TRST, torek 29. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 102 (3947) PRIMORSKI DNEVNIK DANES 6 Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. 6, II. nad. - TELEFON 93-8M IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir st. 37.338 - Podruž. GORICA: Ul. S Pellico 141.. tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: .letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun, založništvo v*sine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani bO-KB- - - j Eisenhower poziva naj privoli v nadzorstvo Hruščeva nad Arktiko Nove volitve na Švedskem Na zahtevo Erlanderja je vlada včeraj razpustila spodnjo zbornico Danes v Varnostnem svetu razprava o zadevni ameriški resoluciji - Tri zahodne vlade so baje pripravljene nadaljevati ločena pogajanja za konferenco najvišjih ^ASHINGTON, 28. — Ameriško poslaništvo v Morji je danes popoldne izrodilo noto predsednika Ei-*®howerja za Hruščeva, s katero Eisenhower poziva J^jetsko vlado, naj sprejme ameriški predlog za ®*^narodno nadzorstvo naa arktičnim področjem. ®Senhower pravi, da bi za razširitev diplomatskih raz-*®Jjetska privolitev k temu ““Stetnu pomenila »prvi po-“^riben koraka, ki bi bil Potreben za »zmanjšanje “®Petosti in medsebojne bojazni pred nenadnim napa Roitu. dal je, da sovjetsko noto s je danes eksplodirala na Patent v zvezi proučujejo in da I cifiku v veliki višini bri- «na žalost« pomeni ta not? [ tanska jedrska naprava. Poro- zavrnitev zahodnega predloga j čilo dodaja, da je poizkus STOCKHOLM, 28. — Šved-ski ministrski svet je po seji, ki ji je predsedoval kralj Gu-tav, sklenil na zahtevo predsednika vlade Erlanderja razpustiti spodnjo zbornico. Vlada je poleg tega določila vo- spodnji zbornici 106 poslancev v zgornji zbornici pa majhno večino. Ag.arci, ki so bili dolgo let njihovi zavezniki, imajo 17 postancev, komunisti 5, Ostale pa imata liberalna in konservativna stranka. Na litve za novo zbornico na l.j predlanskih volitvah so socisi- o «skupnih razgovorih«. imel uspeh. Sedaj zbirajo Eisenhotver pravi dalje, da A želijo sporazum o razoro- adf. '**al Jvi. in omenja svoje pismi aprila, s katerim je pred-sporazum 0 načrtu «od-nebo« ter o uporabljanju , ***°ljstva v mirojlubne nanr e- J *• Dalje omenja, da je pred-J*a), naj bi sovjetski in ame- \ *' strokovnjaki začeli takoj ' 'ričevanje omenjenih vpra-1 Zatem poudarja, da bo j ^ttev teh vprašanj terjala °So časa, in obžaluje, da »se čas«. i ho Pravrte, nadaljuje Eisen- , da moramo doseči do-*®ncen političen sporazum, ‘den ge -ačne tehnični štu-'• Toda tako proučevanje bi e19nsk0 omogočilo sklenitev ričnega sporazuma, o ka-*Rt pravite, da ga želite.« . redsedmk se zatem sprašu-• »li ne bi bil sporazum lažji. ^ “i ZDA m SZ imele skup-. R°glede glede možnosti re-i>ania jčdrskih poizkusov Poipoldne pa so se v državnem departmaju začela posvetovanja o sovjetskem predlogu govorov za konferenco najvišjih. Preds'avnik državnega departmaja Whyte ni hotel ko-; na sklUpen sestanek tudi s mentirati sovjetskega predlo-j predstavniki Poljske in CSR, ga, naj pri pripravljalnih raz- kakor predlaga SZ. govorih eodeiujejo tudi pred- Medtem javlja britansko mi-stavniki Poljske in CSR. Do-1 nistrstvo za oskrbovanje da V poučenih diplomatskih \ znanstvene podatke, da jih krogih izjavljajo, da so vlade ZDA, Velike Britan-je in Francije sklenile nadaljevati v Moskvi pripravljalne razgovore za konferenco najvišjih ločeno, namesto da bi privolile junija. V petek je namreč parlament zavrnil predlog socialdemokratske stranke, naj bi starostne pokojnine zvišali na 65 odstotkov povprečnega dohodka v zadnjih 15 letih službe in naj bi z njim obvezno zajel: vse zaposlene državljane. Kriza v vladi se je začela ni demokrati zgubili dva po slanca. Na vladnem krmilu sc že 25 let. Aretacije častnikov v Indoneziji DJAKARTA. 28. — Aretirali več častnikov, ker ti so skrbno ocenijo. Minister za oskrbovanje ni hotel nocoj povedati, ali so na Božičnih otokih preizkušali atomsko ali vodikovo bom- ¥~*~p* “ p"pzS fss«: - us vlade Erlaeaer ,e od kr.l,.. „vrilll ud9r zahteval razpustitev parlamen- . poveljniku tamkajšnjega področja polk. Gaharu. Aretiran; častniki so simpatizirali z u- aa so do sedaj za bombe uporabljali izraz »nuklearne«, za vodikove pa «ter- že ičnskega oktobra, ko je a-, skušali organizirati državni grama stranka zapustila dolgo-1 udar na nodročju Atjeh na se-letno koalicijo s socialnimi de-1 vernem de u Sumatre. Radio Medan je sporočil, da so častnike aretirali, ker so skušali monuklearne«. Uradno poročilo , ta. govori o «nuklearni» napravi. I Socialni demokrati imajo v .......... i.umi.i.milim.mn............ Pie ven bo skušal sestaviti čeprav ni še polo Socialisti se bodo odločili šele v nedeljo - Hud udarec za francoske kolonialiste pri volitvah v Togu pomiki in so hoteli prepričati svoje vo:aštvo. naj preide na stran upornikov. Nixon v Urugvaju • MONTEVIDEO, 28. — Ameriški podpredsednik Nixon je prišel danes v Montevideo v j okviru svojega potovanja po ! državah Južne Amerike. V Montevideu bo ostal dva dni Zaključek Mikojanovega uradnega obiska v Bonnu Poročilo izraža obojestransko željo za izboljšanje medsebojnih odnosov Mikojan se je ustavil v vzhodnem Berlinu, kamor so bili za danes pdvabljeni zahodni novinarji ■ Von Brent ano «razoearan» FRANKFURT, 28. — Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan je danes oh zaključku svojega štiridnevnega uradnega obiska v Zahodni Nemčiji odpotoval z letalom v Moskvo. Na poti se je skupno s svojo delegacijo ustavil v vzhodnem Berlinu. Pred odhodom je Mikojan izjavil: «Imeli smo izvrstne razgovore s člani | in s j bj hoti Slede načina nadzorstva . - nen »dnemu napadu. »Ta- Rfoučei/anje, pravi Eisenho-je glavni potrebni pogoj , 'vedbo političnih sklepov« dodaja, da bi ta pošto-jTT Jheprečil zgubljanje časa, (j^eka na kraju upanje, da . Gruščev siprejel ameriške ^'oge. skor znano, bodo jutri tu ®**v'ljali v Varnostnem sve-,° omenjenem amerikem PARIZ, 28. — Renč Pleven je sporočil predsedniku republike, da sprejme mandat za sestavo vlade. To je sporočil Cotyju, potem ko so glavni politični voditelji, s katerimi se je posvetoval, načelno odobrili njegovo stališče v zvezi z Alžirom. Po razgovoru s Cotyjem je Pleven izjavil, da je dal pozitiven odgovor predsedniku, ker je dosegel «skoraj splošen sporazum« s političnimi voditelji o politiki v zvezi z Alžirom. °Su, ki so ga ZDA po-0 postavile v okviru so- I 8ts^ega protesta proti pole-L*' ameriških letal nad arktič-Področjem. Baje bodo tu-in ^rancija, Velika Britanij, S tem pa še ne pomeni da je premagal vse težave v zvezi s svojo investituro. Posamezne skupine se morajo še sestati, da se sporazumejo o svojem stališču. Zato Pleven ne predvideva, da se bo debata o investi-turi lahko začela pred prihodnjim tednom. Dejal je, da bo začel takoj posvetovanja za določitev finančne in socialne politike. Priznal je, da ga čaka težka naloga, kar se tiče priprave programa za gospodarsko in finančno politiko, ki bi bila sprejemljiva za «ključne» stranke. Zmerni in socialisti, od katerih je v glavnem od- ****]« Kanada podpisale zadevno i visna rešitev krize, se baje »Učijo. | strinjajo o alžirski politiki, ki je nakazal Pleven. Zdi pa se, da se bodo težko sporazumeli glede Tunizije. Znano je, da je prišlo do krize prav v zvezi s francosko-tuniškim sporom, čeprav se Pleven sklicuje predvsem na Alžir. Zmerni zahtevajo «odločno» stališče do Tunizije in dokončno opustitev angleško - ameriških dobrih uslug. Socialisti pa se niso še jasno izrekli. Znano pa je, da so vztrajno podpirali Gaillarda. Zato pričakujejo, da bo spor spet prišel na površje, takoj ko bo treba sprejeti sklep glede Bizerte, francoskih letališč v Tuniziji in umiku francoskih čet iz Tunizije. Omeniti je treba še, da je v kratkem pričakovati nova sindikalna gibanja in stavke, ki so bile prekinjene po padr cu Gaillardove vlade. Položaj se vedno slabša: cene se naglo višajo, kupna moč mezd naglo pada in sorazmerno s tem postavljajo zaposleni odgovarjajoče zahteve. Zato bo po mnenju opazovalcev imel Pleven največje težave prav na gospodarskem področju, ker bo glede Alžira v glavnem zavzel stališče, ki se ne bo mnogo razlikovalo od stališča prejšnjih vlad. Zmerni in socialisti pa se vsekakor niso še izrekli, ali bodo sodelovali v vladi, ki bi jo sestavil Pleven, ali ne. Socialisti verjetno ne bodo dali končnega odgovora pred nedeljo, ko se bo sestalo njihovo vodstvo. LOMME (Togo), 28. — V Togu, ki je pod francosko zaupno upravo, je pri včerajšnjih splošnih volitvah prišlo do nepričakovanega preobrata. Koalicija opozicijskih strank si je namreč priborila dve tretjini sedežev v parlamentu. Ta koalicija ima v programu neposredno neodvis. nost Toga. Vlada, ki je bila Nadaljevanje čudne polemike med KD in PLI ter KPI in PSI Palača Chigi o novi sovjetski noti: počakati na sklep NATO slavniki tamkajšnjih oblast’ o j gospodarskih vprašanjih. Od-i potoval bo nato v Argentino, j kjer bo zastopal Eisenhowerja ob ustoličenju novega predsed-Omemil je, da je v zvezi včla- nika republike Frondizija. njenih 18.000 delavcev. Kakor Obiskal bo zatem Paragvaj, je znano, se je napetost na Bolivijo, Cile, Ekvador, Peru otoku povečala, med drugim in Venezuelo. Namen Nixono-zaradi krize v ladjedelnicah vega potovanja je prpraviti na otoku, kjer dela nad 13.000 tla za prihodnje razgovore o delavcev. reviziji .sedanjih odnosov ZDA V okviru varnostnih ukrepov z državami Latinske Amerike je v stalni pripravljenosti več predvsem na gospodarskem enot mornarice in komando- področju. sov, da pomagajo policiji v Zveza vseučiliskih študentov primeru potrebe. Obsodba v Kairu , i £ Sr . * S « >“ ff- t KAIRO, 28. — Vojaško sodišče je danes izreklo sodbo proti petim osebam, ki so obtožene, da so hotele prevreči sedanjo vlado v Egiptu ter vzpostaviti monarhijo. Bivši je ob Nixonovem obisku organizirala stavko, da protestira proti amerišk" imperialistični politiki. • ■ , < i Čestitk« Gronehija maršalu Titu nemške vlade ter z nemškimi politiki in ljudstvom. Upamo, da je naš obisk prispeval k zbližanju.» «Dokazali smo, da so osebni stiki najboljše sredstvo za sporazumevanje in za reševanje nujnih vpnšanj. Med nami so bila t aspru‘ia. ki se morda nadaljujejo, m jaz sem to poudaril v našem poročilu, ki se danes objavlja v Bonnu in Moskvi. Toda sedaj odhajamo iz nemške z\ezne republike po zelo dobrem vtisu, ki smo ga dobili pri naših srečanjih in razgovorih.