaradi spomina na prakso, kakršno so imeli nacisti, ki so zapornike v koncentracijskih taboriščih ožigosali s številkami. Kot poroča AFP, so češki policisti s flomastri označili 214 beguncev, večinoma Sircev, ki so bili na vlakih iz Madžarske oz. Avstrije. Tiskovna predstavnica notranjega ministrstva Lucie Novakova je pojasnila, da so se za ukrep odločili, ker je med begunci veliko število otrok. »Naš cilj je, da se otroci ne izgubijo,« je povedala za AFP. Poleg tega policisti beležijo, na katerem vlaku so prispeli v državo. »Tako vemo, v katero državo jih lahko vrnemo glede na sistem vračanja,« je pojasnila tiskovna predstavnica policije Katerina Rendlova, ki je še dodala, da so beguncem sprva dajali lističe s številkami, a so jih ti vztrajno metali stran. Toda predstavniki človekoljubnih organizacij so kljub tem pojasnilom zgroženi. Češka je sicer v sredo prenehala preprečevati sirskim beguncem nadaljevanje poti proti Nemčiji. Policija jih ne vrača nazaj na Madžarsko, če so tam zaprosili za azil. Policija je tudi sporočila, da prestrežene Sirce izpustijo pod pogojem, da v roku sedmih dni zapustijo Češko, ter jih pospremijo do železniške postaje. Beguncem ponudijo tudi priložnost, da na Češkem zaprosijo za azil. Podobno je včeraj sporočila tudi avstrijska policija. Kot je povedal šef policije na Dunaju, beguncev, ki bodo prišli iz Budimpešte, ne bodo nadzirali in registrirali, ampak jim bodo dovolili, da nadaljujejo pot. TURČIJA - Fotografija trupelca 3-letnega sirskega dečka je pretresla vso svetovno javnost Aretirali štiri osumljene za smrt otroka Umrla tudi bratec in mama - Družina je pred vojno bežala že štiri leta - Erdogan očita Evropi, da je spremenila Sredozemlje v migrantsko pokopališče ISTANBUL - Turške oblasti so včeraj aretirale štiri tihotapce z ljudmi, osumljene, da so odgovorni za smrt 12 sirskih beguncev, vključno s triletnim dečkom, čigar fotografija je pretresla svetovno javnost. Vsi štirje so sirski državljani, stari med 30 in 40 let. Četverico obtožujejo smrti »več kot ene osebe« in »tihotapljenja migrantov«. Dvanajst beguncev, vključno s triletnim dečkom, je umrlo, ko sta se v sredo potopila čolna, s katerimi so bili begunci na poti iz Turčije na grški otok Kos. Poleg dečka, čigar truplo je naplavilo na turško obalo blizu turističnega kraja Bo-drum, fotografija pa je obšla svet, sta umrla tudi njegov štiriletni bratec in mama. Družina je bila iz sirskega mesta Kobane na poti k sorodnikom v Kanado, tragedijo pa je preživel samo oče. Družina je pred vojno bežala že štiri leta. Glede na navedbe novinarja iz domačega mesta družine, Kobane, Mustefe Ebdija, je družina dlje časa živela v Damasku, vendar je bila zaradi vojne vihre primorana večkrat bežati. Leta 2012 se je preselila iz Damaska v Alep, vendar so zaradi spopadov odšli v Kobane. Od tam so zaradi ponovnih napadov Islamske države zbežali v Turčijo. V 2014 so se skrajneži IS umaknili iz Kobaneja, zato se je družina ponovno vrnila v domače mesto, upajoč na mirno življenje. A junija so se džihadisti ponovno vrnili in družina je znova zbežala. Ker več niso imeli drugih možnosti, so poskušali v upanju na boljše življenje zbežati v Evropo. Družina je bila v turškem Bodrumu en mesec in zbirala denar za potovanje v Evropo. Med prečkanjem Egejskega morja je prišlo do tragične nesreče. Celo britanski premier David Cameron je včeraj izjavil, da so ga fotografije mrtvega sirskega dečka na turški obali globoko pretresle. Ob tem je obljubil, da bo Velika Britanija izpolnila svojo moralno odgovornost v migrantski krizi. Kljub temu ni napovedal novih konkretnih ukrepov, čeprav se krepi pritisk na vlado, naj v državo spusti več be- guncev. Vodja škotskih nacionalistov Nicola Sturgeon je vladi očitala ignorantski odnos do tega vprašanja, spletno peticijo s pozivom, naj Velika Britanija sprejme več beguncev, pa je podpisalo več kot 100.000 ljudi, kar pomeni, da bodo o njej razpravljali poslanci parlamenta. Prav tako so bili v številnih britanskih časnikih objavljeni komentarji s pozivi, naj država sprejme več beguncev. Turški predsednik Erdogan pa je včeraj evropskim državam očital, da so Sredozemsko morje spremenile v pokopališče za migrante. Obtožil jih je, da so odgovorne za smrt vsakega posameznega mi-granta. »Evropske države, ki so spremenile Sredozemsko morje - zibelko starodavnih civilizacij - v migrantsko pokopališče, sodelujejo v zločinu, ki se zgodi vsakič, ko begunec izgubi življenje,« je dejal Erdogan v govoru v Ankari. Turčija nudi zatočišče okoli 1,8 milijona beguncem iz Sirije in je Evropi že večkrat očitala, da noče prevzeti svojega dela bremena. Fotografija, ki je pretresla svet: v bližini turškega turističnega središča Bodrum je fotograf tiskovne agencije Dogan posnel trupelce triletnega dečka, ki ga je morje naplavilo na plažo po nesreči dveh čolnov z begunci, preden ga pobere policist ansa 4 Petek, 4. septembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / DEŽELNI SVET - Projekt mestne občine Leva sredina se je glede Trsta ogradila od senatorja Russa Tudi desna sredina meni, da je treba o tem odločati na deželni ravni TRST - Tržaška mestna (ali me-tropolitanska) občina bo prihodnji teden spet odmevala v deželnem svetu, ki se je že nekaj krat opredelil proti temu načrtu. V predlogu spremembe deželnega statuta, ki so ga poslali v parlament, o tem ni bilo govora, pač pa je senat naknadno možnost mestne občine vključil v statut. To je naredil na predlog senatorja Demokratske stranke Francesca Russa. Njegova poteza je žela odobravanje tržaškega župana Roberta Cosolini-ja in ostro nasprotovanje furlanskih politikov (tudi iz vrst DS), za katere bi tržaška mestna občina pospešila razkosanje FJK. Ta strah pred razkosanjem je navzoč v stališču, ki ga je v deželnem svetu predložila desnosredinska opozicija na predlog stranke NCD. Njen vodja Alessandro Colautti ocenjuje, da bi morebitna mestna občina preveč okrepila vlogo Trsta na deželnem merilu. Od tod zahteva, da se deželni parlament znova opredeli proti mestni upravi, ki sicer uživa podporo tržaške desne sredine. V levi sredini so glede tega vprašanja zelo previdni (pilatovski po mnenju desne sredine). Diego Mo-retti in Vincenzo Martines (oba DS), Pietro Paviotti (občanska lista) in Giulio Lauri (SEL) ocenjujejo, da je deželna skupščina edina, ki se lahko opredeli (za ali proti) mestni občini. Gre za stališče, s katerim se podpisniki resolucije dejansko politično ograjujejo od Russa, ki je v senatu predlagal in dosegel vključitev mestne uprave v novi deželni statut. Martines, velik nasprotnik tržaške mestne občine, je Russov predlog večkrat označil kot udar na škodo Furlanov. Predlagatelji levosredinskega stališča, ki bo najbrž prodrlo v deželnem svetu, sicer izrecno ne omenjajo senatorja Russa, hočejo pa - kot rečeno - da se statut FJK vrne v obravnavo deželnega parlamenta. Zanimivo, da se o mestni občini Trst doslej še ni javno opredelila predsednica deželne vlade Debora Serracchia-ni, katere beseda bo nedvomno zelo vplivala na nadaljnje soočenje o tem vprašanju. Deželni svet se je že opredelil proti ustanovitvi tržaške mestne občine SLOVENIJA - Zamenjava na zunanjem ministrstvu Bogdana Benka, ki odhaja v Rim, bo nadomestila Darja Bavdaž Kuret LJUBLJANA - Vlada Mira Ce-rarja je včeraj s položaja državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu razrešila Bogdana Benka, ki je postal novi slovenski veleposlanik v Italiji namesto Iztoka Mirošiča. Zamenjala ga bo dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret, ki bo mandat nove državne sekretarke na zunanjem ministrstvu začela 15.septembra. Bavdaž Kuretova je na zunanjem ministrstvu zaposlena od leta 1991. V tem času je opravljala številne vodstvene naloge v sklopu slovenske diplomacije. Bavdaž Kuretova se je na položaju državne sekretarke pridružila Dragoljubi Benčini. Nova sodelavka zunanjega ministra Karla Erjavca je bila vodja sektorja za izvenevropske države, vodja sektorja za sosednje države in vodja sektorja za analize in razvoj. Darja Bavdaž Kuret Od leta 2006 do 2008 je bila tudi generalna sekretarka Strateškega foruma Bled (BSF). Štirikrat je opravljala naloge veleposlanice, in sicer v Izraelu (1995-1999), na Švedskem, Finskem, Estoniji in Latviji s sede- Bogdan Benko žem v Stockholmu (2002-2006), na Madžarskem in v Bolgariji s sedežem v Budimpešti (2009-2013) ter do avgusta letos v Indiji, kjer je bila pristojna še za Nepal, Bangladeš in Butan. GLASBA Glasbena matica odpira vrata v Trstu in Gorici TRST - Bliža se začetek šolskega leta in s tem povezane različne izven-šolske dejavnosti. Tudi na Glasbeni matici potekajo vpisovanja na razna glasbila in na brezplačne poskusne lekcije za otroke, ki se niso še odločili, kateri inštrument bi radi podrobno spoznali. V ta namen prirejajo jutri Dan odprtih vrat, ki bo tako na goriškem, kot na tržaškem sedežu od 10. do 12. ure ter na podružnicah v Doberdobu in na Op-činah od 16. do 18. ure. Profesorji Glasbene matice bodo predstavili posamezne inštrumente (klavir, kitara, violina, violončelo, harmonika, harfa, flavta, klarinet, tolkala, solo-petje) in bodo na razpolago za informacije glede pouka in delovanja šole. Glasbena matica nudi tudi tečaje predšolske glasbene vzgoje (za otroke 5-6 let) in petje v otroškem in mladinskem pevskem zboru. i spomin na bazoviške junake LJUBLJANA - Pred rektoratom Univerze na Kongresnem trgu se bodo danes ob 13. uri spomnili štirih bazoviških junakov. Ob 16.uri se bodo slovenskih antifašistov spomnili na pokopališču v Kranju. Torrenti s prefekti o begunski krizi TRST - Deželni odbornik Gianni Torrenti je skupaj s prefekti iz Trsta, Gorice in Pordenona obravnaval perečo problematiko beguncev, ki se vse bolj trkajo na vrata tudi Furlanije-Julijske krajine. Torrenti je ponovil, da Dežela podpira načelo kapilarne in razpršene nastanitve beguncev na celotnem deželnem ozemlju. Na plaži pri Piranu odstrel divje svinje PIRAN - Kopalci pod piransko cerkvijo so imeli včeraj dopoldne nenavadno srečanje z mlajšo divjo svinjo, ki je nato zaplavala v morje, poročajo spletne Primorske novice. Reševali so jo uslužbenci piranske izpostave pristaniške kapitanije in lovci, ki pa so jo odstrelili. »To smo storili zaradi varnosti kopalcev, saj so divje svinje nevarne,« je povedal predsednik lovske družine Strunjan Ivan Matoš. Za čimprejšnjo združitev Glasbene matice in Centra Komel SPLETNA ANKETA www.primorski.eu Velika večina (67 odst.) sodelujočih v naši spletni anketi podpira možnost čim prejšnje združitve Glasbene matice in Slovenskega glasbenega centra EmilKomel. 14 odst. sodelujočih v anketi sicer podpira združitev, a postopno in obenem dogovorjeno, 19 odst. pa nasprotuje možnosti združitve. Naše ankete, kot smo že večkrat zapisali, nimajo statistične veljave, odražajo pa občutke in razpoloženje obiskovalcev spletne strani Primorskega dnevnika. To velja tudi v primeru naših dveh glasbenih šol. O možnosti združitve oziroma spojitve glasbenih šol Centra Komel in Glasbene matice se govori in razpravlja že dolgo let; vprašanje je bilo obravnavano tudi na programski konferenci Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Besedam niso sledila dejanja, čeprav skoraj vsi pristojni dejavniki menijo, da bi bila združitev koristna, čeprav postopna in dogovorjena. Zadeva je postala aktualna pred kratkim, ko je deželni svet odobril izredni prispevek 150 tisoč evrov za goriški Center Komel, pod pogojem, da se združi z Glasbeno matico. Odbornik Gianni Torrenti je sprva predlagal združitev z letom 2016, na predlog Igorja Gabrovca pa so ta rok podaljšali do 31.julija 2017. To je skoraj dve leti, ki ni ravno kratko obdobje. Sklep deželnega sveta je negativno komentiral predsednik Centra Komel Saša Quinzi, velike pomisleke je izrazila tudi predsednica Glasbene matice Milena Padovan. Začetnim razpravam in stališčem je sledil molk. \ S i'nni m Ali podpirate možnost združitve Glasbene matice in Slovenskega glasbenega centra Emil Komel? Ne Da, naj do tega pride čim prej Da, a postopno in obenem dogovorjeno 19% (61) 14% (44) SLOVENIJA - Tiskovna konferenca Marka Fillija RTV zavrača vse očitke Društva novinarjev LJUBLJANA - Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) ni izrednega stanja in ni kadrovske čistke, je včeraj na novinarski konferenci poudaril generalni direktor zavoda Marko Filli. S tem je kot neresnična zavrnil opozorila Društva novinarjev Slovenije in poročanja nekaterih medijev o domnevno spornih kadrovskih menjavah in odpuščanjih ter programskih spremembah na nacionalni televiziji. »Če bi bilo resnično, kar pišejo mediji o stanju na RTV Slovenija, bi odstopil,« je poudaril Filli. Pri tem je DNS očital, da je v svojih opozorilih nanizalo cel kup neresnic, ki jih sploh ni preverilo. Po njegovih besedah RTVS ni v rokah nobene politične stranke, kot trdijo nekateri. Filli je ocenil, da so navedbe DNS pravzaprav postavile pod vprašaj avtonomijo urednikov in novinarjev na Televiziji Slovenija . Dejal je, da se kot generalni direktor zavoda nikoli ni vpletal v kadrovske odločitve, ki so po statutu RTVS v pristojnosti odgovornih urednikov. Izrazil je tu- di svoje zaupanje novemu vodstvu TVS. Filli je tudi komentiral medijsko izpostavljen primer novinarja Erika Valenčiča, ki mu vodstvo TVS ne bo obnovilo pogodbe o sodelovanju. Poudaril je, da Valenčič ni bil politično odstavljen, pač pa je zgodba dobila popolno politično konotacijo. Po njegovem mnenju novinarju ne koristi, če v njegov bran stopi tudi politična stranka. Sicer je DNS v v sporočilu za javnost izrazilo zaskrbljenost zaradi kadrovskih in programskih sprememb, ki jih v zadnjem času uvajata novi vodstvi TVS in njenega informativnega programa. Zaradi tega je od vodstva TVS pa tudi vodstva RTVS zahtevalo javno pojasnilo njunih ravnanj. Valen-čič je v odprtem pismu, ki so gana svojih spletnih straneh objavili nekateri mediji, ocenil, da vodstvi TVS in RTVS racionalizacijo uporabljata kot izgovor za degradacijo oziroma odstranitev izpostavljenih, kritičnih in za vodstvo motečih sodelavcev. Povedano drugače, gre za čistko, je zapisal Valenčič. (STA) Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Serracchiani: »Cosolini spet kandidat za župana« Roberto Cosolini je začel svojo drugo župansko volilno avanturo tam, kjer je bil spomladi 2011 zmagovito zaključil prvo: v kopališču Ausonia. Pričakovanje med kakimi 200 udeleženci je bilo veliko, a ne toliko za dosežene rezultate v prvih štirih letih upravljanja, ki jih je naštel sam Coso-lini, temveč za poseg deželne predsednice Debore Serracchiani, ki naj bi - tako so napovedovali v vodstvu stranke - enkrat za vselej podprla vnovično Cosolinijevo kandidaturo za tržaškega župana. V preteklih mesecih se je o tem mnogo govorilo. Predvsem potem, ko je tržaško vodstvo Demokratske stranke napovedalo ponovno kandidaturo Roberta Cosolinija, na kar pa se deželna predsednica ni odzvala. Sinoči je Serracchiani že uvodoma omenila to pričakovanje. Kot je bil pred njo storil Cosolini v govoru z močnim predvolilnim nabojem (in tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat), pa je najprej izpostavila vse dobro, kar je bila tržaška občinska uprava opravila v štirih letih, in to v nelahkih gospodarskih pogojih. Razvoj starega pristanišča, železarna, logistična platforma,gospo-darski in turistični zagon, to so bile in ostajajo predpostavke za tržaški razvoj z vsedržavnim in celo evropskih pridihom. Deželna uprava je doslej podprla vsa ta prizadevanja; nazadnje je bil dosežen dogovor, po katerem bo postalo mesto »preferenčno« pristanišče za vso Bavarsko! Zato bi bilo res podlo ves ta s težavo utečen proces zaustaviti, je opozorila. Leva sredina se ne bo izognila temu izzivu, se ne bo ločevala. To naj bo zelo jasno, je poudarila, in dodala: kot je tudi jasno, kdo naj bo kandidat. Kajti: »Cosolini je bil kos dosedanjim izzivom, bil je dober upravitelj; o tem nisem imela nobenega dvoma.« Deželna predsednica je s tem dejansko »požegnala« vnovično Co-solinijevo kandidaturo za tržaškega župana. Ampak: »Sedaj bo potreben še kakovostni skok. Da bi ga dosegli, mu bom pihala za ovratnik,« je napovedala. Aplavz, Cosolini se je sklonil, Serracchiani ga je dvakrat poljubila na lice. Sinoči je bil, namreč, praznik, s sardoni in vinom, ki so jih okusili tudi Tamara Blažina, Edi Kraus, Igor Dolenc, Stefano Ukmar, Štefan Čok, Miloš Budin, Walter Godina, Bojan Na-bergoj, Sara Matijačič, Edvin Švab (z rdečo kravato ...), Nadja Debenjak in morda še kak Slovenec. Pihanje za ovratnik, če bo potrebno, še pride ... M.K. / SVET Petek, 4. septembra 2015 5 APrimorski ~ dnevnik USSAI (G5Z) Pomanjkanje osebja na urgenci Glasnik Gibanja 5 zvezd v deželnem svetu FJK Andrea Ussai je v svetniškem vprašanju opozoril na pereče vprašanje pomanjkanja osebja na oddelku za ur-gentno medicino bolnišnice na Katinari. Svetnik ugotavlja, da se bo v začetku septembra število zdravnikov dodatno zmanjšalo zaradi upokojitve enega od zdravnikov, kar je huda izguba, saj je osebje že dalj časa prisiljeno opravljati daljše delovne izmene, tako da zaposleni delajo neprekinjeno 12 ur in tudi število dni počitka se je zmanjšalo. Poleg tega, ugotavlja Ussai, je predvideno povečanje števila ležišč za sedem enot, od katerih bodo tri namenjene intenzivni oz. polin-tenzivni negi, kar bo položaj še poslabšalo in povečalo tveganje nesreč pri delu, napak in slabe prakse. Obenem so oddelek za urgentno medicino zaradi prenovitvenih del preselili iz šestega v 13. nadstropje, kjer pa niso namestili kontrolnih naprav za opazovanje pacientov. Prav zato bi morali dodatno povečati in ne zmanjšati števila osebja, meni Ussai. Serracchiani in Cosolini med praznikom na terasi kopališča Ausonia fotodamj@n Poblld6 ARCI OBRAČUN - Tržaški župan Roberto Cosolini »Storili smo pomembne korake za rast mesta in boj proti krizi« Kljub gospodarski krizi in številnim omejitvam zaradi pakta stabilnosti je tržaški občinski upravi uspelo narediti pomembne korake na poti do ponovnega zagona mesta. Trst se bo otresel zaprek in ovir, ki so ga zaznamovale v zadnjih desetletjih in ki so ovirale vsako razvojno pobudo, ter bo končno zaživel v znaku optimizma in v novi luči. To je poudaril tržaški Roberto Cosolini, ki je pred si-nočnjim srečanjem v kopališču Ausonia podal obračun svojega županovanja na tiskovni konferenci v muzeju Sartorio. To je bila v bistvu le prva predstavitev dela v zadnjih štirih letih, namenjena tržaškemu odboru in tržaškim občinskim svetnikom, ki so ga podprli v teh letih. Cosolini namerava namreč govoriti o opravljenem delu na raznih javnih srečanjih za občane, ki bodo v prihodnosti v različnih krajih tržaške občine. Sicer je Cosolini objavil svoj obračun v publikaciji z naslovom Sprememba je gledati naprej, ne vračati se nazaj. V njej poglobi v 15 straneh pomembne rezultate, ki jih je dosegel v svojem mandatu. Kljub krizi in paktu stabilnosti se torej Trstu končno obeta zasuk, čeprav sta za korenite spremembe navadno potrebna dva mandata, je poudaril Cosolini. Sicer so bili pri delu občinske uprave vselej na prvem mestu šola in vzgoja ter socialna vprašanja. Obenem je bila v ospredju skrb za enakopravnost. Župan je tu omenil ukrepe na davčnem področju v korist revnejših in šibkejših, ki so jih sprejeli v sodelovanju s sindikati. Med pomembnimi premiki je nedvomno zasuk v pristanišču in dejstvo, da bo večji del starega pristanišča postal last Občine Trst. Dalje so pomembna prizadevanja za reševanje vprašanja škedenjske železarne, važno je bilo tudi utrjevanje odnosov na mednarodni ravni. Med številnimi projekti občinske uprave je Cosolini omenil še splošni prostorski načrt, ki naj bi ga kmalu dokončno odobrili, ukrepe za odpravljanje birokratskih ovir ter mnoge druge pobude na kulturnem, športnem in turističnem področju. za civilno služenje Po aktivnem poletju je združenje ARCI za civilno služenje že začelo načrtovati svoje običajne dejavnosti, sodelovalo pa bo tudi na številnih pobudah včlanjenih in prijateljskih organizacij. Letošnje poletno obdobje se bo za združenje zaključilo kot običajno na Fratarskem otoku pri Pulju v hrvaški Istri, kjer bo sodelovalo na 22. mednarodnem turnirju v zeleni odbojki združenja Il Progetto. Manifestacije se bo predvidoma udeležilo preko 500 ljubiteljev odbojke iz Slovenije, Srbije, Avstrije, Hrvaške, Češke in Italije. Spodletela tatvina V veleblagovnici Upim na Korzu Italia je poskrila nekaj oblek v torbico, si nadela nekaj bižuterije in odšla. Ob izhodu pa je alarmni zvonec pozvonil in v trenutku jo je uslužbenec trgovine ustavil in poklical policijo. 