« Uradno.poročilo, ki so ga danes objavili, pravi med drugim: «25. apiila 1958 so bili v Bonnu podpisrnj sporazumi, ki so bili sklenjeni pri prejšnjih pogajanjih v Moskvi med zvezno nemško tepubiiko in SZ glede trgovine in konzularmh vprašanj. Gre za dolgoročni snorezum o izmenjavi in olo Čilu. za sporazum o splošnih vprašanjih tigovine in plovne, za zapisnik o izmenjavi blaga v letu 1958 in za konzularno pogodbo.« Poročila, previ nato. da je sovjetska delegacija bila v Za-hoc.ni Nemriji od 25. do 21’ aprila in da sta «dve .strani med razgovori ponovno poudarili. da bosta napravili vse, knr bo mogoče, da zagotovita 'z-polnjevanje podpisanih pogodb in sporazumov i-n tud, ustnih sporazumov, ki se tičejo repatriacije državljanov obeh držav«. ((Dogovorjeno je bilo. da se bodo letos začela pogajanja za trdnejšo podi: go kulturnim n tehnično-znanstvenim odnosom med obema državama.« Poročilo pravi na koncu, ds so med izmenjavo misli med kanclerjem Adenauerjem, zunanjim mmistrom von Brenta-nom. mini-trom za gospodar stn Erhardom in Mikojanom ob navzočnosti sovjetskega poslanika v Bonnu Smirnova o-menUi tudi temeljna vpraša- hu razumevanja, na miren način ter ob spoštovanju in zaščiti načela nevmešavanja v notrcnje zadeve. takn da pride postopoma do izboljšanja odnosov med obema državama, s čimer se bo prispevalo k zagotovitvi trajnega miru«. Danes zjutraj je Mikojan obiskal v Stuttgartu tovarno «Daim!er-Benz», Med drugim je izjavil, da je pri razgovoru s poslovnimi ljudmi ugotovil. da t; želijo obnovitev dobrih trgovinskih odnosov, kakršni so bili nekoč med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Dodal je, da je Sovjetska zve. za pripravljena dobavljati Zahodni Nemčiji dva do tri milijone ton surovega petroleja letno in da to ne bi bilo težko za sovjetsko petrolejsKo industrijo, ker se je njena letna proizvodnja zvišala za 14 ali 15 milijonov ton. Pri odgovoru na pozdrav je zvezna vlada pripravljena sprejeti vsak sporazum o razorožitvi, ki bi ga velike države dosegle. Zunanji minister von Bren-tano je izjavil, da so »politični rezultati Mikojanovega obiska razočarali«. ((Bonnski razgovori, je pripomnil von Brc-ntano, so bili zelo c-dkriti, toda napredovali nismo niti za korak. Na drugi strani moram priznati, da si nisem delal utvar n da nisem pričakoval več. Navzlic temu upam, da bo so. vjetski delegaciji dana možnost. da odslej lahko popravi «zgrešene koncepcije«, ki jih ima o politiki zvezne vlade.« «Frealog za sovjetsko jam stvo, je dodal von Brentano n. stvar, da bi se jemala, resne. Sicer pa Sovjetska zveza ne bi mogla spoštovat takega jamstva, tudi če bi to hotela. Vsem je jasno, da sporazum med Sovjetsko zvezo in zvezno repubbka ne more narekovati, v katero smer na p-ha veter, ki prenaša radio autivne ostanke; od Zahodi ravnatelja tovarne je Mikojan ! Pro,i VzhoJ““ ■» Pa od Vzho izjavil da mora Sovjetska : da Prttl Zahodu.« zveza rešiti še številna vpra- »#----- šania kljub dosedanjemu gospodarskemu napredku. Izrekel je upanje, da se bo trgovinska izmenjava med obema državama povečala in je dodal. da bi bilo potrebno za- Naser danes v Moskvi RIM, 28. z— Predsednik re-notranji minister Ahmed Mour- publike Gronchi je poslal brzo- tada el Maraghi ter sorodnik javko maršalu Titu, s katero _______________ ______ _________ _ bivšega kralja Faruka Moha- mu čestita ob njegovi ponev- ] n|a se tičejo odnosov med med Husein Hayri sta bila ni izvolitvi za predsednika re- | obema državama, in sedanji obsojena na dosmrtno prisil- publike. »Sprejmite, gospod mednoročai položaj. S tem v no delo, ostali trije pa na predsednik, pravi brzojavka, zvezi so na obeh straneh pn-15 let prisilnega dela. Vseh pet j izraze mojih čestitk skupno z udari-i. da bosta «obe vladi pa je bilo obsojenih v odsot- j želijo za blag:njio jugoslovan- ' uporabili vse sile. da se ob- nosti. skega ljudstva«. lf!oječa vp--išrn1a rešijo v du- 'iihiiiiiiiiiingiiiiiiiimiiiiiiiininiiiiiiiiuiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiliiiMiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii l več let na oblasti in ki ji je predsedoval Nieolas Grunit-sky, pa je imela v programu vključitev Toga v »franco-sko-afriški sistem«, preden bi septembra letos zahtevala uki. nitev zaupne uprave. Togo je bil nemška kolonija. Po vojni je Društvo na- i rodov poverilo upravo nad večino tega ozemlja Franciji. Leta 1956 so deželi priznali avtonomijo, ki jo je ljudstvo potrdilo z referendumom. četi iztrenjavo obiskov tigovej in delavci Sz in Zahodne Nemčije. Ministrski predsednik deželne vlade Bnden-Wuerttemberg ie priredil članom sovjetske delegacije kosilo Zahodni dopisniki so bili povabljeni v vzhodni Berlin za 10.15 jutri zjutraj zaradi ((važnega dogodka«. Opazovalci menijo, ua bodo morda ju'ri podpisal; v vzhodnem Berlinu letno obnovitev trgovinske pogodbe med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Zaradi tega se je Mikojan ob povratku iz Bonna ustavil tam. Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt je MOSKVA. 28. — Predsee nik Združen.: arabske republi med 1 ho Ncccr pride jutri na ur; 'en obisk v SZ. Za‘rjuje se. d. bo v Moskvi imel razgovori o gospodarskih in vojaških vprašanjih. Baje bo Naser za hteval zvišanje gospodarskt pomoči Združeni arabski republiki; ta ptmoč je bila določena na 350 milijonov dolarje: in zvišala nai bi se na 500 m lijonov dolarjev. V Moskvi se bo Naserjev? delegaciji pridružila egiptoV ska vbjaška delegacija, ki I sed-ri na •,h'«kuLv.. Pekingu. Poleg tega trdijo v poučenih krogih, da se bodo raz-govarjal' o sodelovanju na področju jedrske energije. To j sodelovanje se je začelo leta izjavil na tiskovni konferen-. 1956, -KO se je sovjetska žveči, da po mnenju zahodnih obvezala, da bo opremila držav in bonnske vlade ni mogoče opustiti direktiv in resolucij zadnje ženevske konference. Dodal je, da so ti sklepi in resolucije veljavne za novo konferenco najvišjih. V zvezi s predlogom Miko-jana, naj bi se Nemčija vključila pri čemer bi SZ jamčila, da , v primeru vojne ne bo bom- ................................................................................. ,-dirala njenega ozemlja je | von Eckardt izjavil, da mu Komentar ^Politike laboratorij za jedrsko fiziko v Kairu. V Moskvi ugotavljajo tudi. da je Sovjetska zveza, kar se tiče trgovine z Egiptom, od leta 1956 na prvem mestu meti kupci egiptovskega bombaža Egipt pa uvaža iz Sovjetske brezatomsko ^področje, zvezg znatne količine ž'ta ip ’ ’ ’ * drugih proizvodov. Zadnja po- godba predvideva nakup nekaj sovjetskih letal 'l'U-104 za civilne letalske proge v Zdru- Kiv?' 28- (Od našega dopisnika) še vedno se nadaljuje na volilnih zbo- ne samo polemika med desnico in levico, tem-;Udi polemika med liberalci in demokristjani po 8* , ®t.rani. P° drugi pa med socialisti in komunisti, vju^dno torej drži ugoto-^ev. da ie nadvse značil- Uo"’ da je nadvse značil !cil*a prve tedne volilne tl^Pahje prav dejstvo raz-Cj^anja odnosov med za-^Va • Toda nedeljska zbo-llwn’a demokristjanov in |WokCev so pokazala «spre-tiitt|' smeri» polemik med Ts t»jv;i1l)rPrnemba je predvsem k»r-, na iz nastopa bivšega li-M^^ga zunanjega ministra '•hotu*’ )« poudaril: «Na-ideološkega akcionarni krogi. Bartesaghi je vzporedil položaj v Franciji s položajem v Italiji. Dejal je, da je protikomunistična politika francoskih socialistov privedla državo na rob fašizma. Pajetta pa je rekel, da s strani KPI ni dvoumnosti in zahteval, naj PSI zavzame stališče proti skupnemu evropskemu tržišču. Ro-magnoli, ki je član izvršnega odbora CGIL, pa je govoril o socialističnem delu vodstva v t« j veliki sindikalni organiza-' ideološkega"" značaj"? 1 e>ji levičarjev. C, demokratičnimi stranka- Venator Scocimarro je v raz. to jjf* danes brez smisla spri-kod-jriunisrične nevarnosti za čije^^ost italijanske demokra-Ptej' Ves njegov govor je bil bij,* a željo po obnovi ceny >o*,»- Medtem ko nekateri vo 3®’. da gre le za Martino-*','ti i P° vračanju na mi-ti, , {), stolček v palači Chi-• v^ina drugih, da je »Ovj^rihje centrizma na zbo-v0d.(,1 liberalcev določilo M Juo PLi z Malagodijem To • *'anfani, ki je s tem Mij, rat°m doživel majhno ‘|- s'"'i---- ponujanja po- icije starin zavez- poskušal tudi to iz- ‘lVee ‘h da bi prepričal vo- d»j0’ -r>a3 njegovi stranki od- jHl (."Jvea glasov. Odgovoril Malagodi s poveličeva- J'«ira “'Vsega zunanjega mi- •llig Martina in njegovih za- i^itiv italijansko zunanjo ?*ttj0 deš da je branil zu- z«?0. pred nevarnosL k ^Bjave glede oblasti Jfotj vir‘nalom in vlado in vrWhw.mešavaniu voditeljev fhto podjetij, Skoro od- ,eva.iJ* Povedal, kaj bo za- ■sdeL, Za. obnovo nekdanjega L*di p‘\t^a a demokristjani. iiv,9lla se je hotei pribli-»-• tibr— ■ c ... govoru z novinarji v prostorih poslanske zbornice v zvezi s to polemiko izjavil, da brez dvoma obstaja nekakšna zmeda, ki leži v dejstvu, da Nenni trdi, da razlike med obema strankama nastajajo zaradi novih dogodkov, medtem ko je vzrok diferenciacije v dejstvu, da obstajata dve stranki: komunistična in socialistična. Vsi razgovori o razlikah med njima se vodijo pri vrhu, medtem ko so množice enotne, ker skrbijo v bistvu za konkretna politična in sindikalna vprašanja. Scocimarro je dalje dejal, da po njegovem ni vnaprej določene Jež-nje v prid tako imenovanim avtonomističnim kandidatom na škodo drugih. Po njegovem mnenju samo desno krilo stranke poskuša je prepričan, da bodo morali ^rancija pa bi morala še da-socialisti podpreti komunist č- ^ upravljati deželo dokler rnstJis. v ss" "SMS* KS Volitve so potekale pod nadzorstvom opazovalcev OZN. iNOVinarji so tudi Nennija | vprašali za mnenje glede polemike s komunisti. Dejal ja, da je stališče njegove stranke dovolj jasno, saj ga vsebu- Po uspehu, ki ga je vlada dosegla z referendumom v zve- je glede notranje in zunanje zi s (ifrancosko-afriškim si- • etn tvs fttvi m nn m oni vtAn politike vsa dokumentacija zasedanj najvišjih organov PSI. Predstavnik palače Chigi je danes izjavil, da ((odgovor ZSSR navdihuje bolj namen, da bi se uresničenje sestanka najvišjih zatkasnilo kot pa, da bi do sestanka čimprej nrišlo, predstavnik je dejal, da po njegovem mnenju postavlja ZSSR nove pogoje za razvoj pripravljalnih stikov, ki so jih predložile zahodne države Na vprašanje glede zahodnega odgovora na Hruščevo noto pa je predstavnik palače Chigi dejal, da je treba počakati, dokler ne bo zadevnih sklepov sprejel svet a-tlanskega pakta. Vsekakor pa je gotovo, da «se bodo na Za- stemom«, pomeni izid včerajšnjih volitev pravo presenečenje in hud udarec za francoske kolonialiste, če pomislimo, da so volitve bile komaj eno leto po omenjenem referendumu. Pripominja se, da so volitve bile le nekaj dni po zaključku konference v Akri. Poleg tega priteguje prebivalstvo Toga zgled bližnje neodvisne države Gane, ki je sedaj najbogatejša afriška dežela, ki meji na Togo. Znano je tudi, da je zadnji referendum bil pod večjim francoskim pritiskom. Voditelji koalicije, ki je zmagala, so Sylvanus 01ym-po in Paulin Akouete, pred- Po ljubljanskem kongresu ZKJ Glavni sklep: borba za mir in socializem (Od našega dopisnika) | Jugoslavije bo 10. maja pri- samo dopoldne končali štiri BEOGRAD, 28. - Današnja sPela v Beograd delegacija scene.« ___ »Politika« piše v uvodnem kP"?j,teJa , vojn* veteranov , «» članku pod naslovom »Po ljub- ZSSR. Delegacijo bo vodil pod- | RIM. 28. — V Rimu bo 2. ...... Ijanskem kongresu«; «Jugoslu-: predsednik komiteja Sargarov. ; maja sestanek držav našle 1- | javil, da se Adenauer in vanski komunisti so v Ljub-, ---«»---------- I "ic bivšega avstroogrskega kojan strinjata v tem. da je I ni jasno, kako bi v primeru : zenj 8rab»ki republiki | vojne bilo mogoče praktično Med svojim bivanjem v Mo-j izvesti tako jamstvo. Dodal j skvi bo Naser stanoval v je, da kar se tiče razorožitve. Kremlju. I niso dobili od Mikojana jas-I nih odgovorov, da pa imajo vtis, da Sovjetska zveza želi to vprašanje pozitivno rešiti, čeprav postopoma. Na neko vprašanje je von Eckardt odgovoril, da Mikojan ni uradno povabil ministra Erharda Nil mlina Arabija in Palestina AMAN, 28. — Arabski rad v Moskvo, pač pa da je samo je zanikai, da je bil v Jordi. mimogrede omenil to možnost, niji sestanek med kralji Jti Na koncu je von Eckardt iz-Mi V L.JUO- j Ijani povedali svojo besedo o svetu, ki jih obkoljjje. Stališče, ki so ga zavzeli, je na kratko rečeno: borba za mir in socializem. Podprli bodo vsgkogar, ki se bori za mir, a obsodili ljodo vse tiste, ki delajo proti miru. Se nadalje bodo branili neodvisnost svoje države in svojih idej. Na podlagi enakopravnosti in nevmešavanja so pri _ , , - -- . i društva za Južne železnice: Ju- Zamcnjava Odreda JLA Savlje. Italije. Madžarske n v Egiptu BEOGRAD. 28. — V maju i.ri v juniju bodo izvršili zameno moštva jugoslovanskega motoriziranega odreda, ki se nahaja v eslavu OZN v Egiptu. Povelj.«.vo odreda bo prevzel pcdpolkovnik Jože Ožbolt. pravljeni na temeljih borbe } Doscdan;i i^aki odreda se bo za mir in socializem s-odelo-1 (jn vrnili v Jugoslavijo. Jugo- vati z vsemi. Podpirali bodo ; s.„vanski odrcu je v Egiptu Zt popolno spoštovanje v praksi 1 cno ietc in po pravice vsakega delavskega gibanja, da po svoji pot’ gradi socializem, enakopravne odnose v mednarodnem delavskem gibanju in v tem okviru bodo ostali tisto, kar so. ved Avstrije. vprašanje razorožitve najvažnejše mednarodno vprašanje, danijo, Iraka, Saudove Arabijt :n libanonskim predsednikom Samunom. Nedavno je namreč kairski radio poročal o pr.Čanju na Izseljenska Matica LJUBLJANA, 28. skupščini Izseljenske — Na Matice hodu trudili vztrajati, da se I stavnik sindikalnega gibanja, pripravljalni razgovori čimprej začnejo«. Danes je potekel rok za vlaganje izjav za povezavo med strankami, ki nastopajo na volitvah. Izjave je podalo 155 skupin s skupno 1942 kandidati. Te skupine so: KPI 16 skupin z 224 kandidati, PSI — 16 skupin, 223 kandidatov, KPi protestna stavka. Guverner o- Demonstracije na Malti LA VALLETTA, 28. — Da-;es je na Malti bila 24-urna no bili: proletarski interna- 's,0£,nije w je bila danes v nmnnliDti nf3 VPnt CTVMoIll * Z < . cionalisti v pravem smislu te besede.# Britanska skupina parlamentarne unije je danes določila delegacijo britanskega parla. Ljubljani pod predsedstvom Ivana Regenta, so ugotovili, da je v lanskem letu obiskalo Slovenijo okrog 2000 izseljencev, od katerih je bilo 500 iz ir PSI na Sardiniji — 1 skupina s 6 kandidati, PSDI — 16 skupin z 207 kandidati, republikanci in radikali — 15 z diskriminacijo. Ko so novi- | skupin s 168 kandidati, KD narji Scoc:marra vprašali, kaj !