42-letno srbsko državljanko K.R. so agenti ovadili zaradi kraje. Blago in predmete v vrednosti 270 evrov so vrnili trgovini. RAZSTAVA - Typos 2015 v spomin na grafičnega oblikovalca Marca Stulleta Umetniška interpretacija vrhunske kulinarike Sožitje med kuharskimi mojstri (med njimi tudi Slovenca Ana Roš in Bine Volčič) in različnimi umetniki, ki so recepte reiterpretirali skozi grafiko, ilustracijo, fotografijo Kulinarično-umetniška interpretacija na Nabrežju fotodamj@n Recepti za vrhunsko kulinariko in njihova umetniška interpretacija so rdeča nit razstave Typos 2015 - Sožitje, ki jo bodo na nabrežju pred Postajo Rogers odprli dre-vi. V naslovu so združili sožitje med vrhunskimi chefi, med katerimi sta tudi slovenska kuharska mojstra Ana Roš in Bine Volčič, in različnimi umetniki. Ti so recepte kuharskih mojstrov reinterpretirali skozi grafiko, ilustracijo, fotografijo, video instalacijo in pisano besedo. Rezultat je mul-tisenzorična kulinarična intervencija, ki obiskovalce popelje na potovanje različnih okusov; tako kulinaričnih kot umetniških. Dogodek, ki se predstavlja kot razstava, v bistvo pa gre za neke vrste performans, pripravlja kulturno združenje Typos, z ustanovitvijo katerega je ustanoviteljica Sara Stulle želela počastiti spomin na mnogo prezgodaj preminulega brata in grafičnega oblikovalca Marca Stulleta. Za tretjo izdajo umetniškega projekta si je Sara zamislila aktualno temo (hrano) in posebno galerijsko okolje - ek- sponati bodo na ogled v gradbenih kontejnerjih, ki potencirajo umetniško doživetje realnosti na razstavi. Kuratorka projekta je k sodelovanju povabila najboljše kuharske mojstre s severno-vzhodne Italije in dva slovenska kuharska mojstra. Chefi so pripravili in fotografirali jedi, ki jih najbolje poosebljajo, vse skupaj pa so oplemenitili z receptom. Jedi kuharskih mojstrov so nato pokazali sodelujočim umetnikom in jih pozvali, naj pripravijo njihovo umetniško reinterpretacijo. »Koncept je sad večmesečnih pogovorov in načrtovanj. Zelo sem vesela, da so se našemu vabilu odzvali vsi povabljeni kuharski mojstri, pa čeprav živijo v divjem tempu. Eksponati na razstavi so edinstveni in izredno zanimivi, odlikuje pa jih inovativen pogled na različne umetniške zvrsti«, je povedala Sara Stulle in spomnila, da bo razstava na ogled do 13. septembra. In kako so grafiki, ilustratorji, slikarji ... interpretirali lično pripravljene jedi? Chefinja Ana Roš je pripravila jelenje me- so z morskimi ježki, jed, ki jo je video oblikovalec Francesco Meneghini ponazoril z video projekcijo. Zanimiva je redefinicija jelenjega roastbeffa s pistacijevim pi-rejem, riževim čipsom in wasabijem. Oblikovalka nakita Lodovica Fusco je jed upodobila z masivno verižico iz lesa in pleksistekla, ki dejansko pooseblja to divjo žival. Isto jed je grafično upodobil ilustrator Jan Sedmak. Pomladna gorenjska sladoledna solata iz brina, pod katero se je podpisal slovenski kuharski mojster Bine Volčič, je navdihnila grafičnega oblikovalca in fotografa. Prvi je jed upodobil v črno-beli tehniki, drugi pa je izhajal iz žive barvne palete. Več o filozofiji predstavljenih krožnikov in njihovi umetniški interpretaciji pa na razstavi, ki jo bodo odprli nocoj ob 19. uri, predvideni pa so tudi spremljevalni dogodki. Prvi bo na programu v četrtek, 10. septembra, drugi, ki bo tudi sklenil razstavo, pa v nedeljo, 13. septembra. Razstava je vstopnine prosta. (sč) 6 G Petek, 4. septembra 2015 KULTURA / PRISTANIŠKA OBLAST - Dogovor med komisarjem D'Agostinom in predsednico Ulrike Andres Lego kocke v Trstu Nova 50-letna koncesija za družbo za naftovod SIOT Andres: Boj proti smradu se nadaljuje Dogovor so podpisali na sedežu Pristaniške oblasti fotodamj@n Italijanska družba za čezalpski naftovod (SIOT) bo še naprej oskrbovala srednjo Evropo in predvsem Avstrijo in Nemčijo. Pristaniška oblast je namreč izdala novo koncesijo, ki bo omogočala delovanje družbe za prihodnjih 50 let. To je izredno pomembna odločitev, s katero bo SIOT potrdil svojo strateško vlogo, saj je dejansko prvi terminal v Sredozemlju, poleg tega pa je bogastvo za tržaško in deželno gospodarstvo, so ocenili podpisniki sporazuma. Novo koncesijo (prejšnja je zapadla in je ni mogoče obnoviti) je izdal komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino. Dokument sta včeraj popoldne podpisala DAgostino ter predsednica in pooblaščena upraviteljica družbe SIOT Ulrike Andres, ki je tudi predsednica in pooblaščena upraviteljica skupine TAL (Transalpine pipeline). To je čezmejni konzorcij, lastnik družbe SIOT (ki upravlja italijanski del naftovoda) in katerega delničarke so nekateri izmed največjih naftnih družb, od OMV do grupacij Shell, Exxon Mobil in Total. Srečanja sta se udeležila tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in direktor družbe SIOT Paolo Privileggio. To je najpomembnejša koncesija v italijanskih pristaniščih, je ocenil DAgostino, saj je SIOT glede na promet prvi italijanski terminalist in predstavlja 75% prometa v tržaškem pristanišču. Dalje krije 90% porabe nafte v Avstriji, 40% v Nemčiji in polovico na Češkem, predstavlja pa bogastvo tudi za Trst, začenši s plačevanjem pristaniških davkov (6,7 milijona evrov plus 6 milijonov za razne storitve) . Lani je v Trst priplulo 521 tankerjev in je bil promet SIOT 82,3 milijona evrov (dobiček en milijon); letos se bo promet še izboljšal. Za koncesijo bo SIOT plačeval letno 172 tisoč evrov, se pravi 8,6 milijona v 50 letih. Družba SIOT bo 60 milijonov evrov vložila v obdobju 2015-2017, nato se bodo inve- sticije še povečale, je poudarila predsednica Andres. Namen je okrepiti del obstoječega terminala, ki predstavlja začetek sistema TAL, ter povečati promet, glavna skrb pa bo kot vselej za varnost. Dežela FJK je v zadnjih letih spodbujala rast prometa v tržaškem pristanišču, zato bo podpis konvencije omogočal novo načrtovanje oz. naložbe, je ne nazadnje ocenila deželna predsednica Serracchiani. A.G. Naložbe in prizadevanja za zmanjšanje smradu na območju rezervoarjev družbe SIOT v dolinski občini se nadaljujejo. Družba je bila do tega vprašanja vselej pozorna in si vedno prizadeva, da ne škodi nikomur. To je povedala predsednica in pooblaščena upraviteljica družbe SIOT Ulrike Andres ob robu podpisa dogovora za novo 50-letno koncesijo, ki sta ga včeraj sklenili Pristaniška oblast in družba SIOT. To je bil zelo pomemben sporazum, vendar ne smemo pozabiti na nevšečnosti, ki jih že mnogo let doživljajo krajani in o katerih je že več krat razpravljal dolinski občinski svet. Iz različnih razlogov se namreč po dolinski občini pogosto širi smrad, ki ga vremenske razmere oz. veter včasih ponesejo v nezaželene kraje. Družba SIOT stalno nadzoruje dogajanje, pred tremi leti pa je tudi spodbudila študijo za zmanjšanje smradu v sodelovanju z oddelkom za kemijske in farmacevtske vede na tržaški univerzi. Raziskovanje se nadalju- Ulrike Andres je in družba SIOT vanj vsako leto vloži po milijon evrov. Namen raziskave je ugotoviti najbolj učinkovito tehnologijo za zmanjšanje smrdljivih emisij, ki nastanejo pri skladiščenju surove nafte, študijo pa so letos razširili še na druge rezervoarje. Stanje se vsekakor izboljšuje, zagotavlja SIOT. Čeprav so študije dokazale, da so smrdljive emisije neškodljive za zdravje, je med prednostnimi cilji družbe SIOT vsekakor zmanjšati smrad in ublažiti nevšečnosti, ki jih povzroča pri prebivalstvu. A.G. RICMANJE - Obljubljena javna dela bodo stekla sredi tega meseca Klun predstavil načrt Za dela bo odgovorno podjetje Acegas - Občinska uprava apelira na potrpežljivost Ricmanjcev Po Borštu bodo tudi Ricmanje dočakale obljubljena javna dela. Zanje so zaprosili Ricmanjci že pred petimi leti, župan Klun pa jim je v prejšnji volilni kampanji v primeru izvolitve obljubil Načrt je opisal odbornik za javna dela Franco Crevatin (prvi levo). Navzoči so bili tudi projektanti in predstavniki podjetja Acegas. fotodamj@n novo kanalizacijo in javno osvetljavo. Občini se dejansko tudi mudi, saj mora dela izvesti in obračunati do konca letošnjega leta. V obratnem primeru bo znesek 235 tisoč evrov, ki izhaja še iz sta- BORŠT - Stališče dolinske občinske uprave »Ne!« zaprtju pošte Klunova uprava zahtevala od poštne uprave, naj prekliče sklep o zaprtju poštnega urada v Borštu Novica, da bo poštni urad v Borštu zaprl svoja okenca, je nemalo vznemirila prebivalce in tudi Občina Dolina je naslovila na poštno upravo zahtevo, v bran lastnih interesov, da bi se glede zaprtja premislila, saj bi to pomenilo hudo škodo za celotno krajevno skupnost. Svoj čas je občinska uprava že posredovala združenju občin Furlanije Julijske krajine dopis ,v katerem so nanizane rešitve, da bi se preprečilo zaprtje urada (na sliki FotoDamj@n). Združenje občin obravnava številne primere občin, v katerih je poštna uprava odredila zaprtje uradov in s tem ustvarila precej nevšečnosti prebivalcem, ki so se teh uradov posluževali. V svojem dopisu v bran lastnih interesov Občina Dolina med drugim izpostavlja dejstvo, da se ni izvedlo primerne preiskave glede poslovanja urada in podčrtuje pomen javne storitve, tudi ob upoštevanju posebnega geografskega položaja. V svoji zahtevi, da se ohrani poštni urad v Borštu, se med drugim sklicuje tu- di na razsodbo deželnega upravnega sodišča Fur-lanije Julijske krajine, ki je pred kratkim, na pritožbo občine Buja pri Vidmu razveljavilo ukrepe poštne uprave o zaprtju tamkajšnjega urada, saj, kot je tudi župan Sandy Klun izjavil, »ekonomski vidik nikakor ne sme prevladati nad javno koristjo rednega delovanja poštnega urada«. rih postavk Kraške gorske skupnosti in Pokrajine Trst, splaval po vodi. Omenjeni znesek pa zadeva le obnovitvena dela, ki bi morala začeti predvidoma 15. septembra. Celotni obnovitveni poseg naj bi se nadaljeval v letu 2016 in dosegel vrednost 1.140.000 evrov. Občinski upravi pa se je uspelo izogniti omejitvam pakta stabilnosti, s tem da je dela zaupala podjetju Acegas, ki se za svoje storitve naslanja na staro kanalizacijo. V Ricmanjih bodo dela povzročila marsikatero nevšečnost. Cesta bo po odprtju gradbišča zaprta, prehodna bo le za stanovalce. Izkop se bo pomikal od podvoza tržaške obvoznice proti pokopališču na zgornjem delu vasi. Avtobusna povezava bo zajamčena tako za spodnji kot za zgornji del vasi, avtobus pa ne bo vozil po ricmanjski rebri, za katero so značilne kamnite kocke. Te bodo po zaključku del spet pokrile traso izkopa, med deli pa bo ta zakrita z asfaltom. Informacije je občanom Ricmanj podal sam župan Sandy Klun, ki pa je v ri-cmanjski Babni hiši naletel na marsikatero kritiko in očitke, predvsem domačina in hkrati občinskega svetnika Borisa Gom-bača. Slednji je občinski upravi očital površnost načrta in preskromno pozornost do snovanja alternativnih cestnih povezav, ali prave obvoznice po že dalj časa neprevozni stranski cesti ter načeti cesti za na Barde, kjer je predviden v kratkem vzdrževalni poseg s sredstvi civilne zaščite. Marsikdo je na sredinem srečanju vihal nos in jamral na račun časovne nedorečenosti celotnega posega. Razprava je tekla tudi o semaforju v Logu, glavna skrb številnih Ricmanjcev pa je bil vozni red avtobusa in dostop osebnih avtomobilov. Prvo gradbišče naj bi bilo v Ricma-njih odprto cela dva meseca. Dela bodo zadevala predvsem zamenjavo dotrajanih kanalizacijskih in vodovodnih cevi, ki se bodo po novem načrtu stekale v večje zajetje pod tržaško obvoznico. V drugi fazi bo izvedena tudi zamenjava osvetljave. (mar) V sodelovanju z Občino Trst in društvom Ragnarock bo v nedeljo na Borznem trgu od 10. do 19. ure potekala tržaška etapa Lego Toura. Obeta se dogodek v znamenju zabave in tisočih barvanih plastičnih lego kock. Kdo je najlepša Tržačanka? Drevi ob 21. uri bo v kavarni na Velikem trgu Caffe degli specchi zaključni večer lepotnega tekmovanja Miss Trieste 2015. Za naziv najlepše Trža-čanke se bo potegovala petnajsterica deklet. Morska energija za planet Znanstveno društvo Mareamico bo v tržaški podružnici Expa v Ul. Diaz 12 danes ob 18. uri odprlo razstavo Na-utilus-Morska energija za planet. Razstava je posvečena morski prehrani in energiji, ki jo lahko morske globine nudijo potrebam svetovnega prebivalstva. Na ogled bo od 9. do 13. in od 15.do 20. ure. Vstopnina znaša 7 evrov (5 evrov za šolarje). Dalmatinske pravljice Pisatelj Giacomo Scotti bo danes ob 18. uri v knjigarni Ubik (Borzni trg 15) predstavil svoje delo Fiabe e leggende della Dalmazia. Z avtorjem se bo pogovarjal pesnik Enzo Stanese. Sodobna srbska umetnost Danes ob 16. uri bo Franco Rosso vodil ogled razstave o sodobni srbski umetnosti Europa Paradigma Est 3, ki te dni poteka na tržaškem sedežu Srednjeevropske pobude v Ul. Genova 9. Naravoslovni center V nedeljo od 14. do 20. ure bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica 24) odprt. Na ogled so lično upodobljena kraška okolja, s prikazom značilnih rastlin in živali, z interaktivnimi pripomočki in izvirnimi multi-vizijami. V oddelku za začasne razstave so izobešene slike Brune Naldi. Ob tem si obiskovalci lahko ogledajo še fotografski arhiv iz tridesetih let preteklega stoletja, ki jih je v objektiv ujel gozdarski vodja Francesca Caldarta. V nedeljo bo v Naravoslovnem didaktičnem centru, ki je specializiran za okoljsko vzgojo, na razpolago letošnji vzgojni projekt namenjen šolam iz celotne dežele. Barkovljanski svetilnik Pokrajina Trst obvešča, da bo jutrišnji ogled barkovljanskega svetilnika med 15. in 15.30 rezerviran večji skupini obiskovalcev, zato svetujejo morebitnim drugim obiskovalcem, da se pri vhodu v svetilniku na Furlanski cesti oglasijo po 15.30. Svetilnik je ob petkih, sobotah in nedeljah odprt od 15. do 19. ure. ZAGRADEC Srečanje o pozabljenih sortah vrtnin V kmečkem turizmu Milič v Zagradcu bo nocoj ob 20. uri prof. Thomas Hinterberger, predstavnik združenja Arche Noah, predstavil filozofijo in način dela tega zelo razširjenega društva, ki skrbi za ohranjenje in raziskovanje starih in pozabljenih sort vrtnin. Njegovo delo je znanstveno, kajti vsaka rastlinska vrsta je natančno opisana in katalogizirana. Tako je vsaka rastlinica (ali seme) opremljena s svojo tehnično dokumentacijo, kajti le tako je mogoče slediti »potovanju« semen. / SVET Petek, 4. septembra 2015 7 ŠOLSTVO - Na Opčinah prva predavanja v sklopu 50. seminarja za šolnike Strokovni jezik naj razvijajo tudi profesorji strokovnih predmetov Šolnikom je v dvorani ZKB govorila svetovalka za šolstvo RS Katja Pavlič-Škerjanc Jesenski seminar za šolnike je z včerajšnjimi predavanji na Opčinah stopil v živo. Na osnovni šoli Franceta Bevka sta se v jutranjih urah odvijali predavanji o pomenu razvojno-procesnega načrtovanja v vrtcu ter razvijanju socialnih veščin. Predavanji sta bili namenjeni vzgojiteljem vrtcev in šolnikov osnovnih šol, v dvorani Zadružne kraške banke pa je svetovalka Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Katja Pavlič Škerjanc učiteljem razredne stopnje osnovne šole in profesorjem naravoslovja na večstopenjskih šolah na Tržaškem govorila o razvoju strokovnega jezika. Svoje predavanje je Pavlič-Škerjan-čeva posvetila predvsem organizaciji in razvoju strokovnega jezika znotraj šolskih dinamik. Izhodišča predavanja so temeljila na štirih splošnih vprašanjih: zakaj, čemu, kdo in kako naj šolniki rešujejo problem specifičnega strokovnega jezika, ki je med poukom zoperstavljen, saj ga šolniki ne učijo eksplicitno. Predavateljica je izpostavila predvsem navezo strokovni učitelj-jezikoslo-vec ali učitelj primarnega jezika. »Strokovni jezik naj razvijajo tudi nosilci strokovnih predmetov ob pomoči učitelja ali profesorja slovenskega jezika,« je večkrat dejala Pavlič-Škerjančeva, ki je sodelovanje postavila v sklop medpredmetnih in kurikularnih povezav. Konkretno: kemik boljše obvlada strokovno plat in lahko ob pomoči slavista dopolni, ali odpravi morebitne jezikovne vrzeli. Katja Pavlič Škerjanc med predavanjem fotodamj@n Na tak način naj bi se povišala kakovost učnega procesa in znanje učencev, vendar odločilno vlogo ima pri razvoju strokovnega jezika predvsem kakovostno usposabljanje učitelja. Usposabljanje je v tem primeru kamen spotike, tako v Sloveniji kot v Italiji, saj premalo šolnikov vlaga čas v dodatno usposabljanje, nekatere pa naj bi po mnenju Pavlič-Škerjančeva celo skrbelo odvečno izostajanje od pouka. Težave razvijanja strokovnega jezika so čedalje bolj občutene tudi v šolskih klopeh naših šol, kjer vse večji del učencev in dijakov spremlja pouk v jeziku, ki ni njihova materinščina. Med-predmetno povezovanje in dobro zastavljeno timsko delom bi s časom lahko izboljšala strokovni jezik tudi v naših učilnicah, saj kot je še v zaključnem delu predavanja dejala svetovalka Zavoda za šolstvo RS Pavlič-Škerjančeva: »vlagati v jezik se splača, slej ko prej pa bodo vidni prvi rezultati.« (mar) MILJE Marco Pandolfi na blues večeru pri Korošcih V Milje prihaja - v okviru Blues blue festivala - eden izmed najboljših evropskih blues harmonikarjev. To je Marco Pandol-fi, ki bo skupaj s posebnim priložnostnim gostom Francom To-rom nastopil v Taverni Cigui pri Korošcih. Pandolfi je prisoten na italijanski blues sceni že dve desetletji, odlikuje pa ga izjemen talent, predvsem pa kakovostna glasbena tehnika, ki jo hkrati krepi velika karizma. S Torom je Pandol-fi letos že nastopil na turneji na Norveškem, tokrat jih bosta pri Cigujevih spremljala še bobnar Federico Patarnello, basist Luca Dell'Aquila in še drugi harmonikar Manlio Milazzi. Večer zaključuje niz nastopov, med katerimi so v taverni pri Korošcih igrali še Billy Branch in Jason Ricci, pred leti pa so tradicionalni dogodek obeležili tudi James Thompson, saksofonist Zucchera in Chrisa Jaggerja. Današnji koncert predvideva tudi večerjo, na katero se lahko interesenti prijavijo na 040/273363 ali 327/9335160. ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE LJUBLJANA - Pretekli teden Seminar za vzgojitelje dijaških domov ponudba velja od 4.9.2015 do 12.9.2015 oziroma do prodaje zalog. discount OtefreBcii DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. 0039-040-8325039 SUROVI PRŠUT IZ TUJINE na kg MASLO PREALPINA 1 kg SIR LATTERIA "FIOR DEL MONTE" na kg MEHKA PŠENIČNA MOKA "00" 1 kg TESTENINE IZ ZDROBA LEVANTE 500 gr Udeleženci seminarja med ekskurzijo po Ljubljani Vzgojitelji in ravnatelja slovenskih dijaških domov Srečka Kosovela iz Trsta in Simona Gregorčiča iz Gorice so se minuli teden udeležili dvodnevnega seminarja za pedagoške delavce dijaških domov v zamejstvu in Sloveniji. Seminar, ki je letos potekal v Ljubljani, je že 46. zapored priredil Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Letos se je organizaciji pridružil še Dijaški dom Ivana Cankarja, ki je vseh 60 udeležencev seminarja gostil in pogostil. Vzgojitelji iz dijaških domov iz avstrijskega in italijanskega zamejstva ter iz nekaterih dijaških domov iz matice so prisluhnili zanimivim predavanjem in aktivno sodelovali v praktičnih delavnicah. Seminar je uvedla dr. Alenka Ko-bolt, ki je predavala o izstopajočem vedenju: vzgojitelji so lahko spoznali, kaj izstopajoče vedenje sploh je, iz česa izvira in kako se nanj odzovemo. Popoldan prvega dne je bil namenjen preiz- kušanju različnih pristopov za spodbujanje socialnega učenja z Jožico Gramc ter iger zaupanja z Emirom Ju-šičem. Pedagoški delavci se niso dolgočasili niti zvečer, saj so se po večerji odpravili na zgodovinsko-geografski didaktični sprehod po stari, srednjeveški Ljubljani z Vojkom Kunaverjem. Drugi dan so se vzgojitelji posvetili komunikaciji in gibanju. Dr. Brigi-ta Rupar je predstavila temeljne tehnike komunikacije in kako postavljati učinkovita, ciljno naravnana vprašanja. Z Bojano Caf pa so se podali v gibalno izražanje in gibalno-plesno terapijo v procesu socialne integracije; podrobneje so obdelali tehnike vodenja in zrcaljenja. Letošnji seminar je nudil pester izbor najrazličnejših tematik. Poleg spoznanja novih vsebin je bil seminar tudi dobra priložnost za druženje s kolegi iz drugih dijaških domov v zamejstvu in Sloveniji. (and) SALAMA VENETO SREDNJE VELIKOSTI cela/na kg DELNO POSNETO MLEKO UHT i i PAPIRNATE BRISAČE ROTOLOTTO 1 kos MEHČALEC COCCOLINO 4 l SVEŽI TORTELINI Z MESOM 500 gr KLASIČNI PIŠKOTI BONTAL ffemfj* NAPITKI GUIZZA ORANŽADA/ GRENIVKA PRALNI PRAŠEK 8 G Petek, 4. septembra 2015 KULTURA / ZAHODNI KRAS - Rajonski svet že dolgo časa opozarja na nerešeno vprašanje Križ s pokopi »tujcev« na proseškem pokopališču Pokopi že nekaj časa burijo duhove na Zahodnem Krasu. Po več letih neuspešnih opozoril, jalovih sestankov in kršenih dogovorov o možnosti pokopov prebivalcev iz bližnjih vasi (predvsem iz zgoniške občine) na pokopališčih na Proseku, Kontovelu in v Križu, je rajonski svet pred kratkim soglasno odobril resolucijo, ki poziva tržaško upravo, naj spremeni tisti člen pravilnika o občinskih pokopališčih, ki prepoveduje pokope »tujcev« na vaških pokopališčih, pa čeprav so se tisti »tujci« rodili ali pa dalj časa živeli v tistih vaseh ali pa imajo bližnje sorodnike, ki tam živijo. Zadeva je postala kočljiva in človeško zelo delikatna po vstopu v veljavo občinskega pravilnika o pokopališčih. Ta v 134. členu določa, da se lahko »v obmestnih pokopališčih pokopljejo le trupla oseb, bivajočih v posameznih vaseh, in to na podlagi anagrafskega potrdila.« Občinski svet je sprejel ta člen z namenom, da bi preprečil pokope tujcev na vaških pokopališčih. Norma pa je imela - tako se je izkazalo - nehvaležen stranski učinek. Onemogočila je pokope ljudi iz nekaterih manjših vasi, brez pokopališč, na pokopališča na Zahodnem Krasu, in to v brk stoletnemu tovrstnemu običaju. Konkretno: na proseškem pokopališču so že več kot stoletje pokopavali ljudi, bivajoče v vaseh, ki spadajo pod pro-seško župnijo. Med temi sta tudi Gabro-vec in Briščiki. Po vstopu v veljavo novega pravilnika o pokopališčih, je bila ta praksa prekinjena, še posebej zato, ker spadata Gabrovec in Briščiki pod zgoni-ško občino. Domačini so ob takih primerih začeli protestirati, obrnili so se na rajonski svet, ta je posredoval pri občinski upravi. Novembra 2013 je bila zadeva na dnevnem redu sestanka, za katerega je dal pobudo rajonski svet. Udeležili so se ga Divje parkiranje avtomobilov pred cerkvijo Se do pred nekaj desetletji je bil trg pred proseško cerkvijo prostorno širok. Ob majskih šmarnicah so se otroci, po obredu, igrali na trgu dokler se ni zvečerilo. Tudi poulični umetniki so kdaj pa kdaj pokukali na trg, požirali in pihali ogenj iz ust ter se fakirsko ule-gali na žebljaste plohe. Te nekdanje vaške idile ni več. Blagostanje je prineslo nove hiše in nova stanovanja, z njimi tudi nove avtomobile. Ker so ulice vaškega jedra ozke, puščajo lastniki svoja vozila kar na trgu pred cerkvijo. Sicer bi jih lah- ko parkirali na bližnjem parkirišču v Mandriji, a kaže, da je zanje kakih sto metrov hoje pretrda preizkušnja. Zato je trg pred cerkvijo vse bolj v primežu vozil. Parkiranje je sicer tam prepovedano. Vsaj tako kažeta znaka, eden nameščen ob župnijski dvorani ob cerkvi, drugi ob župnišču. A nihče se za njiju ne zmeni. Divje parkirani avtomobili na trgu pred proseško cerkvijo pa predstavljajo problem, predvsem ob pogrebih. Domači župnik Jože Špeh sicer na Na trgu pred proseško cerkvijo se ne držijo prepovedi parkiranja fotodamj@n dan pogrebov namesti pred vhodom v cerkev znak o prepovedi parkiranja, da bi lahko slovo od pokojnika potekalo čim bolj spodobno in dostojno. Mnogokrat pa se je zgodilo, da brezvestni vozniki znaka niso upoštevali. Vozila so ob prihodu krste ostala parkirana na trgu pred cerkvijo in tako ovirala po-grebce pri prenosu krste v cerkev, da so morali slednji uprizoriti pravcat žalostni slalom med avtomobili. Že nekdanji predsednik zahod-nokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel je opozoril tržaško občinsko upravo o zadevi. Obljubljeno mu je bilo, da bo občina ukrepala, a ukrepa ni bilo. Sedanji občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je namignil, da bi lahko na trgu namestili cementne hlebce, s katerimi naj bi preprečili parkiranje, a tudi teh hlebcev ni bilo od nikoder. Tako župniku Špehu ne ostaja drugega, da pred pogrebi namesti pred cerkvijo premični znak o prepovedi parkiranja, v upanju, da ga bodo avto-mobilisti - za božjo voljo! - upoštevali. M.K. tržaška občinska odbornika Matteo Montesano in Andrea Dapretto, rajonski predsednik Roberto Cattaruzza, zgoniški župan Mirko Sardoč in zgoniški občinski odborniki, predstavnik podjetja Ace-gasAps, ki upravlja pokopališča in - kot izvedenec za vprašanje, ker mu je sledil že od vsega začetka - nekdanji rajonski predsednik Bruno Rupel. Takrat so se dogovorili za postopek, po katerem bi lahko - v pričakovanju spremembe pravilnika - omogočili pokope na pokopališča na Zahodnem Krasu tudi ljudem, ki so se rodili ali pa v preteklosti živeli na njegovem območju. Pripravljen je bil zapisnik, ki so ga udeleženci seje tudi podpisali, kar je bilo dogovorjeno pa je ostalo ... mrtva črka. Podjetje AcegasAps se ni držalo dogovora, tako je spet prišlo do neprijetnih zamud in nevšečnosti; sorodniki so bili prisiljeni dalj časa čakati, preden jim je bil dovoljen pokop dragega na domače pokopališče. Ob ponavljanju podobnih primerov se je zahodnokraški rajonski svet odločil, Bassa Poropat ... na Soški fronti Razstava o bitkah na Soški fronti fotodamj@n Na Devinskem gradu so v sredo ob prisotnosti predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat odprli razstavo o dvanajstih bitkah na Soški fronti, ki jo je priredila Skupina Ermada Flavio Vidonis v sodelovanju s Pokrajino Trst. Predsednica FJK pri dinozavrih Predsedničin pogled na fosil dinozavra Antonia Predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani je včeraj v spremstvu devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanje obiskala pa-leontološko najdišče pri Ribiškem naselju, kjer ji je izvedenec Flavio Bacc-hia »predstavil« dinozavra Antonia. MILJE V iskanju starih tradicij Babice in vnuki »žrli« lubenice Je pa bilo res veselo in predvsem ... sočno včeraj pod arkadami občinske palače na Trgu Marconi v Miljah. Na dolgi mizi so na krožnikih vabili krajci rdečih lubenic, na katere so se zažrla usta mladih in manj mladih. Domačih otrok in njihovih babic, ki so morali - brez pomoči rok - čim prej požreti sladko rezino. Tekmovanje v »žrtju« lubenic je bilo sklepno dejanje projekta V iskanju starih tradicij, ki poteka že nekaj let v miljski občini in pri katerem aktivno sodeluje tamkajšnji dom za ostarele. Njegovim gostom je namenjena vrsta srečanj, predvsem z mladimi. Od srede avgusta do včeraj je kakih 30 gostov doma za ostarele in prav toliko mladih sodelovalo v dopoldanskih urah pri raznih laboratorijih. Tako so skupaj izdelali vrečke s sivko za prijetne vonjave v domačih garderobah, nekaj srečanj je bilo kulinaričnega značaja Tekmovanje v »žrtju« lubenice s pripravo paradižnikove omake na stari miljski način, pozornost pa so posvetili tudi obdelavi lesa. Včeraj je prišlo na vrsto žrtje lubenic, pri kateremu so se vsi pošteno potrudili, naposled pa sta slavila »požrešna« nona Redenta in njen vnuček Evan. Včeraj danes Danes, PETEK, 4. septembra 2015 ZALKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.10 - Luna vzide ob 23.17 in zatone ob 14.15. Jutri, SOBOTA, 5. septembra 2015 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [13 Lekarne da spet poseže, tokrat z resolucijo, v kateri je zahteval spremembo »zloglasnega« 134. člena občinskega pravilnika o pokopališčih. Predlagal je nov člen, ki naj bi omogočil pokop na »obmestnih pokopališčih trupel ljudi, ki so najmanj 15 let živeli v domačih vaseh, kar naj bi veljalo tudi za ljudi, ki so bivali v vaseh iste župnije, pa čeprav spadajo pod drugo občino.« Soglasno odobreno resolucijo je rajonski svet poslal občinski upravi. Sedaj čaka na njen odgovor. M.K. Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve MEPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, na prireditev »Danes pojemo« v soboto, 5. septembra, ob 20.30 v Kulturno športnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: MePZ Rdeča zvezda (Sa-lež), MoPZ Vasilij Mirk (Prosek), MoPz Vesna (Križ), MoPZ Markovci (Ptuj), MoPZ Aristotele Pacini (Atri), MePZ Jacobus Gallus (Trst), TPPZ Pinko Tomažič (Trst). OBČINA ZGONIK vabi v soboto, 5. septembra, ob 18.00 na županstvo na odprtje razstave Majde Pertotti »Morje in Kras«. ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi vse Marijine častilce v torek, 8. septembra na praznik rojstva Device Marije, da se udeleže procesije z Marijinim kipom po vaških ulicah. Pri-četek ob 19.30, procesiji sledi slovesna sv. maša. Vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do petka, od 16.00 do 19.00. / SVET Petek, 4. septembra 2015 9 U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.45, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.00 »Bolgia totale«; 21.45 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »The Visit - Un incontro ravvicinato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.00, 20.10, 21.45 »Southpaw - L'ultima sfi-da«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 20.10, 22.15 »Un'occasione da dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Qualcosa di buono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Fantastični štirje«; 16.15, 18.15, 20.30, 22.30 »Hitman: Agent 47«; 19.00, 21.10 »Kar hočeš«; 19.20 »Minioni«; 15.30, 17.30, 20.15 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 20.40, 22.10 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nore počitnice: Nova generacija«; 20.50 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Minioni 3D«; 20.00 »Diplomacija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 19.30 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Operazione: U.N.C.L.E.«; 18.40, 21.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; 16.30, 18.00, 21.30 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.20, 18.00, 20.00, 21.45 »Sinister 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Citta di carta«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Un'occasione da dio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Southpaw - L'ultima sfida«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ope-razione U.N.C.L.E.«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«; Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; Dvorana 5: 18.00, 20.20, 22.00 »Taxi Teheran«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do Loterija 3. septembra 2015 Bari 37 78 66 46 58 Cagliari 10 16 19 9 74 Firence 30 36 67 70 47 Genova 15 57 59 56 34 Milan 62 51 79 73 75 Neapelj 16 75 27 53 56 Palermo 49 11 59 1 37 Rim 67 83 28 66 89 Turin 59 38 4 30 70 Benetke 60 52 90 33 56 Nazionale 80 63 5 48 39 Super Enalotto Št. 106 13 18 19 49 78 87 jolly 45 Nagradni sklad 14.665.441,38 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 91.960,17 € 606 dobitnikov s 4 točkami 314,10 € 23.327 dobitnikov s 3 točkami 16,04 € Superstar 22 Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 103 dobitnikov s 3 točkami 1.604,00 € 1.858 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.830 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.616 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da se v novem š.l. pouk začne v sredo, 9. septembra. Urnik pouka v prvem tednu: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30, osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. SLOVIK - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. M Izleti GROZDJE SORTE MERLOT IN CABERNET SAUVIGNON prodam. Tel. št.: 339-199-7101. SALON MAI DA NA OPČINAH zaposli frizerko. 040-211359 V CENTRU KRIŽA ODDAMO TRGOVINO JESTVIN. Za informacije klicati na 040220717 PRODAM cestno kolo lee cougan espi-rit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 3420729099. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. □ Obvestila SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do danes, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! AŠD SLOGA, v sodelovanju s SPDT in SK Devin, vabi na Spominski pohod bazoviških junakov, ki bo v nedeljo, 6. septembra. Zbirališče ob 9.30 pri Ka-lu v Bazovici. Pohod se bo zaključil pri spomeniku bazoviškim junakom ob začetku osrednje proslave. SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). S Poslovni oglasi S Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bie-niju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 346-0905266. GOSPA išče delo kot oskrbovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3489298134 (v večernih urah). NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do danes, 4. septembra. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik: v soboto, 5. septembra, ples z ansamblom »Venera«; v nedeljo, 6. septembra, ob 16.00 »mantenjada« v spremstvu godbe Viktor Parma iz Trebč do bivše vojašnice, kjer bo odkrit spomenik baronu Josephu Burgstallerju ob 100-le-tnici smrti, sledila bo družabnost ob dobro založenih kioskih, kjer vas bo zabaval ansambel Orange Joice. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. TABORNIKI RMV prirejajo v soboto, 5. septembra, ob 21. uri, taborni ogenj na bazovski gmajni v sklopu prireditve Bazovica 2015. Vabljeni taborniki, skavti, starši in prijatelji. 67. MARIJANSKI SHOD bo v nedeljo, 6. septembra, na Opčinah. Od 15. ure možnost za sv. spoved. Ob 16. uri priprava z razmišljanjem, molitvijo rožnega venca in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri procesija in sv. maša. Procesijo bo vodil in daroval sv. mašo škof - nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3.r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. DSMO K. FERLUGA prireja pet zače-tniških in nadaljevalnih tečajev slovenščine s prof. Kristino Ličen. Pred-vpis bo 7., 14. in 15. septembra od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Miljah (Ul. Roma 22). Za začetek posameznega tečaja je potrebno minimalno število vpisov, število udeležencev je omejeno. Info in prijave na tel. št. 347-5853166. DSMO K. FERLUGA prireja tri brezplačne ure slovenščine za začetnike s prof. Kristino Ličen v ponedeljek, 7. in 14. septembra, ter v torek, 15. septembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Miljah (Ul. Roma 22). Info in prijave na tel. št. 347-5853166. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: 7. septembra, od 14.30 do 15.30 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paolota Ferfoglie, Medjavas 6; 8. septembra, od 14.00 do 15.30 na kmetiji Mirota Zigona, Zgo-nik 36 in od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68. O nadaljnjih meritvah bomo sporočili naknadno. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditelji-co Sandro. Vabljene stare in nove te-lovadke. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 11. do 21. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it. NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema nove vpise za š. l. 2015/16 v tajništvu v Trstu, Ul. Montorsino 2, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Info na tel. 040-418605 ali trst@glasbenamati-ca.org. HATHAYOGA - KD Rdeča zvezda, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj v društvenih prostorih v Saležu od ponedeljka, 14. septembra do četrtka, 17. decembra: ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.00 do 19.30. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. HATHAYOGA - SKD Tabor organizira tečaj v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra: ob ponedeljkih, ob 20. uri ter ob torkih in petkih, ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. SKD IGO GRUDEN - Vadba baleta bo potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini: ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Prvo srečanje s predstavitvijo dejavnosti bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.15. Info: jsimone-ta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OŠ Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za leto 2015/2016. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Za dodatne info: 347-9773715. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). ES Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 H Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmi-co. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Prispevki Namesto cvetja na grob Srečka Orla darujeta Lino Primožič in Miranda Fer-luga 30,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na očeta in nonota Srečka Orla darujejo Wilma z Oskarjem ter Robert in Walter 130,00 evrov za VZPI - ANPI Dolina Mačkolje Pre-beneg. V spomin na Anito Malalan darujejo družinske prijateljice 80,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na pokojno Zelko Križman-čič daruje Sonja iz Gropade 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. 1 G Petek, 4. septembra 2015 KULTURA / VILENICA 2015 - Slavnostna otvoritev v Kosovelovem domu »Literatura je bila, je in bo pot, po kateri hodi človek že tisočletja« Parter Kosovelovega doma, v sredini Ivo Svetina fotodamj@n Torta za Mirka Božiča fotodamj@n »Vilenica je Slovenijo, ko še ni bila samostojna in neodvisna država, postavila na zemljevid sveta, in pojem srednje Evrope, Mitteleurope, obogatila, saj nikakor ni šlo več za relikt habsburške monarhije, av-stroogrske monarhije, Musilove Kakani-je, še manj zgolj za metereološki pojav, kot se je izrazil naš cenjeni prijatelj Peter Hand-ke.« Osrednji govornik slavnostne otvoritve 30. Vilenice Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), je tako utemeljil pomen literarnega festivala. Festivala, ki je starejši od slovenske države in na katerem so se spremembe, ki so se zgodile v treh desetletjih, globoko odrazile. Bile so nepredstavljive, tako Svetina, sprva so vzbudile neizmerni optimizem, vendar ga je kasneje premagal »pesimizem, obup, letargija, nihilizem«. Padel je Zid in z njim tudi vsiljene vrednote, vendar novih ni, je nadaljeval predsednik DSP. Pričakovanja ob tem zgodovinskem zasuku so bila velika, prevelika, vsaj »pri vseh nas, ki smo verjeli, da je padec Zidu novo poglavje v zgodovini evropskega človeka!« Po pričakovanju razočaranje, tako v Sloveniji kot v Evropi. Kaj torej danes, čemu Vilenica? »Če naša skupna domovina, ta nesrečna Evropska unija, ki se vse bolj kot otrok oklepa materinega krila, saj ne ve, kako bi vzpostavila enotnost, edinost, enakopravnost, bratstvo, temeljna načela zahodne civilizacije, ki jih je prevzel ves svet, izgublja kompas in pozablja na načela, ki jih je Grk Solon zapisal v svojih pesmih, potem smo mi tu, naša Vilenica, naša Tridesetletnica, da povemo, glasno in z vsemi našimi glasovi, jeziki, da smo mi tisti, ki združujemo svet; da je literatura tista, ki je bila, je in bo pot, po kateri hodi človek že tisočletja.