-• 18 skupin z 227 kandi- misJl o izidu volitev, je izja- dati, ((ljudski« monarhisti vil, da ne more izrekati svo- | — 16 skupin s 182 kandidati, je sodbe, ker so po njegovem , Covellijevi monarhist — 10 , , . ... . - mnenju premnogi volivci še skupin s 131 kandidati, fašist. | objavljajo omenjeni guverner- vedno negotovi. Zaradi tega od ic.,4, - 12 »up l s , | jev ukaz. Proti vozilom polt; toka sir Robert Laycock je podpisal ukaz, s katerim prepoveduje vse demonstracije in javna zborovanja za trj mesece. Na otoku je prišlo danes do nekaterih incidentov, ko so demonstranti trgali lepake, ki >fiV; ISO. »tno 'talcem in zato hvalil Pobudo. Nttlal”' .PaJetta, Scoccimarrc, l^gi *n Bartesaghi in >)ii*0vorUiUnistieni Prvaki Pa n I J 0 odnosih s socia- j« dejal, da sodijo e «avtonomiste» zelo Dtotikomumstični re- govorniki KPI govorijo v prv’ kandidati, »ljudski« monarhi-vrati o tis ih argumentih, gic- sti in fašisti skupaj — 6 sku-de katerih so po njihovem pin s 68 kandidat’, Olivettije-mnenju mnogi volivci negoto- j va «Skupnost» — 6 skupin z vi. Navedel je pri tem vprašanja srednjeevropskega tržišča in mednarodne ponvritve. KPI bo v novem parlamentu zahtevala prenehanja izvajanja določb sporazuma o SET, ker je bil sklenjen in podpisan med ugodno konjunkturo, kj je danes ni vej zaradi a-meriške recesije. Dejal je, da 71 kandidati, vsi ostali pa 6 skupin s 40 kandidati. Danes zjutraj se je začela 48rurpa stavka delavcev vseh treh sindikatov v kemičnih tovarnah pokrajin Emilije. Mar-che, Lazia in Južne Italije ter na otokih. Stavka se bp končala v sredo ob 6. uri. A. P. c.je so demonstranti metali kamenje. Ranjen je bil en pokcist. Skupina demonstrantov je napadla dve policijski postaji in jih skušala zažgati. Demonstrantom je uspelo zažgati vlačilec v pristanišču Marsa. Požar so kmalu pogasili. Predsednik splošne zveze delavcev na Malti Joseph Borg je izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom stavke. Dodal pa je, da obžaluje spopade med demonstranti in poFcisti. menta, ki bo 16. maja pri- : Severne Amerike. Tudi letos spela na obisk v Jugoslavijo. | se pr,čakuje ob;sk večjeja šte-Delegaeijo, ki bo na vabilo j vija jzseljemcev med izseljen- zvezne ljudske skupščine osta- skim tednom, ki bo od 7. do la v Jugoslaviji pet dni, se- ! 14 junija. Priredili bodo tudi stavljajo- trije konservativni krožna potovanja, in trije laburistični poslanci. Lani je jugoslovanska parlamentarna delegacija obiskala Veliko Britanijo pod vodstvom pokojnega Moše Pi- jada. B. B. Hrusčev Titu Snemanje «Nevihte» BEOGRAD. 28. BEOGRAD. 28. — V trdnja-«j Bjelogorsk, ki je doslej največji objekt jugoslovanske kinematografije, so danes nadaljevali s snemanjem »ive-Predsed- uihte« v jugoslovansko-italijan■ nik Tito je prejel od predsed- ski koprodukciji. Režiser fil-nika vlade ZSSR Hruščeva na- 1 mo Lnttuadn je izjavil, da je slednji brzojav: «Pnsrčno Vam 2C(p zodor)o(jen s snemanjem, čestitam na ponovni izvolitvi, »objekt je izreden, je dejal. predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Želim Vam, tovariš predsčd-n!k, uspeh pri Vašem delu. Prosim, da sprejmete tudi moje želje za procvit bratskega ljudstva Jugoslavije in utrdi- Moji kolegi iz »Bosno-jilma« jo ustvarili veliko delo, Zfldo-noljen sem z marertoiom, ki je bil doslpj posnet v Rimu.« Silvana Mangano pa je izjavila: «Vsekakor lahko priča tev prijateljstva med našima kujemo dober film. Delo Je državama«. izredno dobro organizirano. Ze Na poziv vojnih invalidov v prvem dnevu snemanja smo Jedro problema: •Prosim, Izvolite!* •Prosim, izvolite Vi..!» ki ga je treba rešiti, ter da procesu proti županu iz Gaze, ki je izjavil da so se omenjeni voditelji sestali v Jordaniji s privolitvijo ZDA in da so sklenili likvidirati palestinsko vprašanje. «Stališče Saudove Arabije glede palestinskega vprašanja je znano, pravi izjava. Njen namen je izgnati napadalce ‘z Palestine iti vrnitj to deželo njenemu zakonitemu prebivalstvu. Saudova vlada ne želi biti vmešana v spor med nekaterimi arabsKimi državami«. Kairski list «Rose El Yous-sef« piše, da je prestolonaslednik Saudove Arabije Feisal dal tajna navodila za urmik čet iz Jordanije; umik naj bi se začel 5. maja. List p še dalje, da je'bivši Saudov odposlanec v Londonu Hafez Wahba izjavil, da njegova vlada ne misli obnoviti diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo, dokler ne bo ta navezala diplomatskih odnosov z Združeno arabsko republiko. Izjavil je tudi, da bo prestolonaslednik Feisal po juniju obiskal Kairo. Jemen bo opozoril YS na položaj v Laheju KAIRO, 28 — Nocoj so sporočili da je Jemen obvestil Varnostni svet OZN o položaju, ki je nastal, ker so britanske čete zasedle sultanat Lahej v protektoratu Aden. To so sporočili po razgovoru, ki ga je imel jemensk; zunanji minister s podpredsedni-kofn Združene arabske republike Amerjem v zvezi s položajem na jemenskih mejah. Ob tej priložnosti je jemenski minister izročil Amerju pismo jemenskega kralja za predsednika Naserja. V Londonu pa je predstavnik ministrstva za kolonije izjavil, da bo sultan iz Lahe-ja prišel jutri z letalom v London na zaseben obisk. Vrtan« včeraj: Najvišja tempe-ratura 15, najnižja 4,9, zračni tlak 1014 pada, veter zahodnik 22 km na uro, vlaga 57 odst., morje razburkano, temperatura morja 10.8 stopinje. Vreme danes: Pretežno jasno. Tržaški dnevni Danes, TOREK, 29. aprila Robert, Ta-nkoslava Sonce vzide ob 4.57 in zatone 19.09 • Dolžina ■ dneva 14.12. "““f vzide ob 14 20 in zatone ob z.