« V imenu glavnih organizatorjev, DSP, je predsednik Ivo Svetina nazorno povzel vlogo nagrade Vilenice, ki je kasneje prerasla v mednarodni literarni festival. Posamezni dogodki so posejani po Sloveniji s pomembno postajo tudi v Trstu, vendar je osrednji del še vedno zakoreninjen na Krasu. Otvoritvena slovesnost je bila tudi letos v sežanskem Kosovelovem domu, zaključek pa bo v jami Vilenici. Na sredinem večeru, prirejenem v sodelovanju z društvom Vilenica, so tudi svečano podelili letošnjo štipendijo Srednjeevropske pobude, pozornost pa namenili slovenskemu avtorju v fokusu, Milana Jesihu. Prireditev je dvojezično (slovensko in angleško) vodil Janko Petrovec, za glasbeno kuliso so poskrbeli člani kvarteta Cellostrike, katerim se je v izvedbi Jesihove pesmi pridružila pevka Zala Hreščak. Odprtje je seveda tudi priložnost za uradne pozdrave. Sežanski župan Davorin Ter-čon, ki je odločen zagovornik festivala, je med drugim podčrtal, da »Kras nekaj daje Vilenici in vsem, ki jo obiskujejo«, obenem pa Vilenica Krasu prejeto vrača. Predsednik žirije za Vilenico Andrej Blatnik je ob pomenu festivala na začetku njegove poti in ob današnji tridesetletnici opisal izbrano razvojno smer. Dandanes, tako Blatnik, se skuša vse kvantitativno obogatiti, tako da prihaja do prezasičenosti, pri Vilenici pa so se odločili drugače, iz- brali so poglobitev: povabili so manj avtorjev, katerim pa bodo namenili več pozornosti. Kot že Svetina se je tudi Blatnik zahvalil pobudnikom in prvim organizatorjem festivala. In tudi v Sežani, kot na tržaškem predvečeru, sta nastopila štipendista SEP Mirko Božič in Kateryna Kalytko. Božič je prebral svojo kratko zgodbo iz nagrajenega projekta Jabolčna pita in dobil v dar pravo, pripravljeno po receptu njegove mame. Namestnik generalnega sekretarja SEP Erik Csernovitz je s Patrizio Vascotto (prebrala je utemeljitev) uradno predal pisateljsko štipendijo SEP 2015 Kateryni Ka-lytko. V kratki zahvali je ukrajinska avtorica naglasila dejstvo, da so trenutno v ruskih zaporih številni ukrajinski intelektualci, njej pa se nudi izjemna priložnost, da v osrčju Evrope spregovori o svoji domovini in dogajanju v njej. In ob koncu prijetne prireditve žlahtna slovenska beseda. Podal jo je pesnik Milan Jesih, ki je tudi dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke, prevajalec. Na vseh teh področjih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje četrtine 20. stoletja, kot so zapisali o njem. V Sežani se je Milan Je- sih predstavil kot poet, prebral je izbor pesmi iz svojih zbirk, od Ust (1985), preko najbolj znanih in cenjenih verzov iz Sonetov (1989), Drugih sonetov (1993) in Jambov (2000) do novejših Tako rekoč (2007) in Lahkoda (2013). Do sobotnega zaključka, ko bodo v jami Vilenica Jachy-mu Topolu svečano podelili letošnjo nagrado, se bodo zvrstila strokovna srečanja in literarna branja. Breda Pahor Danes in jutri Danes se festival Vilenica seli v Ljubljano, literarna branja in srečanja bodo na vrsti v dvorani DSP (14.30-19 in jutri od 9.30), knjigarni Konzorcij (15.30), Klubu Cankarjevega doma (17.30) in na gradu (ob 20. uri). Jutri ob 11.30 bo festival zaživel na gradu Štanjel, kjer bodo tudi podelili nagrado Kristal Vilenice, v jami Vi-lenica pa bo ob 18.30 slovesna podelitev osrednje nagrade, ob 20. uri sledi zabava pred jamo. TRST - Cappella Civica v stolnici sv. Justa Koncerti v spomin na Marca Sofianopula Tržaški zbor Cappella Civica je lani utrpel hudo izgubo, ko je po 28 letih sodelovanja umrl zborovodja in skladatelj Marco Sofianopulo. Začasno sta njegove funkcije prevzela Tamara Stanese in Roberto Brisotto, ki je imel kot umetniški koordinator glavno besedo na včerajšnji predstavitvi nove glasbene sezone Settembre Musicale (fotoDamj@n), že 38. po vrsti. Zbor, ki vsako nedeljo poje pri maši v katedrali Sv.Justa, se namreč poleg cerkvene glasbe ukvarja tudi z drugačnimi žanri, ki bodo prisotni na programih petih koncertov od 7. do 28. septembra. Vezna nit bo poklon Marcu So-fianopulu, ki je bil v duhu prisoten na predstavitvi, kajti o njegovi osebnosti in umetniškem delu je steklo mnogo lepih besed: najprej Brisotto, nato Rita Susovsky, ki je z Marcom obiskovala konservatorij Tartini in nato postala njegova sodelavka, sta orisala glasbenikov lik, ki je bil po značaju zadržan, preprost in dobrosrčen, kulturno izredno razgledan, zato pa tudi zelo cenjen in spoštovan. Svoj pozdrav in podporo pobudi je izrekel tudi tržaški občinski odbornik Paolo Tassinari, ki je tudi sporočil razveseljivo novico, da je Sofianopu- lo svojo glasbeno zapuščino poklonil glasbenemu muzeju Schmidl. Brisotto se je zahvalil pokroviteljem (poleg Občine Trst so to društvo Promusica, društvo Alfred Tomatis in župnija sv. Justa), nato je predstavil protagoniste in vsebino petih koncertov, ki bodo v stolnici sv. Justa vsak ponedeljek ob 20.30: 7. septembra bo začel organist Roberto Antonello, ki bo poleg Bacha in Francka igral tudi Sofianopulov Triptih za orgle. 14. septembra bo nastopil vokalni kvartet La Rosa dei Venti (altistka je zborovodkinja Petra Grassi), ki bo v zelo pester program vključil tudi krstno izvedbo Sofiano-pulove dvojezične Avemarije - v slovenščini in latinščini. 21. septembra bo tržaški tenorist Riccardo Botta (zdaj član opere v švicarskem St. Gallnu) pel ob orgelski spremljavi Roberta Brisotta in krstil Sofiano-pulovo skladbo Cinque laudi dellAmor Vero, mesec pa bo 28. septembra sklenil zbor Cappella Civica, ki ga bosta vodila Tamara Stanese in Roberto Brisotto. Program bo slonel na Sofianopulovi sakralni glasbi, pokojniku pa bo posvečena Mala litur-gična suita za flavto in orgle, ki jo je spisal Brisotto. (kk) GLASBA - Na sedežu Fundacije CRTrieste predstavili pobude društva Chamber Music Kakovostno tekmovanje, nato pa začetek bogatega klavirskega festivala Fedra Florit je že dvajset let umetniški vodja društva Chamber Music, je pa tudi gonilna sila, ki si nenehno prizadeva za njegovo preživetje, pa tudi za prestiž: to je bilo razvidno tudi na sredini tiskovni konferenci, na katero je Floritova privabila lepo število uglednih gostov. V dvorani Fundacije CRTrieste je bogato omizje najprej pozdravil gostitelj, podpredsednik fundacije Lucio Delcaro, ki je izrazil svojo podporo delovanju društva in nato predal besedo članici upravnega odbora društva Chamber Music Paoli Pavesi. Gospa se je fundaciji zahvalila za gostoljubje in denarno podporo, zahvalila pa se je tudi ostalim pokroviteljem: Deželi FJK, katero je zastopal odbornik Francesco Peroni (enako kot Delcaro je tudi on nekdanji rektor tržaške univerze), tržaški občinski upravi, za katero je bil prisoten odbornik za kulturo Paolo Tassinari, Barbari Fabbro, ki je zastopala Srednjeevropsko pobudo (SEP), Pokrajini Trst, skladu Be-neficiencia Stiftung in zavarovalnici Generali ter obžalovala, da je letos ministrstvo izničilo podporo tekmovanju Trio di Trieste (podobna usoda je doletela kar 25 od 27 italijanskih tekmovanj), nekoliko pa je povečalo prispevek koncertni sezoni. Francesco Peroni je izrazil svojo podporo kvalitetni pobudi, kot tudi Barbara Fabbro, ki se v imenu SEP veseli sodelovanja, ki se je lani pričelo z dvema koncertoma na Dunaju. Direktor Deželnega sedeža RAI Guido Corso je potrdil sodelovanje ustanove, katere dolžnost je podpora in promocija žlahtnih kulturnih dogodkov, Paolo Tassinari pa je zagotovil podporo tržaške občine, čeprav je dejal, da je znesek zaenkrat še nedoločen, kajti razprava o bilanci še poteka. Fedra Florit je dodala še zahvale kon-servatoriju Tartini, banki Mediolanum, trgovini Posnetek s predstavitve fotodamj@n Zoogami in gledališču Verdi ter društvu Chromas, ki ga je zastopal predsednik Corrado Rojac, ob tem je izpostavila pomen sodelovanja, ki je v tekmovanje prineslo sodobno glasbo z ustanovitvijo tekmovanja v kompoziciji Coral Award (v spomin na skladatelja in kulturnega delavca Giampaola Corala). Zahvalila se je tudi pokroviteljem Samer Shipping, Rotary Trieste Nord in Fernandi Selvaggio, ki je v spomin na preminulega očeta, navdušenega glasbenega amaterja Idea, darovala dva tisoč evrov za nagrado Dario De Rosa, v spomin na prav tako preminulega pianista Tržaškega tria. Na tekmovanje se je letos prijavilo 37 skupin iz 19 držav, med katerimi je žirija izbrala 12 duov (vio-lina-klavir, viola-klavir in čelo-klavir), ki se bodo od jutri do ponedeljka pomerili na sedežu RAI, trije zmagovalci pa bodo v ponedeljek nastopili v Mali dvorani gledališča Verdi. Tudi letos bodo gojenci kon- servatorija Tartini sestavili svojo žirijo, novost pa predstavlja nagrada občinstva. Uradno mednarodno žirijo sestavljajo ugledni mojstri: čelistka Silvia Chiesa, kitajski pianist Chia Chou, ruski pianist Pavel Gililov, violinist Alberto Martini, ki bo žiriji predsedoval, nemški violinist Ulf Schneider, skladatelj Alessandro Sol-biati in litovska violistka Ula Ulijona. Od 21. septembra do 19. oktobra bo v Mali dvorani gledališča Verdi 14. klavirski festival Mladi in-terpreti in veliki mojstri, ki bo imel nekoliko nevsakdanji uvod 14. septembra, ko bo igral jazz pianist Danilo Rea: društvo ACM je dogodek organiziralo v sodelovanju z Glasbeno šolo 55 in z vdovo tržaškega glasbenika Franca Russa ob 10-letnici njegove smrti. Festival pa bo 21. septembra odprl Benedetto Lupo (na sporedu Janaček, Debussy in Skrjabin), 28. septembra bo sledil mladi talent Alexander Gad-jiev, ki je s svojim očetom študiral na SCGV Emil Ko-mel, zdaj pa se izpopolnjuje v Salzburgu in se pripravlja na finale prestižnega tekmovanja Busoni. Igral bo skladbe Busonija, Chopina, Ravela, Beethovna in Stra-vinskega. 5. oktobra bo igral mladi madžarski talent Janos Palojtay (koncert podpira madžarski konzulat v Trstu) skladbe Cesarja Francka, Debussyja, Hayd-na, Mozarta, Chopina in Skrjabina, 12. oktobra pa bo Emanuele Torquati predstavil program z naslovom Nordijske balade (Brahms, Kaija Saariaho, Alexander Zemlinsky in Edvard Grieg). Festival bo 19. oktobra sklenil odlični ruski pianist Aleksej Nabjulin (na sporedu Schumann, Mussorgskij in Prokofjev). Abonmaji in vstopnice so že naprodaj pri Ticketpoint na Kor-zu Italije, podrobne informacije pa so na voljo na spletni strani www.acmtrioditrieste.it. Katja Kralj / KULTURA Petek, 4. septembra 2015 1 1 benetke - Začel se je 72. filmski festival Vrhunski režiserji, zvezdnik Johnny Depp in italijanska četverica V Benetke je prispel že včeraj, na Lidu pa se bo predstavil danes. On, osrednja zvezda letošnjega festivala: Johnny Depp. Izven tekmovalnega sklopa bo namreč nocoj zaživel film Black Mass Scotta Cooperja, v katerem nastopa popolnoma spremenjeni Johnny Depp, ki igra enega najbolj razvpitih ameriških gangsterjev: Whiteyja Bulgerja. O gangsterjih je bilo sicer govora že včeraj, in to v filmu Italian Gangsters bolonjskega režiserja Renata De Marie. Dokufilm pripoveduje o letih takoj po drugi svetovni vojni, ko so po italijanskem polotoku razsajale skupine roparjev, ki pa so kmalu postali nekakšni heroji. De Maria je film sestavil z uporabo arhivskih posnetkov inštituta Luce in ra-diotelevizije Rai, a tudi časopisnih člankov prestižnih novinarjev, kot so bili Montanelli, Biagi in Buzzati. Novinarje, in to celo Pulitzerjeve nagrajence, pa je včeraj obravnaval tudi Spotlight Toma McCarthyja, ki je poskrbel za filmsko predelavo afere o skupini ameriških duhovnikov, ki je spolno nadlegovala nekaj sto dečkov. Za odkritje pedofilskega škandala so namreč poskrbeli novinarji Boston Globa, ki so se več let posvetili raziskovalnemu novinarju in pri tem razkrili vrsto groznih resnic (igrata Mark Ruffalo in Michael Keaton). Včeraj je stopil v živo tudi osrednji festivalski sklop, in sicer s filmoma Beasts of No Nation Caryja Fukunage, ki obravnava tragedijo o otrocih vojakih v Afriki, in z edino žensko režiserko, Avstralko Sue Brooks s filmom Looking for Grace. To je zgodba o najstnici, ki pobegne od doma, njeno dejanje pa povzroči celo vrsto posledic. Skupno bodo letos na Lidu vse do sobote, 12. septembra, predstavili 55 dolgome-tražnih filmov. 22 od teh se bo potegovalo za zlatega leva, 16 jih bodo predstavili izven tekmovalnega sklopa in 18 v sklopu Obzorja. 20 bo tudi zgodb filmske klasike, se pravi filmov, ki so že del svetovne filmske zgodovine. Temu gre dodati še sedem filmov Tedna kritike in še enkrat toliko filmskih del v sklopu Dnevi z avtorji. Marco Bellocchio s filmom Sangue del mio sangue, Lu-ca Guadagnino z delom A Bigger Splash, Giuseppe M. Gau-dino s celovečercem Per amor vostro in Piero Messina z delom L'attesa predstavljajo poker italijanskih režiserjev, ki bo- Mark Ruffalo in Sunrise Coigney za film Spotlight ansa do tekmovali za osrednjo nagrado. Tako bogate italijanske prisotnosti ni bilo že nekaj let. Za zlatega leva pa se bodo poleg že omenjenih potegovali še The Danish Girl (režiser Tom Hooper), animirani film Anomalisa (Charlie Kaufman in Duke Johnson), Equals (Drake Doremus), Remember (Atom Egoyan), dokumentarec Behemoth (Zhao Liang), Rabin, The Last Day (Amos Gitai) in Francofonia (Aleksandr Sokurov). Novost letošnjega festivala je serija večerov posvečenih filmskim navdušencem, pa tudi vsem, ki se veselijo srečanj z režiserji in zvezdniki. Na vrtu bivšega Casinoja, v sklopu pobude Il Cinema nel giardino (Kino na vrtu),bo danes na vrsti srečanje s Pifom (Pierfrancescom Filibertom) in njegovim delom La mafia uccide solo d'estate. Največje pričakovanje v tem sklopu pa vlada za srečanje z Vascom Rossijem, ki bo prisostvoval projekciji filma Vasco Rossi Decalogo Fabia Masija. Teden kritike tudi letos posveča vso pozornost novim avtorjem in filmskim prvencem. Danes je v tem sklopu na sporedu delo Banat - Il viaggio Adriana Valeria, ki v koproduk-ciji med Albanijo, Makedonijo in Bolgarijo pripoveduje o Balkanu. (Iga) Levo režiser Cary Fukunaga in mladi igralec Abraham Attah iz Gane, ki nastopa v filmu o otrocih vojakih Beasts of No Nation; desno brazilska manekenka Alessandra Ambrosio na Lidu ansa koper - Predstavili novo sezono koprskega gledališča Živci, Alan Ford in Guliver Program zasnovan »z mislijo na mlado občinstvo, ki vse manj bere in svet spremlja prek interneta« Gledališče Koper v novo sezono vstopa s šestimi premiernimi uprizoritvami, dokumentarnim filmom, nizom javnih pogovorov in razstavo. To bo 15. sezona drugega najmlajšega poklicnega gledališ- Faust v Križankah Festival Ljubljana se je združil s SNG Dramo Ljubljana, s katero bo 21. septembra v Križankah postavil Goet-hejevo dramsko pesnitev Faust. Ko-produkcija nastaja v režiji Tomaža Pandurja, ki eno največjih del nemške literature razume kot poemo o fe-nomenologiji človeške vrste, je povedal na včerajšnji predstavitvi. Pandur je Fausta pred 25 leti že postavil v Mariboru, tokratni pa bo njegovih napovedih spremenjen. Premieri bosta sledili ponovitvi 22. in 23. septembra. ča v Sloveniji. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, je program za sezono 2015/2016 zasnovala z mislijo na novo, mlado občinstvo, ki vse manj bere, ter družbo in svet spremlja in spreminja, hoteli ali ne, le še prek interneta in družabnih omrežij. »Gre za generacijo, ki jih pretrese le tisto, kar vidijo na ekranu,« je poudarila. Sama želi, da bi mladi v gledališču znova našli zaupanje sami vase. V sezoni 2015/2016 bo Gledališče Koper pripravilo šest premiernih uprizoritev, od tega bodo štiri namenjene odraslim, ena mladini in ena najmlajšim. Do konca leta bo gledališče pripravilo dve premieri, in sicer komedijo s petjem in plesom Živci ameriškega dramatika Adama Szymkowicza v režiji Katje Pegan ter krstno uprizoritev komedije Trio, ki jo kot avtor podpisuje dramski igralec Gašper Tič, režiral pa jo bo hišni režiser Jaka Ivanc. V prihodnjem letu bodo premierno upri- IZ MORJA V... PESEM Radivoj Pahor Rdeči mak Ljudem, ki bežijo pred grozo uničenja Na nebu rdi rdeči mak, na polje lega prvi mrak Drobna misel nad vodo, tiho plava smrt za njo. Val se dvigne do neba, težka misel do srca. Kdo je klical v belo noč, kdo je prosil na pomoč? Aldo Rupel Selitev narodov Selitev narodov tako poteka: nekdaj na konjskih vpregah, peš in v ježi; sedaj po morju glavni val doteka, čeprav obalna straža je na preži. Ste jedli, pili in odveč trošili, odrivali ste nas iz belih mest, rešitve iščete v birokraciji, prihajamo, da izprašamo vam vest. Je standard zate vikend, limuzina in moti te, če pomni vaška strina, da skorja kruha vredna je cekina. Je zjutraj morje mi pobralo sina! Zapomni EU si, da zaostali jug je naveličan že stoletnih muk. Ko je v Evropi polno starih zmot, pričenja z Juga se zavrženih pohod. zorili Alana Forda, ki ga je po stripovski predlogi za oder priredil beograjski režiser Kokan Mladenovic, in Shakespearov Vihar v režiji Jake Ivanca. Krstno uprizoritev bo doživel tudi dramski prvenec igralke Urške Taufer Kako osvojiti fanta (4 simpl koraki), ki jo Gledališče Koper pripravlja v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane. Prav tako bo krstno uprizorjeno besedilo za mlade gledalce, in sicer Guliver po Jonathanu Swiftu v režiji Beograjčanke Andelke Nikolic. Ker bo sezona minila v znamenju praznovanja 15. obletnice Gledališča Koper, to ob jubileju pripravlja tri dogodke. Že ta mesec bodo v galeriji na odprtem predstavili povečave fotografij iz preteklih predstav, v naslednjih mesecih pa niz srečanj z ustvarjalci. Ob koncu sezone bodo predstavili dokumentarni film o gledališkem dogajanju v Kopru od 15. stoletja do danes, ki nastaja v sodelovanju s Televizijo Koper. (STA) Endkadenz voli! Verdena Alternativni rok Universal Music Italy, 2015 Ocena: Skupina Verdena je z glasbenega zornega kota nedvomno brezkompromisen bend. Alberto in Luca Ferrari ter Roberta Sammarelli se že leta ne menijo za italijanski glasbeni trend in vztrajajo pri svojem glasbenem eksperimentiranju. Njihov sound se je iz leta v leto stalno spreminjal, danes pa je enostavno nepredvidljiv. Skupina je na začetku veljala za novo Nirvano, prvo ploščo so namreč sestavljale grunge pesmi, ki so spominjale na legendarno ameriško zasedbo. V naslednjih letih se je glasbeni stil stalno spreminjal, vedno več je bilo psihedelije, uporabe novih glasbenih instrumentov, sintetizatorjev zvoka, elektronskih efektov ipd. Bend pa si je po petnajstih letih glasbene kariere ustvaril že tak sloves, da si v bistvu lahko privošči marsikatero vprašljivo glasbeno izbiro. Plošča Requiem iz leta 2007 je že bil poseben plošček, štiri leta kasneje je izšel dvojni album Wow in tudi ta doživel izreden uspeh, pa čeprav so bile nekatere pesmi težko »prebavljive«. Januarja letos je zagledal luč Endkadenz vol I, prejšnji teden pa drugi del Endkadenz vol II. Brata Ferrari in basistka Sammarelli so si želeli izdati spet dvojno ploščo, a jim glasbena založba tega ni dovolila in ravno zaradi tega so album razdelili na dva dela. Iz šestindvajsetih komadov bi bili morda lahko izbrali najboljše in izdali le eno »super ploščo«, kot kaže pa so se raje odločili za dva albuma. Tako januarski kot avgustovski del sta močno pod vplivom fuzz efekta na Albertovih kitarah, a tudi bas in vokali imajo posebne glasbene efekte. Fuoco amico I in Colle immane sta na primer pesmi, v katerih igra fuzz glavno vlogo. Fuoco amico II je posebna pesem, lahko bi jo definirali doom fuzz. V novi plošči je tudi prostor za bolj umirjene pesmi, kot sta Nera visione, Un blu sincero in zaključna Waltz del Bounty. Med najboljše in »normalne« skladbe albuma spadajo Cannibale, pesem Dymo, ki zelo spominja na komad Derek iz Endkadenz vol I in še rokerska Caleido. Skupina Verdena se je torej ponovno »predrzno« vrnila na glasbeno sceno in to kar z dvema ploščama v enem letu. Kmalu pa bomo videli, ali je bend tudi tokrat zadel v črno ... / SVET Petek, 4. septembra 2015 64 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - 14. septembra bodo predstavili in sprejeli skupen dokument Pokrajina s konzultama za trijezičen naziv unij »Pisati v italijanščini, slovenščini in furlanščini je v našem prostoru nekaj povsem naravnega. Za prisilo bi šlo, če bi ravnali obratno.« S temi besedami je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghet-ta zaključil srečanje, ki sta se ga včeraj v njegovi pisarni udeležila predsednika slovenske in furlanske pokrajinske konzulte David Peterin in Renzo Medeossi. Navzoča je bila tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, predmet pogovora pa sta bila nedavno sprejeta statuta Medobčinske teritorialne unije Kras Soča Jadran ter medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje - UTI Collio-Alto Isonzo. Kot znano se je prva »rodila« z dvojezičnim uradnim nazivom, druga pa izključno z italijanskim, kar se tako pokrajinski upravi kot predstavnikoma dveh konzult zdi nesprejemljivo. Kaj torej narediti? Med sestankom, do katerega je prišlo na pobudo predsednika pokrajine, so se Gherghetta, Černičeva, Peterin in Medeossi dogovorili o sklicu skupne seje slovenske in furlanske konzulte, na katero bodo povabili tudi župane, pokrajinske svetnike ter parlamentarce in deželne svetnike, ki so bili izvoljeni na Goriškem. Seja bo posvečena ravno vprašanju večje-zičnosti v medobčinskih unijah, predstavniki konzult pa bodo ob tej priložnosti sprejeli skupen dokument, s katerim bodo opozorili na potrebo po trijezičnem poimenovanju in trijezičnem statutu za obe medobčinski zvezi, ki ju sestavljajo občine goriške pokrajine. Skupna seja bo v ponedeljek, 14. septembra, v dvorani goriškega pokrajinskega sveta. Začela se bo ob 16. uri. »Enojezično poimenovanje unije občin za zgornje Posočje in Brda pomeni zanikanje večkulturne identitete našega prostora. Res je, da statut vsebuje vrsto postavk, ki so povezane z zaščito slovenske in furlanske narodne skupnosti, pluralnost našega prostora pa bi se morala odražati tudi v samem nazivu,« pravi Mara Černic, ki je zelo kritična do ravnanja goriškega župana in tudi do ostalih upraviteljev, ki so statut izglasovali. »Romolijeva odločitev je izraz desničarske politike, ki ne sodi v današnji čas. Ostali župani - tudi tisti, ki so se izrekli za večjezično poimenovanje - pa niso imeli dovolj moči in poguma, da bi glasovali proti,« meni podpredsednica pokrajine. »Do 14. septembra bomo pripravili skupen dokument, ki ga bomo predstavili vsem županom in izvoljenim predstavnikom. V njem bom pojasnili, zakaj je po našem mnenju povsem naravno in samoumevno, da sta statut in naziv medobčinske unije trijezična. Radi bi dosegli, da bi deželna uprava Furlanije Julijske krajine pripravila in sprejela amandma k deželnemu zakonu o reformi krajevnih uprav ter predvidela trijezično poimenovanje in statut za unije, v katerih sta zaščiteni slovenska in furlanska narodna skupnost,« pravi David Peterin in nadaljuje: »Izvajanje zaščitnih norm ni pod vprašajem, saj je predvideno po statutu. Pravilno in normalno pa bi bilo, da bi nova krajevna ustanova imela tudi večjezično ime. Tako mi kot predstavniki furlanske konzulte se čudimo, da se je problem trijezičnega poimenovanja sploh postavil.« Z leve Peterin, Medeossi, Černičeva in Gherghetta gorica - Občinski odbornik Ceretta »Dovolj je zbadanja, skupaj rešujmo težave« »Ne potrebujem učiteljev. Zato ni treba, da mi ljudje solijo pamet prek medijev. Dajmo raje sesti za mizo, se skupaj pogovoriti in reševati težave. Za to sem vedno na razpolago.« Takole se goriški občinski odbornik Stefano Ceretta odziva na izjave vodje pravne posvetovalnice SKGZ Livia Semoliča in goriškega pokrajinska taj- gorica - V mestni sekciji Slovenske skupnosti Razmišljajo o zbiranju podpisov za oživitev rajonov Po poletnem premoru se je v prejšnjih dneh spet sestala mestna sekcija stranke Slovenske skupnosti (SSk). »To poletje je prineslo Slovencem v Gorici dve neprijetni novosti: zavrnitev predloga o ponovni oživitvi rajonski svetov v mestu Gorica ter samo enojezični italijanski naziv za novo medobčinsko unijo za severno Posočje in Brda,« poudarjajo predstavniki SSk, ki so na zasedanju mestne sekcije ugotavljali, da desna sredina ne kaže nikakršnega posluha za ponovno oživitev rajonskih svetov. »Še bolj pa je zaskrbljujoče negativno stališče slovenske komponente pri Demokratski stranki,« pravijo iz SSk. V zvezi s tem vprašanjem se je odprla razprava o možnosti, da bi SSk začela zbirati podpise z zahtevo po oživitvi rajonskih svetov v slovenskih okrajih. »Glede nove medobčinske unije pa gre spet, ob bistvenem sodelovanju slovenske komponente Demokratske stranke, za novo krčenje kompetenc naših občin,« poudarjajo predstavniki SSk, ki so sklenili, da bo na prihodnjem sestanku med tajništvi Slovenska skupnost zahtevala od Demokratske stranke pojasnila glede obnašanja njenih predstavnikov. »V kolikor ne bi prišlo do zadovoljivega odgovora bo SSk preučila sedanje politično zavezništvo, ki se žal udejanja le v občini Gorica.« V nadaljevanju razprave so izrazili zaskrbljenost zaradi zaprtja poštnega urada v Štandrežu, zato bodo trije občinski svetniki SSk vztrajali pri zahtevi, da pride do sestanka z ravnateljem goriškega poštnega urada. Goriška sekcija je tudi potrdila stališče pokra- jinskega tajnika SSk Julijana Čavdka v zvezi z odprtjem še ene sekcije slovenskega vrtca na Krminskem. »Če je med italijanskimi družinami toliko zanimanja za učenje slovenskega jezika, potem naj na italijanskem ravnateljstvu poskrbijo za kuriku-larne tečaje slovenščine v italijanskih vrtcih in šolah na Krminskem,« poudarjajo člani mestne sekcije SSk, ki glede sredstev iz za- Informest za zdravje rastlin v Bosni Agencija Informest bo razvila projekt mednarodnega sodelovanja, v okviru katerega bo nudila pomoč bosanskemu kmetijskemu ministrstvu za razvijanje nadzora nad fito-sanitarnimi sredstvi in za prilagajanje evropskim standardom. Projekt je vreden poldrugi milijon evrov in bo trajal dve leti, pri njegovem razvijanju bo sodelovalo tudi kmetijsko ministrstvo iz Poljske. Posebno pozornost bodo namenili zdravju rastlin in uporabi fitosanitarnih sredstev, ki so okolju prijazna. V zadnjih mesecih so na sedežu kmetijskega inštituta Republike Srbske v Igmanu že izpeljali nekaj pripravljalnih srečanj, na katerih so krajevne izvedence usposabljali za nadzor nad gozdnimi zajedavci. kona 38/2001 za poslovanje slovenskih jezikovnih uradov menijo, da bi morala goriška občina kriti stroške iz svojega proračuna, v pričakovanju, da bodo prišla obljubljena finančna sredstva iz Rima. »Nerazumljivo pa je, da se o tem in drugih problemih, ki se tičejo naše skupnosti, ne oglasita ne občinska ne pokrajinska konzulta za Slovence,« zaključujejo predstavniki SSk. »Polemike okrog vzpenjače nepotrebne« Goriški občinski svetnik stranke upokojencev Mario Comelli poudarja, da so dosedanje polemike okrog gradnje vzpenjače na grad nepotrebne. Po njegovih besedah je župan Ettore Romoli že večkrat opozoril, da je projekt podedoval od svojega predhodnika, težave pri gradnji in zamude pa so vezane na stečaj prvega gradbenega podjetja, na prekinitev gradbenih del zaradi najdbe ostankov antičnega obzidja, na stečaj drugega podjetja in povečanje stroškov za nadaljevanje del. Comelli poudarja, da finančnih sredstev za vzpenjačo ni mogoče nameniti drugim projektom, sploh pa upa, da bodo gradbena dela kmalu ponovno stekla in da bo mesto čim prej razpolagalo z novo turistično pridobitvijo. nika SSk Julijana Čavdka, ki jih je v prejšnjih dneh v zvezi z možnim zaprtjem slovenskega jezikovnega urada pri goriški občini objavil naš dnevnik. Kontinuiteto delovanja službe ogroža zamuda pri nakazilu sredstev iz zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost št. 38/2001, na katera čaka občina Gorica - tako kot druge uprave - že več kot pol leta. »Čas je, da združimo moči. Namesto zbadanja bi pričakoval, da si bomo zavihali rokave in delali za skupno dobro. Zdi se mi, da sem glede znižanja ravni zaščite, ki jo te zamude pri nakazilu sredstev iz zakona št. 38 nedvomno predstavljajo, bolj zaskrbljen jaz kot pa Semolič in Čavdek. Čudi me, da se ne zgražata nad temi nesprejemljivimi zamudami, za katere je kriva država, a tudi dežela FJK, ki ničesar ne reče. Namesto, da trosimo nasvete, se resno pogovorimo o vprašanju manjšinskih pravic in zaščiti. Naša uprava je na tem področju naredila več kot marsikatera levo-sredinska,« pravi Ceretta, ki se želi o sredstvih za dvojezično poslovanje javnih uprav pogovoriti tudi z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem. Goriška pokrajina dobra plačnica Goriška pokrajina je dobra plačnica; zaradi tega je dosegla zelo visoko uvrstitev na lestvici krajevnih uprav, ki so jo sestavili na podlagi hitrosti, s katerimi plačujejo izvajalce javnih del in sploh dobavitelje. Skupno so vzeli v pretres 20.000 krajevnih uprav in ustanov iz cele Italije, na koncu se je goriška pokrajina uvrstila na 14. mesto. Krajevne uprave na državni ravni poravnajo svoje dolgove po povprečno 40 dneh, čeprav zakon določa, da bi to morale storiti v roku 30 dni; goriška pokrajina pa za plačila povprečno poskrbi že po 23 dneh. Na vrhu lestvice je pokrajina Arezzo, za njo so se uvrstile agencija za prihodke, občina Pavia, Trgovinska zbornica iz Milana, pokrajini Savona in Pra-to ter občini Prato in Treviso. vipava - Univerza Razprave ni bilo, odločil bo župan »Nimamo o čem razpravljati,« je točko o zakupu in uporabi prostorov gospodarskega dela Lanthierijevega dvorca na včerajšnji seji vipavskega občinskega sveta začel in v isti sapi zaključil župan Ivan Princes. Vsebina aneksa, ki naj bi ga včeraj obravnavali občinski svetniki, je namreč za najemnico teh prostorov, Univerzo v Novi Gorici, nesprejemljiva. Tema, ki v zadnjem času razvnema precej ugibanj o tem, ali bo Univerza ostala v Vipavi ali ne oziroma če se tja tudi dolgoročno seli, ker bo tam postavila univerzitetni kampus, torej še vedno ostaja odprta. Srž zadnjega dogajanja je najem pred kratkim obnovljenega gospodarskega dela Lanthierijevega dvorca v Vipavi, kjer ima univerza v osrednjem delu že svoje programe. Univerza vztraja pri tem, da najame objekt v celoti, vključno z atrijem, kot izhaja iz pogodbe, ki jo je z občino podpisala leta 2003. Nekateri občinski svetniki pa bi radi videli, da bi bil atrij iz pogodbe izvzet, čeprav so se na univerzi nazadnje strinjali, da je za javnost odprt 24 ur na dan in da v njem potekajo manjše primerne prireditve. Ko je na prejšnji seji večina svetnikov glasovala proti oddaji atrija univerzi, je rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Za-vrtanik napovedal, da Univerza iz Vipave odhaja, če v najem ne dobi celote ter da bodo morda v bodoče zapustili tudi osrednji del dvorca. To pa občino kaj hitro lahko spravi v težave: evropski in državni denar za obnovo dvorca je namreč dobila na račun vsebine, torej univerze, na njena pleča pa bi padlo tudi drago investicijsko vzdrževanje stavbe. Župan je tedaj napovedal svoj odstop, če se zadeve ne uredijo v prid univerzi. Nov aneks k pogodbi iz leta 2003, ki je bil na dnevnem redu včerajšnje seje, je vseboval petletni najem atrija, kar pa za univerzo ni sprejemljivo. »Nesoglasij je bilo enostavno preveč, še več, kot jih je bilo. Ne moremo nadaljevati pogovorov na takšen način, da se nič ne dogovorimo,« je včeraj po rekordno hitro zaključeni točki pojasnil Princes, »to pomeni, da bi morali začeti vse na novo, študijsko leto pa se prične čez nekaj tednov.« Kaj torej sledi? Župan še vedno zatrjuje, da mora univerza na vsak način ostati v Vipavi ter da sklepi občinskega sveta ne smejo biti škodljivi za tamkajšnjo občino. »Sklepov in razprav ni več. Odločitev je na moji strani,« je bil včeraj odločen župan in tako dal vedeti, da bo zadevo prevzel v svoje roke. To bo storil, je dodal, ko bo izdano uporabno dovoljenje za gospodarski del dvorca Lanthieri, kar naj bi se zgodilo do sredine tega meseca. »Tedaj lahko univerza svojo enoto prenese v Vipavo,« je zagotovil Princes. Znova je poudaril tudi, da enostavno ne gre, da bi to, kar je občina, nenazadnje pa tudi država in evropska unija, v zadnjih dvajsetih letih vložila v ta dvor, sedaj skupina svetnikov zrušila. Že dopoldan, se pravi nekaj ur pred občinsko sejo, je novinarsko konferenco na to temo sklical rektor Univerze v Novi Gorici. Znova je poudaril, da univerza še vedno vztraja na dveh temeljnih pogojih, na podlagi katerih so pred dvanajstimi leti z občino Vipava sklenili pogodbo, in sicer, da je najem dolgoročen ter da je univerza v dvorcu edini najemnik. V primeru, da bo župan zadeve vzel v svoje roke, kot je popoldan potem res napovedal, pa bo univerza počakala s selitvijo v izogib morebitnim pravnim zapletom. »Mislim, da vse to pravno zdrži, kvečjemu bom plačal kakšno mandatno kazen, kot je že v modi, za en pralni stroj, in to bo to,« je včeraj pribil župan. (km) / GORIŠKI PROSTOR_Petek, 4. septembra 2015 1 3 Praznik v Krminu V Krminu se danes začenja tradicionalni tridnevni praznik grozdja, ki vsako leto privabi številne obiskovalce iz bližje, a tudi širše okolice. Organizatorji so letos namestili šest »otokov« oz. šest različnih prizorišč, kjer bodo potekale najrazličnejše dejavnosti, od plesov do razstav in koncertov. Danes se bodo praznovanja začela ob 18. uri in se bodo nadaljevala do poznih večernih ur z glasbo v živo na Trgu XXIV mag-gio; ljubitelji kvartanja se bodo ob 20.30 lahko udeležili tekmovanja v briškoli. Jutri zjutraj se bodo v Krminu ustavili udeleženci Ducati Festa v režiji društva Desmo Owners Club, mogoče bo tudi prisluhniti najrazličnejšim zvrstem glasbe. V nedeljo, 6. septembra, od 10. ure dalje bodo na vrsti delavnice za otroke, v popoldanskih urah bodo priredili turnir v šahu in razstavo starod-obnikov, vrhunec tridnevnega praznovanja bo ob 15. uri, ko se bo začel sprevod vozov po mestnih ulicah, ki ga bodo spremljali glasba in ples. V večernih urah se bodo zvrstili nastopi »zumba« plesalcev in »Pena Party«; seveda bodo dogajanje spremljale dobro založene stojnice, ki bodo ponujale najrazličnejšo hrano, pivo in vino. (av) Odprtje romjanske šole V soboto, 12. septembra, bodo v Romjanu slovesno odprli novo stavbo slovenske osnovne šole. Upravitelji, šolniki, starši in drugi udeleženci se bodo pred šolo zbrali ob 10. uri, ob 10.30 bo prerez traku, sledil bo ogled novih prostorov. Kras v Milanu Od ponedeljka, 7. septembra, do nedelje, 13. septembra, bodo lahko obiskovalci svetovne razstave Expo v Milanu spoznavali goriški Kras v prostorih »Cascina Triulza«. Dogodek, ki so ga poimenovali z Ungarettijevim verzom »Il Carso non e piu un inferno«, prireja združenje Amici di Ca-stelnuovo s pokroviteljstvom dežele FJK, Fundacije Goriške hranilnice in goriške Trgovinske zbornice ter drugih lokalnih ustanov; projekt so podprla tudi številna krajevna priznana podjetja, kmetije in restavracije, med katerimi so Lokanda Devetak, kmetija Devetak Sara, Rubijski grad, Kovač, kmetija Drejče, sodelujejo pa tudi Kraški krti. Dogajanje bo doseglo svoj vrhunec v soboto, 12. septembra, ko bo ob 16. uri v avditoriju »Cascina Triulza« okrogla miza, na kateri bodo spregovorili Francesco Scaglione, Claudio Fabbro, Adriano Zuppel, Silvo Stok, Gianfranco Trombetta. Moderator bo Bruno Pizzul; prisotna bo tudi predsednica dežele FJK Debora Serracchiani. (av) Mini olimpijada in tek Jutrišnji dan bo v Novi Gorici športno obarvan. Med 9.30 in 11.30 bo za predšolske otroke in osnovnošolce iz prve triade na travniku pred mestno hišo potekala Mini olimpijada 2015 in športna tržnica. Na voljo bodo zabavne igre in preizkus v raznih športih, sledil bo olimpijski kviz. Popoldan ob 17. uri bo na vrsti 3. Goriški tek; startnina, ki bo znašala 10 evrov, bo tokrat v celoti namenjena Fundaciji Vrabček upanja. Start in cilj sta pred mestno hišo, dolžina proge je osem kilometrov. Pred tem bo med 16.15 in 16.30 potekal tek dečkov in deklic na 1000 metrov. Prijave na tek zbirajo na elektronski pošti novagorica@olympic.si ali na številki 00386-41-640875. (km) Letos tudi Japonska Na letošnjih Okusih na meji, ki bodo v Gorici med 24. in 27. septembrom, bo mogoče okusiti tudi japonske jedi; skupaj s kitajskimi, indijskimi in tajskimi dobrotami bodo na voljo v Ulici Boccaccio. kanal - Danes na Kontradi Ciril Zlobec na uvodnem večeru Kogojevih dnevov Na kanalski Kontradi se danes ob 19.30 začenja 36. sezona mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Na otvoritveni večer bo prisotne nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ob njej pa bosta zbranim besedo namenila tudi Ciril Zlobec, predsednik organizacijskega odbora festivala in kanalski župan Andrej Maffi. Sledilo bo odprtje razstave akademskega slikarja Andreja Jem-ca, predstavila jo bo Verena Koršič Zorn. Sledil bo prvi iz niza devetih koncertov, ki se bodo na različnih lokacijah, med drugim tudi v Trstu, Gorici in Bardu v Benečiji, zvrstili do 21. oktobra. Drevi bo torej v cerkvi Marije Vnebovzete v Kanalu ob Soči ob 20.30 nastopil Orkester Padove in Benečije. Pod taktirko hrvaške dirigentke Nade Matoševic Oreškovic bodo nastopili tudi solisti Mojca Zlobko Vajgl na harfi, organist Gregor Klančič in Simone Leonardi na trobenti. Izvedli bodo dela dveh slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Marijana Gabrijelčiča in madžarskega avtorja Bele Bartoka. (km) ronke - Vandali Razbili steklo in prerezali tri pnevmatike Ob povratku domov jih je pričakalo neprijetno presenečenje. Družina Crevatin stanuje v Ulici Curbine v Soleschianu pri Ronkah. Včeraj so se vrnili domov z dopusta in pred hišo takoj opazili, da je bil ženin avtomobil Chevrolet Spark hudo poškodovan. Neznanci so razbili sprednje vetrobransko steklo in prerezali tri pnevmatike. Sosedje naj bi nekaj slišali okrog 2.30. »Smo res zaprepadeni. Česa takega še nismo doživeli,« pravi Andrea Crevatin, ki je včeraj dogodek prijavil policiji. Policisti so si ogledali vozilo in zasegli kamen, s ka- Razbito steklo fotoc.v. terim so neznanci oz. neznanec poškodovali avto. V Ulici Curbine podobnih dogodkov ne pomnijo, v So-leschianu so pa policisti v preteklosti že obravnavali nekaj vandalskih dejanj na igrišču za bejzbol in na balinišču. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 3: 16.20 »Citta di carta«; 18.15 - 20.00 - 22.00 »Taxi Teheran«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Southpaw - l'ultima sfida«. Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.20 - 22.00 »Taxi Teheran«. Razstave V GORICI: v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg bo danes, 4. septembra, ob 17.30 predstavitev zbirke dokumentov »Gorizia 1915-1918«. Razstava bo na ogled istočasno z razstavo »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coroni-ni e la bella scrittura« do 4. oktobra. Urnik: od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00. Ob sobotah in nedeljah do konca septembra ob 17.00 predvideni brezplačni vodeni ogledi. Informacije po tel. 0481533485 ali www.coronini.it. V GRADU DOBROVO bo do danes, 4. septembra, na ogled slikarska razstava Ivana Roba z naslovom »Do pojavnosti in nazaj«. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli bo danes, 4. septembra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Il senso circolare dell'arte - Luciano de Gironcoli«. Opere 1962/19722005/2015; na ogled bo do 25. oktobra od četrtka do sobote 16.0019.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: danes, 4. septembra, v Gradežu v baziliki sv. Evfemije glasbeni dogodek »Passio Sancti Ruphini«; 5. septembra v Gorici v palači Attems nastop ansambla »Il convitto musicale«. Več na www.dramsam.org. V REDIPULJI: v vojaški kostnici bo v soboto, 5. septembra, ob 21. uri koncert »Redipuglia, la leggenda: 19141918 Suoni di memoria«. Večer v pobudi godbenega združenja Anbima. Za informacije po tel. 346-3425508. H Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, med 10. in 12. uro Dan odprtih vrat v Gorici na Kor-zu Verdi 51. Istega dne bo med 16. in 18. uro Dan odprtih vrat tudi v Doberdobu, na sedežu KD Jezero. Razkrili vam bomo čarobni svet glasbe. Informacije po tel. 0481-531508 ali gorica@glasbenamatica.org. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481532163 ali info@emilkomel.eu. DIJAŠKI DOM sporoča, da bo zaključna prireditev vseh poletnih kampov v četrtek, 10. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu. Na programu bo muzikal, predstavitev dejavnosti, ogled slik in družabnost. Informacije po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 ali www.dijaskidom.it. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2015-16. Informacije v tajništvu na Korzu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00 petek zaprto, ali po tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.org. S Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). SPDG vabi člane in prijatelje na spominski pohod »Bazoviški junaki« v nedeljo, 6. septembra. Zbirališče do 10. ure pri Kalu v Bazovici. Prav tako vabi na popoldansko spominsko slovesnost. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni posta- ji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). SPDG vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) na izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za podrobnejše informacije in prijavo po tel. 347-6220522 (Fanika) ali fani-ka@spdg.eu. K Čestitke 50 let je minilo odkar sta se v Doberdobu odločila za skupno življenjsko pot BERTA FRANDOLIČ in LINTO ZANIER. Še mnogo lepih in srečnih skupnih let vama želijo Silvano, Tončka, Suzana in Ingrid z družinama. 