«. Jutri, SREDA, 30. aprila Katarina, Kata Pomembna gospodarska ukrepa Nov korak k liberalizaciji trgovine med Italijo in FLRJ Urejeno vprašanje plačevanja pristaniških stroškov ČSR v Trstu Trža&a trgovinska zbornica je včeraj sponočila dva ukrepa, fci sta izredno pomembna za razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in odnosov med Italijo in CSR. Glede italijansko-jugoslovanskih odnosov gre v prvi vrsti za ministrsko okrožnico od 19. aprila, s katero so pooblastili carino v Trstu in Gorici, da dovoli neposredni uvoz iz Jugoslavije 4.000 glav živine kot dodatek 12.000 glavam živine, katere uvoz predvideva rtali-jamsko-jugoslovanski trgovinski sporazum. Ta novi kontingent je razdeljen v dve kvoti in bodo dovolili od 1. maja do 30. junija uvoz 1.500 glav živine skozi carinarnico v Trstu in 500 glav skozi carinarnico v Gorici. Isto Število glav živine pa bodo uvozili v razdobju od 1. julija do 31. avgusta. Poleg tega so tržaško carinarnico pooblastili, da dovoli uvoz 50 ton v olju konservi-ranih rib kol dodatek omenjenega sporazuma. italijanski' 'uvozniki .svobodno nja in predvideva sistem mul-uvozijo do te količine. tilateralnih lir. Zlesti pa je Vsi ti ukrep; so po nembni za Trst važen dodatni proto-za utrditev, gospodarskih sti- kod, ki se nanaša, neposredno kov med Italijo in Jugoslavi- na plačevanje stroškov za želo in izražajo obojestransko lezniške prevoze, pristaniške voljo za še nadaljnjo okrepi- manipulacije, zavarovanja 'n tev sodelovanja. S tem je mi- pomorske b rod n l ne za blago, nistrstvo za zunanjo trgovino ki ga ČSR uvaža ali izvaža delno ustreglo zahtevam do- skozi italijanska pristanišča, mačih operaterjev kot tudi ju- med katerimi pride v poštev goslovanskih poslovnih krogov edino Trst. za nadaljnjo liberalizacijo i Ta dodatni protokol določa, trgovine, kar je prišlo do iz- da je rezervirana določena raza na zadnjem zasedanju jta- vsota iz sp 'v-uie: ..on.mgenta lijansko-jugoslovanske in ju- za kritje teh stroškov, odnosno goslovansko-italijanske trgovin- sta že kontingentni listi tako ske zbornice na milanskem ve- j urejeni, da ostane več mili- lesejmu. V tej zvezi so tudi značilne izjave jugoslovanskega gospodarskega svetnika veleposlaništva v Rimu Bernarda Menaseja znanemu gospodarskemu listu «11 Sole«, da je trgovinska^ izmenjava med obema državama lani dosegla rekordno raven. Jugoslovanski izvoz je namreč v preteklem letu dosegel proti Italiji 33.598 milijonov lir, uvoz pa 48.990 milijonov lir in znaža porast prometa v obeh smereh kar Ni dovoljeno rezervirati te 75 odstotkov. Po jugoslovan- kontingente in jih bo mogoče -kem mnenju še m dosežena izkoristiti samo na osnovi «ca- j najvišja možna raven in je jard lir aktive za kritje pristaniških in drugih prometnih stroškov CSR. To so uredili na ta način, da predvideva lista blaga, ki ga bo CSR uvozila iz Italije, za nekaj milijard lir blaga manj, kot je predvidena skupna vsota blaga, katerega bodo izvozili v Italijo. RIElUIlflSIM SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIREDI 1. MAJA POPOLDNE NA STADIONU »PRVI MAJ« ljudsko i/cstsl icn NA SPOREDU SO: Priložnostna govora v slovenščini in italijanščini. Nastop folklornih skupin. Godbeni koncert. Nastop Dolinskega tria. Otroške igre. Prosta zabava s plesom. Dobro založen bife. KRITIKE IN POROČILA Tudi z «Antigono» so Zagrebčani očarali in navdušili občinstvo Prisrčen sprejem dragih gledaliških gostov v Križu in na Kontoveln V Trstu je Zagrebačko dram- . njo, ki zadevajo vso novo Kdor je videl, kaj jugoslo- sko pozorište zaključilo svoje druibo. Antigono vodi njeno ! vanskih filmov, je zei0 ver- gostovanje s predstavo Anouil. poslanstvo neizogibno v smrt, j jetno že srečal v njih Nelo hove eAntigones v Avditoriju toda ona ne bo odstopila niti 1 Kržišnik, ki je bila v aAnti- v nedeljo popoldne. Kakor v za las od te poti kljub strastni ' 3nni» dojilja. Brez najmanjše. ljubezni do življenja. V njej oa patosa je to vlogo zaigrala ir krnlievski nnnn* in aktivna ak°‘ da J0 treba tako:> Prt" je kraljevski ponos m aktivna .