13 Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-20678, 328-6669048 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. MOPZ JEZERO vabi vse člane na prvo vajo, ki bo na sedežu društva danes, 4. septembra, ob 20.30. Za nove člane imamo še dovolj prostora. ZSKD obvešča, da bo goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno danes, 4. septembra. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, v Tumovi dvorani v KB Centru, od 15.00 do 18.00 na sporedu septembrsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave po tel. 0481-531495 od 9.00 do 13.00 ali sms po tel. 3270340677 ali marisa@zskd.eu. IGRE RAJONOV V ŠTANDREŽU: v nedeljo, 6. septembra, se bodo v sklopu praznovanj 70. obletnice KD O. Zupančič Štandrke in Štandrežci pomirili v raznih veščinah. Zbirališče ekip v domu A. Budala ob 9.30. Obvezna športna oprema, otroci naj prinesejo s seboj tudi barvice. Za informacije po tel. 329-0913340 (Maja). V MLADINSKEM DOMU: v Gorici v Ul. Don Bosco 60 se v ponedeljek, 7. septembra, začne priprava na vstop v novo šolsko leto »Uvod v srednjo«. Namenjeno prvošolcem, na razpolago še nekaj prostih mest. Vpis in informacije po tel. 0481-280857 ali 3666861441. MLADINSKI DOM: sporoča, da bo v četrtek, 10. septembra, ob 18. uri informativno srečanje ob začetku nove šolske sezone v Ul. Don Bosco 60 v Gorici. Ob zadostnem številu vpisov bo letos potekal pošolski pouk tudi za otroke osnovne šole. Informacije po tel. 0481-280857 ali 3666861441. AŠZ DOM obvešča, da bo vadba v novi sezoni potekala po sledečem urniku: Športni vrtec (letniki 2010, 2011 in 2012) pon. in čet. 15.30-16.30 s pri-četkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Mikro-minibasket (letniki 2007, 2008 in 2009) pon. in čet. 16.3017.30 s pričetkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Minibasket (letniki 2004, 2005 in 2006) torek in sreda 16.45-18.30 ter petek 16.45-18.15 s pričetkom 15. septembra, vodi prof. Dražen Grbac. Under 14 (letniki 2002 in 2003) pon. 17.30-18.00, torek 18.3020.30, sreda 18.30-20.00, četrtek 19.0020.30 s pričetkom 14. septembra, vodi Jan Zavrtanik. Under 16 (letniki 2000 in 2001) torek 18.30-20.30, sreda 18.30-20.00, čet. 17.30-19.00, petek 18.15-19.45 s pričetkom 15. septembra, vodi Jan Zavratnik. Cheerleading za osnovnošolke/ce ob ponedeljkih 17.30-19.00 s pričetkom 14. septembra, vodi Andrej Nedeljkovič. Za ostale informacije po tel. 329-2718115 (David Ambrožič: pon.- pet. 16.0019.00) ali domgorica@gmail.com. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 16. septembra, ob 19. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). ZUMBA KIDS - AŠKD Kremenjak vabi otroke na poskusno in brezplačno lekcijo v četrtek, 17. septembra, ob 17.15 v kulturnem centru v Jamljah z vaditeljico Greto Lefons. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta). H Prireditve V TRŽIČU v sklopu niza »Settembre Monfalconese«: danes, 4. septembra, ob 18. uri odprtje fotografske razstave »Saturnia e Vulcania« v galeriji na Trgu Cavour; informacije po tel. 0481-494210 (Elena Orsi). VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene na goriškem gradu v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Francesco Provedel (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Adriano Bressan (iz kapelice pokopališča) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. 14 Petek, 4. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / štarancan - Nova čistilna naprava bo Sočo rešila nesnage Izbirajo graditelja Družba Irisacqua nadaljuje postopek za izgradnjo novega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki bo Sočo »rešil« goriških odplak ter omogočil učinkovitejše upravljanje kanalizacijskega omrežja goriške pokrajine. Gorico in Štarancan bo skozi Gradišče povezovala okrog 25 kilometrov dolga cev, v katero se bodo iztekale odpadne vode iz raznih občin, odplake pa bo prečiščevala ena sama večja čistilna naprava v Štarancanu. Posodobitev kanalizacijskega omrežja je zahteven in zapleten projekt, zato ga bo družba Irisacqua izvajala po fazah. Prva, ki bi se lahko začela že v prihodnjih mesecih, bo povečanje zmogljivosti čistilne naprave v Štarancanu. Družba Irisacqua namreč že išče podjetje, ki mu bo zaupala pripravo izvršilnega načrta in 16.200.000 evrov vredna dela. Rok za prijavo na razpis se je iztekel 19. avgusta, družba pa mora zdaj podrobno preučiti vse ponudbe in imenovati izvajalca. »Težko bi napovedal, kdaj se bo ta faza zaključila, saj je treba pri izbiri izvajalca upoštevati celo vrsto kriterijev, ne le najcenejše ponudbe,« je povedal predsednik družbe Irisacqua Mirio Bolzan. Posodobitev štarancanske čistil- Dotrajana goriška čistilna naprava fotod.r. ne naprave bo kot omenjeno le prvi sklop del. Sledila bo gradnja osrednje kanalizacijske cevi med Štarancanom in Gradiščem ter med Gradiščem in Gorico, zadnji sklop del pa bo prilagoditev čistilnih naprav v Gorici in Gradišču. »Nov sistem prečiščevanja bo veliko bolj učinkovit od sedanjega. Sodobna tehnologija nam bo zagotovila stalen nadzor in bolj kakovostne rezultate. Danes imamo namreč v pokrajini sedemnajst večjih in manjših čistilnih naprav, novi štarancanski čistilni obrat pa jih bo skoraj v celoti na- Poklon borcem Proletarske brigade V Selcah se bodo jutri ob 19.30 z ba-klado poklonili spominu na borce Proletarske brigade, ki so jo ustanovili delavci iz tržiške ladjedelnice in iz drugih tovarn pred 72 leti. Med 10. in 11. septembrom leta 1943 so se iz Selc odpravili preko Doberdoba in Dola proti Vogrskemu, kjer se je zbralo med 1.500 in 2.000 mož. To je bilo jedro italijanskega odporniškega gibanja, ki se je skupaj s slovenskimi partizani zoperstavilo okupatorju na Goriški fronti. Udeleženci jutrišnje svečanosti se bodo zbrali pred prireditvenim prostorom v Selcah in se zatem odpravili do spomenika ob cesti za Doberdob. Tu bodo spregovorili predstavniki VZPI-ANPI ter slovenskih in italijanskih krajevnih skupnosti. domestil,« je povedal predsednik Bol-zan. Naložba v štarancansko čistilno napravo in 25-kilometrsko kanalizacijsko cev bo znašala okrog 36 milijonov evrov, dela bodo trajala dobri dve leti. Nad kanalizacijsko cevjo bodo ob zaključku del speljali tudi okrog sedemnajst kilometrov kolesarskih stez: za ta projekt, ki je namenjen ovrednotenju Soče iz okoljskega in turističnega vidika, se zavzema goriška pokrajina, ki želi z novo traso izpopolniti pokrajinsko mrežo kolesarskih poti. .i. CO\ULICH Lili lil in VULCflNIA PRRNINR REMORDOV ****------ t ¿ F-T-l >W . Trzic Občinska galerija Sodobne umetnosti Trg Cavour 44 razstavo sta uredila Maurizio Eliseo in Nicolo Capus 4.—20. september 2015 torek—sobota: 10.00—12.00 / 16.00—19.00 nedelja: 10.00—12.00 / ponedeljek zaprto Občina TRŽIČ Fondazione FinCAnTIERI pokroviteljstvo REGIQNE AUTONOMA F Rimi VeNEZIA GIUUA vojsko - Tudi Goričani in Sovodenjci Spomnili so se prenosa ranjencev Minulo soboto je potekal na območju idrijskega hribovja in vojskarske planote že dvaintrideseti Pohod v spomin na prenos ranjencev, ki so jih v zadnjem tednu avgusta leta 1944 iz bolnišnic Franja in Pavla na ramenih peš prenesli do letališke steze na Notranjskem, od tam pa prepeljali čez Jadransko morje v Bari. Letos je trasa od Želina skozi Ja-gršče na Idrijske Krnice, Oblakov vrh in do Vojskega spet potekala po običajnih stezah, kolovozih in gozdnih cestah, za razliko od lanskega pohoda, ki se je zaradi posledic žleda moral izogibati območjem s podrtimi drevesi in prekla-nimi vejami. Že večkrat objavljenim podatkom o medvojnem pohodu z ranjenci, nosači in zaščitnimi enotami IX. Korpusa, lahko dodamo število, ki ga je posredoval Silvano Bacicchi v intervjuju objavljenem v knjigi La cosa giusta, kjer je zapisano, da je med zaščitnimi enotami bilo tudi dvesto garibaldincev divizije Garibaldi Natisone. Napoved lepega vremena je privabila, poleg ostalih zgodovinskih, čustvenih in rekreacijskih vzgibov, sto pet pohodnikov obeh spolov in najrazličnejših starosti. Z drugega konca, s Predmeje, je na osrednjo proslavo na Vojskem prišlo petinšestdeset pohod-nikov s precej krajše trase skozi gozdove, Hudo polje in Mrzlo rupo. Združeni koloni sta se z zastavami nekdanjih brigad in praporščaki starejše generacije ter harmonikarko pridružili približno dvestotim udeležencev proslave, ki so prišli z avtobusi iz Pirana, Žiri, Kranja in Idrije ali z avtomobili iz drugih krajev Slovenije, zlasti s Primorske. Posebej gre omeniti prisotnost manjše skupine, ki v spomin na vojne dogodke prehodi pot od Nanosa na Triglav, Proslava in pohod in desetino dolgoprogašev, ki razdaljo od Želina na Vojsko pretečejo v lahnem teku. Program proslave je bil posvečen 70-letnici zaključka druge svetovne vojne. Nastopil je Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ustanovljen kot invalidski pevski zbor leta 1944 pri Črnomlju, zbrane ljudi pa so nagovorili predsednik idrijsko cerkljanskega območnega združenja bivših borcev Jelko Kašca, idrijski župan Bojan Sever in dolgoletni poslanec državnega zbora Miran Potrč. Vsi so poudarili vrednote, ki jih nekdanji petkrat daljši pohod in simbolni pohodi zadnjih desetletij zrcalijo v sedanjost in prihodnost, nekdanji poslanec pa je dodal kritične in hkrati bodrilne poglede na sedanje družbene dinamike na Slovenskem. Srečanje je scenografsko in tehnično pripravilo krajevno Kulturno društvo Planika. Iz Gorice in zlasti Sovodenj je letos šlo na okrog trideset kilometrov dolgo pot sedem pohodnikov obeh spolov. (ar) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 4. septembra 2015 15 ŽARIŠČE Prehod v enodomnost in slovenska manjšina Andrej Berdon Prehod iz totalne dvodomnosti v enozbornični sistem je epohalna sprememba italijanskega parlamentarnega ustroja. Ne gre za eno od prenagljenih reform zadnjega dvajsetletja (npr. volilna pravica za Italijane po svetu). Tokrat ne bo poti nazaj - zakone bo sprejemala ena sama zbornica in ne več dve. Kar bo ostalo od Senata bo podobno slovenskemu Državnemu svetu. Slovenci smo žal izgubili priložnost, da bi dosegli vsaj olajšan mehanizem za izvolitev svojega človeka v Zbornico. Manjšina se ne more zadovoljiti z zastopstvom v Senatu, ki je umirajoč organizem. Italijani v Sloveniji ne bi pristali zgolj na Državni svet, v Ljubljani pa kaj takega nikomur ne bi prišlo na um. Če moramo zahtevati poslanca v Zbornici, se po drugi strani soočamo z možnostjo, da ga ne bomo mogli izvoliti. Snujoče se besedilo predvideva za okrožje »Vzhodna FJK« le šest poslancev in tu se bodo leva in desna sredina ter ostale liste ostro soočali. Osnutek določa še, da so nosilci liste avtomatično izvoljeni in jim torej ni treba nabirati preferenc. Ostali kandidati pa bodo marširali po terenu in se s kremplji borili za preference. Če ne bo slovenski kandidat nosilec liste (verjetno liste DS), bo sploh mogoče nabrati dovolj preferenc? Bo možno računati na italijanske preference? Ali na odstop nosilca (ki bi denimo kandidiral tudi drugje) v korist drugouvrščenega Slovenca? Tokrat je bojazen po izpadu iz Zbornice še kar upravičena. Pa vendar smo imeli v tej nesrečni zgodbi možnost skupnega predloga. Med različnimi hipotezami imamo npr. model za izvolitev deželnega sveta FJK, ki bi ga lahko presadili v nastajajoče besedilo. A manjšina bi morala imeti eksistenčno minimalno složnost, ki je žal zaenkrat ni. Zase so znali poskrbeti Južni Tirolci in Francozi, zakaj niso znali tudi Slovenci v Italiji? Pomislimo na sledeči mehanizem. Zakon bi predvideval ob sedanjih dveh okrožjih (vzhodna in zahodna FJK) še tretje, posebno okrožje iz 32 občin, v katerih velja zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001. Paritetni odbor je (ne ravno z lahkoto) z uradnim aktom določil ta seznam, zakaj bi se ga ne poslužili? Tretje okrožje bi izvolilo enega poslanca na posebni listi za slovensko manjšino. Kdor bi želel na njej nastopati, bi moral predložiti ustrezno število podpisov volilnih upravičencev in za vsakega podpisnika volilni certifikat. Na dan volitev bi vsi volivci tega okrožja prejeli, kot doslej, eno samo volilnico za Zbornico, na kateri bi ob simbolih vse-državnih strank bil simbol slovenske liste (očitno to ni stranka Slovenske skupnosti). Volivec bi tajno glasoval ali za običajne stranke ali pa za slovensko listo in po želji oddal preferenco enemu od kandidatov. Slovenska lista bi imela poslanca le tedaj, ko bi prejela določen odstotek (recimo 2%) vseh veljavnih glasov v deželi (ali pa višji odstotek v 32-ih občinah). Je ta odstotek nizek? Niti ne: Južni Tirolci so s približno 170.000 glasovi izvolili celo tri senatorje in dva poslanca. In še. Da bi bil mehanizem sprejemljivejši bi se slovenska lista morala povezati z vsedržavno stranko, kateri bi se avtomatično prištevali naši glasovi; izvoljeni slovenski poslanec bi pripadal skupini iste stranke in se ravnal po njenih direktivah, razen ko bi šlo za manjšinske zadeve. Skratka to, kar se je dvakrat zgodilo s sporazumom med DS in SSk za volitve v Deželni Svet FJK . Čemu ne bi bil tak model možen tudi za državnozbor-ske volitve, če je za deželne volitve dober? Opisani mehanizem še zdaleč ne odgovarja temu, kar imajo Južni Tirolci ali Francozi. Tu bi šlo le za možnost: treba je sestaviti listo, podpisati dogovor z vsedržavno stranko, na volitvah doseči predpisani kvorum. A bila bi vsaj možnost, ki bi se je lahko oprijeli, ne pa da tavamo v zakonskem vakuumu in se nadejamo nekega čudeža. Že res, da so sorodne manjšine gladko prebrodile prehod v enodomnost, a o tem ni bilo najmanjšega dvoma. Pri nas se radi sklicujemo na njih ugodni položaj in tu pa tam potar-namo, da je nesorazmerje med našo in njihovo zaščito krivično. Seveda je. A južnotirolski model ni padel iz nebes. Za njim stoji več desetletna enotna politika, enotna vizija manjšinskega statusa. Naša skupnost pa se je taki viziji že zdavnaj odrekla, češ, da ustvarja etnične kalupe in zaprte prostore. Potemtakem se ne smemo čuditi, če nas obravnavajo drugače, kakor obravnavajo Južne Tirolce. Prej do novice na naši spletn www.primorski. strani eu videm - Zanimiva nadaljevanka Trio Cjastrons in njegova svojevrstna furlanska »revolucija« Snemanje nadaljevanke, ki si jo je zamislil trio Cjastrons VIDEM - Leta 1970 je Gil Scott-Heron prepeval, da revolucije ne bodo prikazali na televiziji. Skoraj pol stoletja kasneje pa bo trio Cjastrons prikazal svojo furlansko revolucijo prav na tak način. Na internetu si je že mogoče ogledati promocijski posnetek in nekaj utrinkov s snemanj, ki so se zaključila pred nekaj dnevi in iz katerih bo nastala nadaljevanka v šestih delih. glasba - Pobuda veleposlaništva RS Skupina Katalena na festivalu v Anconi ANCONA - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu vabi na koncert slovenske glasbene skupine Katalena (na sliki), ki bo jutri nastopila na zaključnem večeru mednarodnega festivala 'Adriatico Mediterraneo 2015" v Anconi. Ena najpomembnejših in najpopularnejših slovenskih mlajših domačih etno zasedb, ki je aprila letos izdala svoj šesti studijski album z naslovom »Enci benci Katalenci«, se bo predstavila italijanski javnosti na uglednem mednarodnem festivalu, ki že deveto leto združuje umetnike različnih zvrsti iz držav ob Sredozemskem morju. Skupina Katalena je nastala pred 13 leti kot enkraten projekt v Beli Krajini. Njena vztrajnost, pozitivna energija in dobro delo jih je pripeljala do 6 izdanih albumov (o.p. konec aprila je izšel šesti in je bil premierno predstavljen na Drugi godbi), do številnih gostovanj doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Švica, Francija, Češka, Izrael in ZDA) ter pozitivnih odzivov tako medijev kot tudi strokovne javnosti. S prodornimi studijskimi albumi in z izstopajočimi in dobro obiskanimi in sprejetimi koncerti je Katalena postala fenomen na slovenski glasbeni sceni, ki je dal polet številnim novim slovenskim etno fuzijskim zasedbam. sežana - Predstavitev knjige Kako so kuhali pri Kosovelovih SEŽANA- V Kosovelovi knjižnici v Sežani so predstavili knjigo receptov Tončke Kosovel »Kako so kuhali pri Kosovelovih«. Šlo je že za tretjo uspešno predstavitev knjige. Najprej so knjigo pred izidom predstavili v Tomaju ob obletnici smrti Srečka Kosovela, nato pa sredi julija v Volčjem Gradu v okviru drugega mednarodno pro-dajnega-razstavnega sejma KulinArtfest. Recepte so zbrale udeleženke kuharskega tečaja, ki ga je sestra Srečka Kosovela vodila v Divači v letih 1954-1955 v okviru Ljudske univerze Krajevnega odbora Divača, hrani pa jih Kosovelova knjižnica Sežana. Knjigo, ki je izšla v sozaložništvu Kosovelove knjižnice Sežana, Založništva tržaškega tiska in Založništva Buča, sta predstavili direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon in mentorica dijakinj, ki so knji- go oblikovale, profesorica Jelena Uršič. Magdalena Svetina Terčon je predstavila celoten projekt, vsebino in namen knjige, medtem ko je Jelena Uršič orisala svoje delo z dijakinjami Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana Sabino Babuder, Amando Oven, Matejo Vehar in Melito Volk, ki so gradivo oblikovale za svojo ma-turitetno nalogo. O spominih na Tončko Kosovel, bolj znano kot eno od sester pesnika Srečka Kosovela, je spregovorila Dragica Sosič. Pogovor je bil obogaten s predvajanjem posnetkov jedi, ki so jih mladi fotografi Jakob Gustinčič, Amanda Oven, Barbara Penko in Aleks Zorzut posneli v Gostilni Skok Štorje in Okrepčevalnici Apetit Sežana. Večer je s harmoniko zaokrožil mladi glasbenik Aleksander Lesar. Olga Knez Naslov dela tria, ki ga sestavljajo David Benvenuto, Cristian Pressacco in Marco Floran, je "Friul Revolution". Cjastrons želijo z njim ironično, pa vendar občuteno, prikazati revolucionarne težnje v današnji Furlaniji. Režiser je Marco D'Agostini, za fotografijo pa je odgovoren Claudio Cescut-ti. Nadaljevanka, ki si jo je zamislil trio Cjastrons, ki ga je Radio Onde Furla-ne poslal v eter pred tremi leti v sklopu projekta "JOY! Ce biele zoventut!", je neke vrste 'mockumentary' (psev-dodokumentarec). V njej se prepletata furlanščina in italijanščina, opaziti pa je tudi vpliv serije Monty Python in oddaj Cinico TV. Pristop avtorjev je vsekakor podoben tistemu, ki je že zaznamoval njihove oddaje v živo na Radiu Onde Furlane in druge multime-dijske projekte. Cjastrons bodo prikazali sureali-stične like in situacije (in ki so prav zato pogosto hiperrealni), ki bodo gledalce spravili v smeh, a obenem tudi spodbudili nekoliko bolj poglobljeno razmišljanje o aktualnih temah. Pro-ducenti serije so zadruga Informazio-ne Friulana in sami člani tria Cjastrons s podporo Deželnega sklada za avdio-vizualne medije Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine/Mladi FJK Prve posnetke so pokazali 15. aprila v videmskem kinu Visionario, ko so tudi javno predstavili projekt "Friul Revolution". Nove utrinke iz serije pa bodo predvajali na večeru "Friul Ben Comun" 5. septembra v Zeglianutti di Treppo Grande, in pet dni kasneje na otvoritvi vrste kulturnih dogodkov, katerih protagonisti bodo furlanski, slovenski in nemški jezik v sklopu prireditve Friuli Doc v središču Vidma. V Zeglianuttu di Treppo Grande bodo o svojem projektu spregovorili sami avtorji, pokazali pa bodo tudi nekaj posnetkov. V četrtek, 10. septembra, ob 19. uri, pa bo pod Lionellovo ložo v Vidmu "Revolutionary Doc', ko bodo pre-mierno predvajali promocijski video-posnetek nadaljevanke. S tem se bo tudi začel program srečanj, ki jih organizira Deželna agencija za furlanski jezik ARLeF v sodelovanju z Občino Vi-den/Furlan in Comun in z Radiom Onde Furlane. Furlanska radijska postaja bo tudi letos oddajala v živo s prireditve Friuli Doc od petka, 11., do nedelje, 13. septembra, od 14. do 16. ure. (NM) 1 6 Petek, 4. septembra 201S APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Zdovc izločil Dimca ČATEŽ OB SAVI - Dva dni pred uvodno tekmo 39. evropskega košarkarskega prvenstva v Zagrebu je selektor Jure Zdovc (na sliki) razkril končni seznam slovenske reprezentance. Iz moštva je kot zadnji izpadel Žiga Dimec. Slovenijo bo na EP zastopalo dvanajst igralcev. To so: Ne-bojša Joksimovič, Luka Rupnik, Klemen Prepelič, Jaka Bla-žič, Mitja Nikolič, Zoran Dragič, Miha Zupan, Jure Balažič, Saša Zagorac, Alen Omič, Jaka Klobučar in Uroš Slokar. Williams brez sprememb Erranijevav3.krogu ■ MTWVADF \Tn t---ÎXl,, MONZA - Moštvo formule 1 Williams je pred nedeljsko dirko v Monzi potrdilo, da bosta v naslednji sezoni za volanom njegovih dirkalnikov ostala Finec Valtteri Bottas in Brazilec Felippe Massa (na sliki). »Stabilnost je ključ uspeha, zato ne želimo ničesar spreminjati,« je dejal direktor Frank Williams. Massa in Bottas v seštevku svetovnega prvenstva zavzemata peti in šesto mesto, ekipno sta na tretjem mestu. V zadnjih dveh sezonah zmage nimata, Bottas se je sedemkrat zavihtel na stopničke, Massa pa štirikrat. košarka - Predstavitev skupine C (s Slovenijo) EuroBasketa 201S »Balkanska« skupina Odštevanje za najvažnejši košarkarski dogodek leta se počasi zaključuje. Jutri se končno začenja EuroBasket, na katerem bo nastopilo 24 najboljših reprezentanc s stare celine. Danes bomo predstavili še zadnjo skupino C oz. »balkansko skupino«, ki jo je marsikateri strokovnjak označil za drugo najbolj zahtevno na letošnjem evropskem prvenstvu. Za prva štiri mesta se bodo v Zagrebu potegovale Slovenija, Grčija, Hrvaška, Makedonija, Gruzija in Nizozemska. Slovenija Jaka Lakovič, Erazem Lorbek, Matjaž Smodiš. S temi igralci je na EP leta 2009 takratni selektor Slovenije Jure Zdovc dosegel najboljši rezultat v kratki zgodovini samostojne države, in sicer končno četrto mesto. Po večletnem premoru se je Zdovc vrnil na slovensko klop, omenjenih igralcev pa ni več, tako da Zdovc lahko računa na razne Joksi-moviče, Nikoliče in Slokarje, ki, z vsem spoštovanjem, zdaleč niso primerljivi prejšnji generaciji slovenskih košarkarjev. Kljub močno oslabljeni ekipi (verjetno na papirju najslabši v zgodovini samostojne Slovenije) so slovenski košarkarji na pripravljalnih tekmah dokazali, da bodo za vse zelo trd oreh. Pokazali so moštveni duh in odlično obrambo v igri ena na ena, kar je v današnji košarki izrednega pomena. Če motiviranemu kolektivu dodamo razpoloženega Zorana Dra-giča, lahko Slovenci presenetijo marsikatero ekipo. Medalja bo težko dosegljiva (a tudi ko je bila dosegljiva, vemo, kako se je Slovenija odrezala zvezdnikom navkljub), zgodovinska uvrstitev na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Riu pa, s kančkom športne sreče, ni nemogoča, čeprav se Slovenci dobro zavedajo, da imajo pred seboj zelo zahtevno skupino C. Grčija Potem ko je na EuroBasketu v Slove-niju Grčija odigrala eno izmed najslabših prvenstev zadnjih let, se četa selektorja Fo-tiosa Katsikarisa pripravlja na revanšo na letošnjem EP. Čeprav v reprezentanci ni več Pa-paloukasa in Diamantidisa, lahko Grki računajo na izredno kakovostno ekipo, tako s tehničnega kot s fizičnega vidika. V ekipi igra eden izmed najboljših igralcev vseh mednarodnih tekmovanj v zadnjem desetletju Vas-silis Spanoulis, ob njem pa so v Evropi fizično neustavljivi dvajsetletni igralec ekipe Milwaukee Bucks Giannis Antetokounmpo in solidni igralci kot Calathes, Papanikolau in Koufos. Trojica Sloukas-Mantzaris-Perperoglou pa je v letošnji sezoni skupno zadela kar 147 trojk s 409 poskusov, tako da bo pri 6,75 metra od koša kar "gorelo". Hrvaška Po odličnem četrtem mestu leta 2013 v Ljubljani in po slabem SP lani v Španiji so letos Hrvati upravičeno »lačni« in lahko tudi ciljajo na medaljo. Trener Perasovič, ki je nadomestil Jasmina Repešo, razpolaga s celo vrsto talentiranih igralcev, ekipo pa sestavlja odlična zmes izkušenih in mladih košarkarjev. Z igralci kot so Mario Hezonja (letnik 1995), Dario Šarič (1994), Bojan Bogdanovič, Damjan Rudež in Ante Tomič lahko Hrvaška res cilja visoko, če pa ji veliki met ne bo uspel že na letošnjem EP, bo lahko medalje naskakovala tudi v prihodnjih letih, saj je povprečna starost moštva zelo nizka. Letos pa bo- Slovenija med minuto odmora na turnirju v Kopru fotodamj@n Skupina C (Zagreb) 1. krog (5. 9.) 15.00 Gruzija - Nizozemska 18.00 Makedonija - Grčija 21.00 SLOVENIJA - Hrvaška 2. krog (6. 9.) 15.00 Nizozemska - Makedonija 18.00 SLOVENIJA - Gruzija 21.00 Hrvaška - Grčija 3. krog (8. 9.) 15.00 SLOVENIJA - Nizozemska 18.00 Gruzija - Grčija 21.00 Hrvaška - Makedonija 4. krog (9. 9.) 15.00 SLOVENIJA - Grčija 18.00 Makedonija - Gruzija 21.00 Hrvaška - Nizozemska 5. krog (10. 9.) 15.00 SLOVENIJA - Makedonija 18.00 Gruzija - Hrvaška 21.00 Grčija - Nizozemska do motivacije zagotovo zelo visoke, saj bo hrvaška odigrala prvih pet tekem na domačih tleh v Zagrebu. Makedonija Letošnja Makedonija še zdaleč ni podobna ekipi, ki je leta 2011 osvojila četrto mesto na EP. Letos bo odsoten takratni junak prvenstva, naturalizirani Američan Bo McCalebb, poleg njega pa bo odsoten tudi glavni adut ekipe Pero Antič, ki se je odpovedal letošnjemu EP. Za nameček je reprezentanca doživela zelo razburkano pripravljalno obdobje, saj je 40 dni pred začetkom prvenstva zamenjala trenerja, tako da bo naloga nesmrtnega Vlada Ilievskega in soigralcev vse prej kot lahka. Gruzija Gruzije letos sploh ne gre podcenjevati. Selektor Igor Kokoskov, sicer zelo priznani pomočnik trenerjev v ligi NBA, razpolaga namreč z verjetno najboljšo postavo zadnjih let. Že v Trstu smo lahko v živo opazili, da so igralci Gruzije fizično zelo močni in visoki (povprečna višina uvodne peterke presega 2 metra), nekateri pa izstopajo tudi tehnično. Igralci kot so Pachulia, Markoishvili, Shermadini in Sanikidze bodo za vse zelo trd oreh, naturalizirani playmaker Jacob Pullen pa je lahko dvorezen meč, saj večkrat marsikaj zgreši, če pa naleti na strelski večer, je lahko neustavljiv. Nizozemska Na papirju naj bi bila Nizozemska pe-pelka skupine. Košarkarsko gibanje je bilo na Nizozemskem več let v krizi, tako da je trener Toon Van Helfteren celo za daljše obdobje delal, ne da bi za to prejel niti ficka. Kljub temu mu je uspel pravi čudež, saj se je uvrstil na letošnji EuroBasket na račun favorizirane Črne gore. Marsikdo bo mislil, da se Kloof in soigralci v Zagreb odpravljajo le na počitnice, sami pa so proti Turčiji v pripravljalnem obdobju klonili le po dveh podaljških... Albert Voncina nogomet - Kvalifikacije za EP Italija zelo tesno premagala Malto Italija - Malta 1:0 (0:0) Strelec: Pelle v 69. min. Italija: Buffon, Pasqual, Chiellini, Dar-mian, Bonucci, Verratti (od 78. Soriano), Bertolacc (od 55. Bertolacci), Pirlo, Eder, Pelle, Gabbiadini (od 64. Candreva). FIRENCE - Pred maloštevilnimi gledalci je Italija na kvalifikacijski tekmi za EP le tesno in po neveljavnem golu premagala Malto, eno najslabših reprezentanc v Evropi. Po znanju in igri so bili »azzurri« kajpak bistveno boljši, a so resnično prevladali le v drugem polčasu, ko je zadel Pelle, a je žogo v mrežo potisnil z roko. Islandija ugnala tudi Nizozemsko Skupina A: Nizozemska - Islandija 0:1; Češka - Kazahstan 2:1; Turčija - Latvija 1:1 Vrstni red:Islandija 18, Češka 16, Nizozemska 10, Turčija 9, Latvija 4, Ka-zahstan 1 Skupina B: Ciper - Wales 0:1; Izrael - Andora 4; Belgija - Bosna in Hercegovina. 3:1 Vrstni red:Wales 17, Belgija 14, Izrael 12, Ciper 9, BiH 8, Andora 0. Danes Skupina D: 18.00 Gruzija - Škotska; 20.45 Nemčija - Poljska; 20.45 Gibraltar - Irska Skupina F: 20.45 Ferski otoki -Severna Irska; 20.45 Grčija - Finska; 20.45 Madžarska - Romunija. Skupina I: 20.45 Danska - Albanija; 20.45 Srbija - Armenija. PRIJATELJSKA - Milan je šele s 3:2 premagal Mantovo, ki mu je bila enakovredna. Za prvoligaše je gol in podajo dosegel Mario Balotelli. Skupina H Sinoči: Azerbajdžan Hrvaška 0:0, Bolgarija - Norveška 0:1, Italija Malta 1:0 Italija l 4 B 0 10:S 1S Hrvaška l 4 B 0 16:3 1S Norveška l 4 1 2 8:8 1B Bolgarija l 2 2 B l:8 8 Azerbajdžan l 1 2 4 4:11 S Malta l 0 1 6 1:11 1 PRIHODNJI KROG (v nedeljo): Malta - Azerbajdžan, Norveška - Hrvaška, Italija Bolgarija NEW YORK - Na teniškem Us op-nu sta se dve Italijanki že uvrstili v 3. krog. Po Roberti Vinci je to včeraj uspelo tudi Sari Errani. Številki 16 na svetu je uspelo premagati Lat-vijko Jeleno Ostapenko. Končni izid je bil 0:6, 6:4, 6:3. Njena naslednja nasprotnica bo jutri Sa-mantha Stosur, št. 22 na svetu. Aru še vodi, Froome odstopil MADRID - Po zelo zahtevni kraljevski enajsti etapi v sredo, ko so kolesarji opravili kar 5000 višinskih metrov, se je 12. etapa Vuelte končala z množičnim sprintom, še drugo zmago pa je dosegel Nizozemec Danny Van Poppel. Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal Italijan Fabio Aru, ki ima pred drugouvrščenim Špancem Joaquimom Rodriguezom 27 sekund prednosti, tretjeuvrščeni Nizozemec Tom Dumoulin zaostaja 30 sekund. Pred etapo je dirko zapustil zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Franciji Britanec Chris Froome. Zdravniški pregledi so namreč pokazali, da si je pri padcu v 11. etapi zlomil kost v stopalu. Kot pravijo zdravniki, je sezona zanj bržkone končana, ostal bo tudi brez svetovnega prvenstva v Richmondu. Udinese s sponzorjem VIDEM - Web Eyewear, hišni razpoznavni znak grupe Marcolin-Eye-wear, ki se že 50 let ukvarja z izdelovanjem očal, je novi sponzor nogometnega kluba Udinese. Omenjena grupa obrača vsako leto 450 mi-lijonoo evrov, dejavna je v 80 državah, pod 27 različnimi imeni pa prodaja 15 milijonov parov očal na leto. Dogovor med podjetjem in kubom velja za eno sezono. Skupni zmagovalci diamantne lige ZÜRICH - Po predzadnji tekmi v Zü-richu je znana glavnina skupnih zmagovalcev diamantne lige.Peostali zmagovalci bodo znani po zadnji letošnji tekmi 11. septembra v Bruslju). Skupni zmagovalci: moški, 200 m: Alonso Edward (Pan); 400 m: Kira-ni James (Gre); 1500 m: Asbel Ki-prop (Ken); 3000 m zapreke: Jairus Birech (Ken); 110 m ovire: David Oliver (ZDA); višina: Mutaz Essa Barshim (Kat); daljina: Greg Rutherford (VBr); disk: Piotr Malac-howski (Pol). Ženske, 100 m: Shelly-Ann Fraser-Pryce (Jam); 800 m: Eunice Sum (Ken);3000/5000 m: Genzebe Dibaba (Eti); 400 m ovire: Zuzana Hejnova (Češ); palica: Ni-koleta Kiriakopoulou (Grč); daljina: Tianna Bartoletta (ZDA); krogla: Christina Schwanitz (Nem); kopje: Barbora Špotakova (Češ). Pellè se je pri golu dotaknil žoge z roko ansa / ŠPORT Petek, 4. septembra 2015 17 nogomet - Triestina začenja pot v D-ligi Z uspehi doseči spravo z navijači V moštvu tudi Slovenca Zubin in Andjelkovič Skupina C nogometne D-lige je pokopališče nekdanjih slavnih klubov. Triestina in Venezia sta še do pred nekaj leti igrali v višjih poklicnih ligah. Tudi v A- in B-ligi. Tudi v drugih skupinah je cela vrsta klubov, ki so bankrotirali in igranje v D-ligi je neka rešila bilka, včasih morda odskočna deska. V skupini D bo igrala Parma novega predsednika Nevia Scale in nekdanjega trenerja Nove Gorice Luigija Apol-lonija. Moštvo iz Emilije bo računalo na podporo okrog 9 tisoč navijačev, ki so že kupili letni abonma. Tekme Parme bodo predvajali tudi po televiziji Sky Tv. V skupini C, v kateri je lani igral tudi repenski Kras, bo Furlanijo Julijsko krajino zastopalo pet ekip: poleg Trie-stine še tržiški Ufm, Fontanafredda, Ta-mai in Sacilese. Letos sestavlja skupino kar dvajset ekip. Kar nekaj bo med-tedenskih krogov. Prvi bo v sredo, 16. septembra. Triestina bo v nedeljo igrala pred domačimi navijači na tržaškem stadionu Nereo Rocco (ob 15.00). V goste prihaja Liventina, ki je še lani igrala v elitni ligi. »Upamo, da bodo naši navijači zakopali bojne sekire. Želimo si sprave z njimi. Triestina je pač del Trsta, ni sa- mo predsednikPontrelli (navijači Trie-stine namreč bojkotirajo Rimljana na čelu tržaškega kluba op. av.),« je na sredinem popoldanskem treningu dejal trener Triestine Cristiano Masitto, ki je še lani vodil ekipo naraščajnikov Fio-rentine. »Trst si zasluži vsaj C-ligo. Letos imamo solidno ekipo, čeprav še nismo uigrani. Tudi letošnja sezona bo izjemno naporna in zahtevna. Kar veliko klubov se bo potegovalo za najvišje uvrstitve. Povrh tega bo letos z nami tudi Ve-nezia, ki si prav tako želi vrnitve v poklicne lige.« Triestina bo proti Venezii igrala šele v zadnjem krogu, 20. decembra. V prvem delu v Benetkah. Prav tako decembra (6.) bo derbi s tržiško ekipo Ufm. Prva tekma bo v Tržiču. »Bom zelo banalen. Naša prva skrb bo obstanek v ligi,« je še dodal Ma-sitto. Poleg Venezie bo v skupini C igral tudi Mestre, ki prav tako spada med favorite za prestop v višjo ligo. Trenerja Triestine ne skrbi strelska suša. »Na prijateljskih tekmah smo res dosegli malo golov. Prepričan sem, da bo v prvenstvu drugače. V napadu imamo izjemno izkušenega Emila Zu-bina, ki je vsako leto dosegel več kot de- Trener Triestine Cristiano Masitto fotodamj@n set golov. Taktična postavitev moštva pa je taka, da lahko nasprotnikove mreže tresejo tudi drugi.« Zubin (letnik 1977) je lani igral v Padovi, ki je napredovala v Lego Pro. Hrvaški napadalec je svojo dolgo kariero v Italiji začel v sezono 1994/95 pri Pro Gorizii. »Letošnja skupina C je prava neznanka. Kar nekaj je takih ekip, ki prvič nastopajo na tej ravni. Nikogar ne smemo podcenjevati. Vsaka tekma bo hud boj,« je opozoril Zubin. Po poškodbi počasi okreva tudi slovenski nogometaš Milan Andjel-kovič (letnik 1981), ki ni v sorodstvu z nogometašem Palerma Sinišo. Ljubljanski 193 centimetrov visoki bočni □ Obvestila igralec je igral na Poljskem, na Cipru in v Avstriji. »Ko so me poklicali iz Trsta, sem se rade volje odzval. Triestina ima namreč slavno zgodovino. Vodstvo kluba pa se trudi, da bi se znova vrnili kako ligo višje,« razmišlja Andjelkovič. Triestina ima v svojih vrstah še enega Slovenca. To je tržaški trener vratarjev Elio Roncelli, ki je lani treniral v Miljah. Le za obstanek se bo boril tržiški Ufm trenerja Zorattija in napadalca Denisa Godeasa. Belo-modri se bodo v nedeljskem prvem krogu v gosteh v Ve-roni pomerili z domačim Virtusve-compom. (jng) KOLESARSKI KLUB ADRIA vabi na 22. netekmovalni Maraton Prijateljstva Ljubljana -Trst v nedeljo, 6. septembra 2015 s startom ob 9.30 s Kongresnega trga v Ljubljani. Organiziran je tudi avtobusni prevoz za udeležence in kolesa z odhodom ob 7. uri na Bazovski cesti nad Lonjerjem. Na razpolago je še nekaj mest za prevoz. Več informacij na telefonski številki 335 6140379 (Radi) GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OS Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 04051377. NOGOMETNA SEKCIJA AŠD BREG sporoča, da se bodo treningi za letnike 2005 do 2009 začeli v torek, 8. septembra, v občinskem športnem centru Silvana Klabiana v Dolini. Informacije: 040227044 (po 20. uri). AŠD SOKOL organizira tečaj minivolley-ja za punčke letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke under 12 za dekleta rojena v letu 2004. Prvo srečanje obeh skupin bo v nabrežinski telovadnici 16.9 ob 17.45. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za začetnike 2003-2004 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00, za cicibane 2005-2006-2007 v sredo, 9. septembra, ob 16.00 in za mlajše cicibane 2008-2009-2010 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. NK KRAS organizira Open Day, v soboto 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od leta 2003 do 2010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. trst - 11. septembra osrednja slovesnost KK Bor bo praznoval 50 let Amaterski Košarkarski klub Bor proslavlja letos 50-letnico ustanovitve, saj se je 11. septembra 1965 v sklopu Športnega združenja Bor ustanovila, poleg že obstoječih sekcij odbojke, atletike in namiznega tenisa - sekcija košarke. To pomembno obletnico bodo skušali ovrednotiti na najboljši način z vrsto pobud, ki se bodo vršile v septembru. Poleg glavne slovesnosti, na kateri bodo nagradili zaslužne igralce, trenerje, odbornike in sponzorje, ki so v teh letih bistveno pripomogli k delovanju in uspehom društva, bodo tudi predstavili knjigo, ki predstavlja prerez skozi teh 50 let društvenega delovanja, postavili razstavo fotografij in organizirali tradicionalna turnirja -Memoriala Tavčar in Gombač. Vse pobude se bodo odvijale v Borovem domu, na Stadionu 1. maja v Trstu, Vrdelska cesta 7. PROGRAM Petek, 11.9.2015 Obeležitev 50-letnice 19.15 Predstavitev knjige »50 let košarke pri Boru«-Uredil Niko Štokelj 20.00 Otvoritev fotografske razstave 50 let košarke pri Boru 20.30 Proslava ob 50-letnici košarke pri Boru Petek, 25.9.2015 Memorial Boris Tavčar za člane 19.00 prvi polfinale; 21.00 drugi polfinale Sobota, 26.9.2015 18.30 tekma za 3. mesto; 20.30 finale; 22.00 nagrajevanje ekip Nedelja, 27.9.2015 9.00-16.00 mladinski turnir Miljo Gom-bač za kategorijo u14 AKK BOR izrecno vabi vse igralce, trenerje, odbornike, ki so v teh 50 letih bili člani društva, da se proslave udeležijo! jadranje - Državno prvenstvo optimistov Nekateri merijo na visoko uvrstitev Mladi optimisti barkovljanske Sirene, ki bodo nastopili v starostni kategoriji kadetov, so že odpotovali do Dervia pri Comskem jezeru, kjer se bo v nedeljo začelo državno prvenstvo. Tri dni, vse do srede, bodo pod taktirko trenerke Nataše Valentič jadrali Luca Centazzo, Iztok Kalc in Ivan Vi-sintin. Državne naslove bodo podelili najboljšim vseh treh letnikov: 2006, 2005 in 2004. Od 10. do 13. septembra, prihodnji teden, pa se bodo za državni naslov potegovali še mladinci. Barve Čupe in Sirene bosta branila Giorgia Si-nigoi in Tinej Sterni. Tako jadralec Sirene kot jadralka Čupe se bosta potegovala za visoke uvrstitve. V Dervio bo odpotovala tudi delegacija predstavnikov tržaških klubov, saj bo prihodnje leto Trst organiziral državno prvenstvo v razredu optimist. Kandidaturo sta podprla tudi sesljanska Ču-pa in barkovljanska Sirena. nogomet - Jutri in v nedeljo pokalne tekme Skoraj vsi v gosteh Kras, Vesna, Juventina, Primorec in Mladost Jutri in v nedeljo bodo na sporedu povratne tekme prvega kroga državnega in deželnega pokala. V državnem pokalu elitne lige bosta Kras in Vesna jutri igrala v gosteh. Vesna bo v San Vi-tu al Tagliamento (ob 18.00) branila prednost treh golov. Za uvrstitev v osmino finala se bo potegoval tudi Kras Repen, ki bo igral v Cordenonsu (začetek ob 18.00). V pokalnem tekmovanju promocijske lige bo Juventina igrala v gosteh proti ekipi Pravisdomini. Prva tekma se je končala 0:0. Tekma bo ob 19.30. V gosteh bo igral tudi trebenski Primorec. Prva tekma proti ekipi Fiume Veneto Bannia se je končala 1:1. Že jutri bodo stopili na igrišče tudi nogometaši Mladosti, ki bodo ob 18.00 v Romjanu igrali proti Terzu. Druge tekme ekip naših društev bodo v nedeljo. V 2. AL bo Primorje igralo v Gorici proti Azzurri. Rdeče-rumeni so na Proseku zmagali s 4:0. Breg (1. AL) bo ob 17.00 gostoval v Pod- bonescu v Beneški Sloveniji, kjer igra Torreanese. V Dolini so plavi zmagali 4:1. Gaja bo na Padričah ob 17.00 gostila Audax Sanrocchese. Gropajsko-padriška ekipa tvega, da se ne uvrsti v osmino finala, saj je v Gorici izgubila 3:0. primorski_sport fcuuifefcer Mlade odbojkarice Bora in Sokola skupaj v Radencih Dvajset mladih odbojkaric Športnega združenja Sokol in Odbojkarskega društva Bor se je vrnilo s skupnih tedenskih priprav v Radencih, ki so jih organizirali v sodelovanju z ZSŠDI. Dekleta, rojena med letoma 2002 in 2004, so spremljali trenerja Saša Smotla in Norči Zavadlav ter trenerka za kondicijo Fabiana Corda. Ob vadbi je bilo dovolj časa tudi za sprostitev, za kopanje v termalnem bazenu, obisk zelo lepega zasebnega živalskega vrta in tekmo v orientacijskem teku. Zadnji večer pa so organizirali svoj Radenci Got talent, ki je razkril neslutene sposobnosti marsikatere odbojkarice. Igralke, ki so bile na pripravah v Radencih, še ne sodijo v skupni projekt Zalet in bodo v novi sezoni branila barve svojih klubov. REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: salama, Anatol, Asmara, Rae, A. D., Avi, Tea Ugrin, Erinija, Osp, manira, Stenar, Jovan, Anet, Madame, Platini, Iseo, rit, karat, R.N., E.N., kalamari, Nike, I.M., leča, osir, Karitas, star, arka, N.T.; na sliki: Tea Ugrin. Križanka, vodoravno: 1. blato, 6. roman, 11. ritem, 12. Panama, 13. A.V., 14. Neruda, 16. Er, 17. nit, 19. telo, 20. žrd, 21. Dora, 23.1.J., 24. Ario, 25. Oberon, 27. stek, 28. ozon, 29. Škabar, 31. agonlst, 33. rena, 34. bar, 35. klan, 37. CIT, 38. ot, 39. Ksaver, 41. zi, 42. teta, 44. maneken, 46. Acis, 47. režime; na sliki: Livio Bogateč. Sudoku, vodoravno: prva vrsta: 8,1,6,7,3,5,9,4,2; druga vrsta: 2,7,5,4,9,1,3,8,6; tretja vrsta: 3,9,4,2,8,6,5,1,7; četrta vrsta: 5,2,8,9,7,3,4,6, V, peta vrsta: 4,6,7,5,1,8,2,3,9; iesfa vrsta: 9,3,1,6,4,2,7,5,8; sedma vrsta: 7,8,9,3,6,4,1,2,5; osma vrsta: 1,4,2,8,5,9,6,7,3; devefo vrsta:6,5,3,1,2,7,8,9,4. Kombinacijska lika, vodoravno: 7 .lik: Jadran, Aviano, sektar, ms, Eti, Itačan, naveza; 2. lik: Opčine, marker, Estera, rta, UN, Toledo, Arolas. oœioi - avixss - via - 3?3iva - aoisvd - viaswo - vnmon - van«3N - vzsavn - sw - a3»avi/\i - Niwsvr - NVPVII - 3X1 - 113 - VU31S3 - soNvas -13 - xia - orna? ■ ONVIAV - V1S3AV - SVIOaV - ZV1VNV 'isoa a$Du 3 tu i u/ adp/a aysjoyjosoy 3u3zrupz3$0u 3ui! nqop mf/od qiAiSA $oq '3p3S3q dfupodsssA ay;/ oqo a hpajodzdj ouiiaojd $oq ap N n ■ 6 L S £ 9 S 8 S £ 6 8 L 9 £ 6 Z S L 9 P Z 9 £ L 6 Z Z fr L VXI1 wVWDVNiaiAICMw nxoans (oyDi) ■SDii!>j ^ajapez sb .'uo • • 'zef '>|3iujez juqaso .'uuazou z 6siod "Ofr ;>|ai !>|sfuc»| *6£ 'lill^uv ¡upoqzA a B>|aj -g£ ;••• puBJ9 'ifjiujni |>js|usi afjjis ~z£ .'isouiunau 'efpjou •[.£ ieume^} Buau|OA euejpœj -eu *o£ î(3|1B|ai) o>|juoiujei| oupiuojBip eu >|eAjd p|sdojAa ¡>|suaAO|s "sz !b|8aoso» e>|!usad e6a>|susAO|s prnjajez -¿z ;BuopaD|B>| ejsja '>|eiusuusj>| -gz !]Î!UBisjab|/\j a ojsslu 'iBjq A0sazf0|/\| •zz -33ujbs !>|sfuo>| ~qz '.eD\upep\ez -8L :(iu|ai||j/\/\) Dasjd j>|so6epad Pisiuau *sl iouaje ojjuauueuz z oisaiu o^sjjs] 'zi ifiej» D3AE|ap ju;aujo6ou ¡sfajeisfeu seu *ol -'VOZ A !isou|as|iu ne efuaf|A!z eupeu isouqasod *6 .'eije6uei/\| nqjA eu *g :a>|suaz ez e6o|ud e>|suapei BAO|aa -Isj^bn 33|ej6j !>H!|eps|6 seu -g :e6o|qo eupjz eui|eui -g -'l|od 'azo>| BAjeq -fr baqajz pisqeje •£ .'/J/l/S du 'ddjdjôi p/si/ops/fî sdu 'z i(UO|JB!Aj) 33|ej6| |>{SLU|y ¡^SUdlUB "L :ONpidAVN '¡|Sjiu L|jUAB|6 pa|6ajd uaDso6z -¿^ iaaiu^ai aolu -3j.i|Od -gp ;qeqzo|z| a e>|in| euajaiqo .'ajaieuu ¡|B bisjo BJisas "Zb .'aimz ^aiaj __-ezi(o>|sa|/\| •" DUBjj) f|aaes|d |>|susao|s s£ .'SAIUOAJO >|3iaDEZ 'g£ IpBjn |U|BAO}Od i^suefji -ei| ez eD!iej>| .'isoudn>|s euAopoj b>|sio>|s " V ^ ^ ^ u; B>|si|a)| -s£ '|B)|0| ¡LiDou iozapz oupedpo ojbjs •££ :i|!>|J3 i|uejs ud aajoq HE ¡(ejjaqou) joqeiuaday aupqo uods ez BDmjoqpo (,z :B>|jSj>| e^nqo e>|sdoJio|E '>||Sj)| juiua|BAU} ~sz ;>|SJ D9A Aj|z '¿z ;aojbj>|s f|Bj>) i>|sda sz 'auJ! o>|s -oui o>)suef!|ei! '^z ;BÎiB>|!UAar efjeuiAou e6as -bu pmiasBZ "£z ¡(euediy u| eai|eg) epej b>|0} -ud BAd| '>jSJ lj!>|SUBf!|Bl! l|3Ap SLU| "L3 !ezoa BËauauas nqjA eu 6ojp oz idnjj :eDue>|ns soy\ '¿l'fjqja bz>|buz |>|sf|uua>| "9L ¡(oiqej) >)iu -sad ¡)|S|p 'H iBDiuaJA BDAB|ap e6a>|sje>|jes0>| B6asBu piuiaDBz *el ;tuodo>|ajd lumquiaiu -od s babzjp B)|suaujBafupais "zi .'afuBqj6 oujipousd "Ll ijzojd a o|ap 0UA0|S0da| ouzas -qo •9 iBfiaïaz bubjoluzej *i :ONAVWOQOA a m 9» Sfr ■ a Zfr I* ■ Ot 6E m 8E li ■ 9£ SE ■ frE CE ■ ZE LE OE 6Z ■ 8Z ■ ■ lz ■ 9Z SZ n m EZ ■ ZZ LZ oz m 6L ■ 81 ¿1 91 m SL »L ■ EL zl ■ LL OL 6 8 l 9 m S t £ Z L ddldjôj mhdpdib sdu - yy\ nvzidx ¡peue» a asaisaiu uj ojazaf=gva * (C^6L - LZ8L) ?!?na >|!usad j>|sqjs = NVAOf * (M^MpaMd uoiuy Êjoag) fiajesjd i>|sjozo|!j u| 6o|om !UD]SE|>| !>|5wau = j.sv• (spnep) fiaaesid i^soDUBjj-oiisjEaiAs = 13NV • efjaizjmqDS efiaiesid e6a>|sfuiSAB eoiejp = noiVNV-XB^UVAOIS (9U039) ri3ivsid IXSdOZOlId IHSW3N ïAvri -13ASZVU VNJN33S -3uonu XINA3N0 roM 'HINA3N0 IHSÏOWlUd IK1I13AS iNzaanjo »iruwud xvNnr vaz 331VAIfl3Ud (01U391V) mivsid msNvriivii V1S31 V10XIN NVddZ IXSNIZ3U9VN IÎNVa)l3N lOdVNNUIIl (Divziad rva» jiuoixoa S31V 330 »noi msNvmvii IAVUD0INH3S I23U '13VUZI 3313180 3NÏ3J3A 3XSN3Z VZ VNINVX1 2IU1I 030« VDINJ0H1S nvvdm vnown3w m nWV9U39 IUd OU3Z3r 1S01IN3WVNZ VXSVZH1 pijna ri3i -vsid insaus 3fN3?naaz 'VZ3AZ VrDN39VVXS -lVA3?0U0d vxsNvmvii irDNVUJA vwiavdja NIVH3U 313ZOW XOllUd INS3a 'iïQW3NA VH3U ISONDOaOS 'ISONflOaOd À»VAoa°" VAOïaaanvu vNrvsvia VNAVjaa laVNVXA 0«3Z3r 3f3Ulltl3 01S3W 0NAV19 vnvua VAsr -U31Z1INH3S )l313aZI INS3W nsvnvA 'ISr3NfVMl om 1IAV1S3S vxHva VA0130N VAONVISn VNisaoaaoa vxsNvpsan I11VNIW NVAI (Hvaoasa) VX1VU9I '1IU9 V1V1Z 0NI1S -IJÏZV10N3 opiwao 33l90Z)lll0a 3TN303A 0d31 'VKI10 ÏÎNÏA33SVW VÎNIDOS vnsa9 naowoiAV IXSr3U03l A3TNDI1ZI Q3r DOaiNSIH mswia ZSiïNVtmN A3Niaixoa 3N3llllOd svisiad vrisiwsNvai mivsid IXS03NVaj - IXSUV3IAS vrN3iaA 35$ia3as V0Z3AZ vxswiu vxsiaswv 00Z3N9 3ÎS0 39VWZ VfNIDOfl vjijas IdNVN vais cjavis) BlfNOVZ (13H3IIN) vjin XINa3SQ3Ud XINA3N0 IXSUOWlUd IU3S HIDIlflfA vao9 (3N31S 3NlVZ31d) w3xsaowiad VNrvan oxvi 010J owDAoïd} dsdu - vMNVzmyi VNAO>ins •1S o>|e~| u| jo6| :ejef|Aejdud ubjjs X V 1 3 s LOČ ejqwajdss I >1 S o 1AI i / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. septembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Ef-fetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.0516.40 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.25 Le Maschere del Teatro Italiano RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e il volto d'angelo (krim.) 15.40 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia co-stiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commis-sario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Body of Proof RAI3 RAI4 na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 19.35 Ieri e oggi in TV 16.30 Film: Scandalo al sole (kom.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Finalmente a casa (kom.) 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Po-meriggio Cinque 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: L'onore e il rispetto 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.00 Film: La battaglia di Maratona (zgod.) 11.45 Disney Classic Cartoons 12.0014.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok. film: Passione 17.30 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Serija: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Una mamma im-perfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Generation War (voj.) 13.45 Sabrina, vita da strega 14.30 Stargate Atlantis 15.15 Andromeda 16.05 Star Trek Enterprise 16.55 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Film: The Last Keepers (fant.) 19.20 Once Upon a Time 20.10 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: La guerra dei mondi (zf, '05, r. S. Spielberg, i. T. Cruise) 23.10 Film: The Divide (triler) _RAI5_ 14.101000 giorni per il pianeta Terra 15.00 I due oceani del Sudafrica 16.10 Cronache degli angeli 17.05 I tesori perduti di Kabul 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.35 Tesori dell'antico Egitto 19.35 Europa tra le righe 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Dok. film: Enzo Avitabile Music Life 22.50 Scaramouche Scaramouche 23.25 Jazz - Istruzioni per l'uso RAI MOVIE 14.05 Film: Uomini di parola (kom., '12, i. A. Pacino) 15.50 Film: Rabbit Hole (dram., '10, i. N. Kidman) 17.25 Novice 17.30 Film: Le avventure di Huck Finn (pust.) 19.20 Film: Il conte Tacchia (kom., It., '82) 21.15 Film: Mr. & Mrs. Smith (akc., '05, i. B. Pitt, A. Jolie) 23.15 Venezia Daily 23.30 Film: Quando la notte (dram., It., '11) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: La ladra 15.00 Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: L'avvocato delle donne 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il bri-gadiere 21.20 Nad.: Il ritorno di Ulisse _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia- TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Sali a bordo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.55, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour 21.00 Voci in piazza LAEFFE 11.10 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.00 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie: Ricette a 5 euro 19.55 Novice 21.05 Film: 2 giorni a Parigi (kom.) 22.50 Film: Un'altra giovinezza (dram.) CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in af-fari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.10 Masterpasticciere di Francia DMAX 23.15 Film: The Burning Plain - Il confine della solitudine (dram., '08, i. C. The-ron, K. Basinger) _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otoške oddaje 8.35 Serija: Super Car 10.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Innocenti bugie (kom., '10, i. C. Diaz, T. Cruise) 23.25 Film: Faccia di Picasso (kom., It., '00) _IRS_ 12.35 Film: Professione bigamo (kom.) 14.30 Film: Tre ladri (kom.) 16.50 Note di cinema 17.00 Film: Gott mit uns - Dio e con noi (voj.) 19.05 Venice Today 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: I signori della truffa (triler, '92, i. R. Redford) 23.45 Il ruggito del leone 12.30 19.30 Affare fatto! 13.20 20.20 Ri-mozione forzata 14.10 Banco dei pugni 15.05 Caccia all'uomo 15.55 Survivorman 16.50 Alaska: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 18.351 maghi delle auto 21.10 Bake Off Italia: dolci in forno 22.00 Airplane Repo: operazione recupero 22.55 Cacciatori di tornado SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Dok. odd.: Invazivne živali 12.30 Dok. feljton: Marinko in Lupet-to 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok. film: Mesto, ki se ozira v nebo 14.25 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.00 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška gora poje in igra 2015, 2. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Dok. film: Berg-manova in Magnanijeva - Vojna vulkanov SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Mi znamo 9.30 0.10 Točka 10.50 Dok. film: Predani ljudem 11.25 Čez planke 12.40 Dobro jutro 15.15 Dok. odd.: Gradimo prijateljstvo 15.50 Nan.: Začnimo znova 16.30 Dober dan 17.30 Zvezdana 18.15 Veslanje: SP, pon. 19.50 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Nemčija - Poljska, prenos 23.00 Polnočni klub KOPER 23.50 Film: The Big White (kom., '05, i. R. Williams) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menù di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Film: Najokrutnejše srce (pust.) 15.50 Alpe Jadran 16.20 Nautilus 16.45 Folkest 2010 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Dok.: Skrivnostno potovanje skozi zgodovino kruha 21.20 Dok.: Zgodovina ZDA 21.45 Avtomobilizem 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Mister Athlete Universe 2015 POP TV 7.00 Risanke 8.3010.25, 11.35, 12.45 Tv prodaja 8.45 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.50 Nad.: Dubrovniška zora 13.00 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 22.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.00 21.00 Nad.: Usodno vino 17.00 18.55, 23.00 Novice 22.55 Eurojackpot 21.10 Film: 24 ore (triler, '02, i. C. The-ron) 23.15 Film: Il mistero del IV piano (triler) 23.35 Film: Strah (triler, '96, i. R. Wit-herspoon) _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.20 Serija: Družinsko bojišče 8.20 17.00 Serija: Vzgo- _ P k 4 b VREDNO OGLEDA HM Petek, 4. septembra - Lm Rai movie, ob 21.15 Mr.&Mrs. Smith ZDA 2004 Režija: Doug Liman Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie John in Jane Smith sta poročen par. Živita v predmestju, na videz precej dolgočasno življenje. Vsak od njiju pa ima veliko skrivnost, gospod in gospa Smith sta namreč dobro plačana in izjemno učinkovita morilca, ki delata za konkurenčni agenciji. Vse lepo in prav, dokler ju najamejo, da se znebita drug drugega. Takrat se pravzaprav začne prava zabava. Rezultat je dober akcijski celo-večerec, v katerem bosta John in Jane postavila na preizkušnjo svoje veščine in seveda tudi poročno zvezo. Za film v katerem sta se Brad in Angelina tudi v resnici zaljubila, sta prejela vsak po dvajset milijonov dolarjev. ja za začetnike 8.45 Risanke in otroške odd. 10.10 11.15, 13.45 Tv prodaja 10.25 14.15 Nad.: Ljubke lažnivke 11.30 18.55 Serija: Beli ovratnik 12.2017.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.55 Serija: Prijatelja pod odejo 15.15 Film: Žena za Božička (kom.) 20.00 Film: Spider-Man (fant., '02, i. T. Maguire) 22.20 Serija: Vikingi 23.20 0.20 EPT - Evropski poker turnir PLANETTV 10.55 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 13.15 23.15 Nan.: Prijatelji 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 14.45 Doktor 24 15.45 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.00 20.00, 22.45 Kmetija: Nov začetek 18.15 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.40 Vreme in šport 21.50 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.45 Film: Krik (horor) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina San-cin in Marko Sancin; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 10. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 4 0 Sobota, 5. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad južno Skandinavijo je ciklonsko območje. Vremenska fronta prek vzhodne in srednje Evrope ter Alp se razteza proti zahodnemu Sredozemlju. Od jugozahoda k nam priteka precej vlažen zrak. V RIM "" BEOGRAD 21/35 O SOFIJA SPLIT 016/36 o 23/29 skopjE — "Q. 16/37 \ . ^ ATENE - . ^ "23/33 Ok , - , w\> Danes dopoldne bo v nižinah in ob obali spremenljivo oblačno, v gorah pa oblačno. Popoldne bodo možne plohe in nevihte, še posebno v gorah, medtem ko v nižinah se bo deževje izmenjavalo z obdobji lepšega vremena. Zvečer bodo možne nevihte tudi ob obali. Danes bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najmanj pogoste bodo v severovzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju do 22, najvišje dnevne od 16 do 22, ob morju okoli 25 stopinj C. TOLMEČ 016/22 6ä TRBIŽ O 13/19 CELOVEC 014/20 KRANJSKA G. 013/17 O TRŽIČ 16/20, S. GRADEC O 15/20 te VIDEMO 17/27 ČEDADo 18/26 KRANJ O CELJE 16/19 O LJUBLJANA O 16/21 GORICA 19/27 O N. GORICA 0 17/26 POSTOJNA 014/20 PORTOROŽ! O 19/26 N. MESTO 17/22 O KOČEVJE ČRNOMELJ O w z £ Sonce vzide ob 6.29 in zatone '^g ob 19.39 o Dolžina dneva 13.10 Luna vzide ob 23.1 7 in zatone ob 1 4.1 5 Leta 2011 je bilo zlasti >£nS jugozahodni Sloveniji vroče. V Biljah pri z Novi Gorici se je segrelo do 33,3 °C, v o Godnjah na Krasu do 32,5 °C in v Postojni < do 31,2 °C. KAS LSI ' V^ danesJ [S\ REKA 19/24 Jutri bo v gorah oblačno, po nižinah in ob obali pa spremenljivo. Možne bodo plohe in nevihte, ki se bodo zvečer razširile po celi deželi. Jutri bo večinoma oblačno s padavinami, na zahodu pa bodo še nevihte. V nedeljo dopoldne bodo padavine v glavnem ponehale, popoldne se bo pričelo jasniti. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa šibka burja. V ponedeljek bo večinoma sončno, zjutraj bo po nižinah megla. TOLMEČ 016/18 CELOVEC 014/18 S. GRADEC 014/18 TRBIŽ O 11/17 KRANJSKA G. O 12/18 O TRŽIČ 15/20 VIDEMO 15/26 ČEDADo 16/25 KRANJO 0 CELJE 14/20 0 'M <$k GORICA oN1f/?5RICA 18/26 O w LJUBLJANA 016/21 rSTS POSTOJNA O 14/22 N. MESTO 16/22 O xÉ^9 - « PORTOROŽ O 18/26 OUMAG POREČ KOČEVJE ČRNOMELJ OPATIJA PAZIN O REKA 19/26 'ir jutri Danes: ob 1.12 najvišje 11 cm, ob 6.52 najnižje -20 cm, ob 13.29 najvišje 32 cm, ob 20.57 najnižje -22 cm. Jutri: ob 2.37 najvišje 1 cm, ob 7.30 najnižje -9 cm, ob 14.30 najvišje 23 cm, ob 22.56 najnižje -21 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. So 500 m ............ 1 8 1 000 m .......... 1 6 1 500 m ........... 1 3 2000 m...........10 2500 m............7 2864 m............6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Van Goghov muzej z novim vhodnim poslopjem AMSTERDAM - V Van Goghovem muzeju v Amsterdamu, v katerem letno naštejejo okoli 1,6 milijona obiskovalcev, so zgradili novo vhodno poslopje. Gradnja je stala okoli 20 milijonov evrov, za javnost pa bo novi vhod, ki so ga zgradili po načrtih biroja leta 2007 preminulega japonskega arhitekta Kishoja Kurokawe, vrata odprl jutri. Poslopje eliptične oblike označujejo velike steklene površine, zato deluje zelo lahkotno. Kot je na torkovi predstavitvi novogradnje dejal direktor muzeja Axel Rüger, so privlačno in potrebam muzeja primerno vhodno poslopje nujno potrebovali. V Van Goghovem muzeju v Amsterdamu poleg 200 slik nizozemskega umetnika Vin-centa Van Gogha (1853-1890) hranijo tudi okoli 400 njegovih risb. Puljski policist ustavil promet zaradi ježa ZDA - Po raziskavi univerze Yale Na Zemlji raste več kot tri bilijone dreves NEW HAVEN - Raziskava univerze Yale ocenjuje, da na svetu raste več kot tri bilijone dreves, kar je sedemkrat več, kot so znanstveniki ocenjevali v predhodnih raziskavah. Število dreves se je z razvojem človeške civilizacije sicer zmanjšalo za polovico, kar je odraz negativnih sprememb v naravi. Raziskava temelji na povezovanju podatkov iz satelitskih posnetkov in informacij pridobljenih s pregledi gozdov in predstavlja najobširnejšo raziskavo o gozdovih doslej. Po mnenju raziskovalcev bodo nove informacije o razširjenosti gozdov pomagale pri sestavi modelov kroženja ogljika, razumevanja podnebnih sprememb in razporeditvi različnih vrst rastlin ter živali. Avtor raziskave Thomas Crowther je povedal, da so drevesa najpomembnejši organizmi na Zemlji, saj zmanjšujejo stopnjo ogljika v zraku, izboljšujejo kvaliteto vode in zraka ter so nujna za kroženje osnovnih hranil. Crowther dodaja, da tako velikega števila dreves niso pričakovali. Najbolj gosta porazdelitev dreves je v gozdovih na severu Rusije, Skandinavije in Severne Amerike. Največja po-gozdena območja so v tropih, kjer je kar 43 odstotkov vseh dreves na Zemlji. Raziskava ponuja vpogled v različne dejavnike, podnebne razmere, onesnaženost in človeški faktor, ki vplivajo na razširjenost gozdov. Največja grožnja za gozdove in drevesa je po mnenju znanstvenikov ravno človeška civilizacija. Negativni vplivi človeškega obstoja se kažejo tako na manjših območjih kot tudi na globalnem vidiku, kjer so vidne zgodovinske spremembe okolja in ekosiste-ma zaradi človeške dejavnosti. Raziskava izpostavlja, da se z večanjem človeške populacije na nekem območju, manjša razširjenost gozda zaradi izsekavanja, spremembe namembnosti zemlje in onesnaževanjem. Letno se zaradi človeške dejavnosti poseka okoli 15 milijard dreves. Crowther poudarja, da lahko zaradi zmanjševanja gozdov sedaj spremljamo podnebne spremembe in negativne vplive na zdravje. (STA) ZAGREB - Hrvaški policist je v sredo v Pulju ustavil promet na eni izmed bolj živahnih mestnih cest, da bi omogočil ježu prečkanje ceste v gozdiček. Po objavi fotografije, na kateri je videti ježa, ki teče čez cesto, ter mladega policista, ki je zaradi tega ustavil nekaj avtomobilov, so sledili številni pozitivni odzivi državljanov. Navdušeni nad potezo mladega puljskega policista so bili tudi turisti in ostali mimoidoči v soseski Vidikovac, ki so spremljali reševalno akcijo. Potrpežljivost so kazali celo vozniki, ki jih je policist ustavil, da bi jež varno prečkal cesto. Brazilski ropar je moral prositi za pomoč policije SAO PAULO - Brazilec je med ropom v mestu Acailandia naletel na žensko z znanjem borilnih veščin, ki ga je premagala in dobila v primež. Ropar je nato začel kričati na pomoč in želel priklicati policijo. Brazilska roparja sta hotela oropati Monique Bastos, navdušenko nad mešanimi borilnimi veščinami. Bastosova je enega od roparjev dobila v primež in ga podrla na tla. Amaterski posnetki brazilskega spletnega portala G1 kažejo, da je ropar na tleh klical na pomoč policijo, medtem ko so mu grozili mimoidoči. Drugi ropar je pobegnil z ukradenim telefonom. Policija je na prizorišče prišla v 15 minutah. Bastosova je povedala, da je roparja rešila pred nasiljem ljudi, ki so prišli na kraj ropa. Obračunavanje s kriminalci je v Braziliji pogost pojav. Bastosova je za G1 povedala, da sta jo med potjo na trening napadla dva motorista in ji odvzela telefon. Najprej je mislila, da sta njena prijatelja, vendar je kmalu ugotovila, da gre za dejanski rop. (STA) fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Lep pozdrav iz Olimpa martina baldan