( . d vodilne upornost kn je Kreon ne mo- Zelo si tična java ^ re zatreti; na koncu je on sam bu Drag0 Kria kot «/bor)) in soboto zvečer s uScapinovimi zmjačamh, tako in še bolj ! so nas Zagrebčani v nedeljo očarali z «Antigono». Medtem ho smo bili v soboto priča v sedanjost prestavljeni klasični | francoski komediji, smo v nedeljo prisostvovali tragediji, v kateri si je sodobni avtor izposodil iz grške tragedije osebe in fabulo, toda besede in misli so sodobne. porazen. Pri nedeljski predstavi smo videli fcot Antigono Vesno Starčevič (ki igra v alterna-ciji z Marijo Kohn). Igralka :,e je povzpela v visoke sfere, Tonko Lonza (Hemon), V je-kjer je obstajala le še oseb- ir? . Zagar-Nardelli (Izmena), ; lastj v nekaterih trenutkih 'e podal izklesano stvaritev Mato Ergovič kot stražar. Z večjim ali manjšim uspehom o se jim pridružili še ostali nost Antigone, slabotnega _ Razumljivo, da je Anouilho- \ dosledno upornega bitja, ki i *Antmrvnn. ™-, i... k j trpi, a mora storiti svo- jo dolžnost. Kreon je bil Sven Lasto, ki je prepričljivo kreiral že nekoliko betežnega ((kralja«, ki mu je vse izpolnjevanje nekih postav, ki mu končno niso niti važne ali pomembne, samo da ljudstvo z njimj vara. In za to je pripravljen tudi pogubiti vso družino. Pa «Antigona» priljubljena in popularna zlasti pri Francozih, saj je nastala v vzdušju okupirane Francije in Francozi so V Antigoni gledali svojo domovino, kri se ne bo uklonila tujemu nasilju, pa naj se to izraža v prijaznosti ali grožnjah. V tragediji, kjer je poverjena glavna vloga šibkemu dekletu, se obravnajo vpraša- Dubravko Skiljan (paž). Stje-j I pan Jurčevič in Krešimir Zidarič (stražarja) ter Fabijan Sovagovič (sel). Režiral je Kosta Spaič. Po predstavi, ki jo je občinstvo navdušeno sprejelo, je goste pozdravil in se jim zahvalil član SNG Modest Sancin. # * # ........................................................................................................................................... nun uuinuuuiuuiuuuiuufiiuiuunui rimske prijave« za ocarinjenje blaga; to se pravj samo že uvoženo blago. Zelo važno je tudi zadnje določilo, ki se nanaša na ureditev lokalnega trgovinskega prometa odnosno na izvajanje sporazuma o trgovinski izmenjavi med Trstom (in Gorico) ter sosednjimi jugoslovanskimi področji. V ta sporazum so vnesli klavzulo »največjih u- mogloče to izmenjavo še okre- 1 piti. Vendar pa je treba zato liberalizirati uvoz jugoslovanskega^ blaga v Itakjo, ker ni mogoče več kupiti, če se istočasno več ne proda. V tej zvez; je jugoslovanski predstavnik naglasil zlasti potrebo, da se povečajo možnosti izvoza živine. Za razvoj tržaškega pristanišča pa je morda še važnej- IIuda prometna nesreča na cesti med Nabrežino in Sesljanom Ena smrtna žrtev in dva ranjenca trčenju avtomobila ob tovornik pri godnosti«, kar pomeni, da bo- j aa druga vest, ki se nanaša do odslej veljale tudi v lo- jna ureditev gospodarskih od-kalnem prometu vse tiste u- j noaov med CSR in Italijo, ker godnosti, ki so bile do sedaj Sre *u za popolnoma novo u-veljavne v okviru splošnega J reditev odnosov, k1 so bili v italijansko-jugoslovanskega tr- j praksi v preteklost; zelo šibki, govinskega sporazuma. Med medtem ko gre med Italijo najvažnejše nove olajšave spa- , ™ Jugoslavijo za nadaljnje iz-de pooblastitev tržaške carine, i boljšanje že učinkovitega soda lahko dovoli uvoz tistega ! delovanja. blaga, za katerega predvide- I Veljavnost tega sporazuma va splošni sporazum režim «a J je raztegnilo ministrstvo za dogana controllata« medtem | zunanjo trgovino z okrožnico ko je lokalni sporazum pred- j od 19. aprila in ga bodo pri-videval režim uvoznih dovo- ; čeli izvajati 1. maja. Sporazum Zgubila je življenje 34-letna Dora Semolič por. Mazza iz Nabrežine - Prof. Jakomin se bori hudo ranjen s smrtjo; Ivan Oberdank. si je verjetno zlomil nogo - Kako je prišlo do nesreče in kdo je vozil avlo ? se nanaša na kontingentiranje blaga tako. da bodo določene vrste blaga uživale režim «a dogana controllata«, za druge ljenj. S tem torej za vrsto blaga odpadejo uvozna dovoljenja in bo mogoče to blago svobodno uvažati vse do količine, ki je predvidena v splošnem italijasnstoo-jugoslo-vanskem sporazumu. Režim »a dogana controllata« namreč predvideva svoboden uvoz bla- i trgovino pri vladnem general- Včeraj popoldne se je zgodila huda prometna nesreča na cesti Nabrežina - Sesiljan, med železniškim viaduktom jn križiščem, kjer se na nabre-žinsko cesto priključi trbiška avtostrada, Ta točka je zelo nevarna in je bilo že več hudih prometnih nesreč. Pr; včerajšnji nesreči je zgubila življenje 34-letna Dora Semolič por. Mazza iz Nabrežine št. 93; njena dva sopotnika pa sta se hudo poškodovala. Fer-ruccio Jakomin, 28-letni profesor j j rodu iz Pobegov pri Kopru, je dobil hud pretres možsan, se močno ranil v ga, vendar pa samo do skrajne količine, ki je predvidena v spiorazumu. Tako je na pr:-mer ta skrajna višina za živino določena na 12.000 glav na leto im so jo sedaj — kot smo zgoraj navedli — povišali še za 4.000 glav in lahko pa bodlo potrebna uvozna do- j glavo in se opraskal po des-voljenja. Prošnje za uvozna | nl reki. Na II, kirurški od-dovoljenja je treba predložiti I delek so ga sprejeli s pridr-lokalni direkciji za zunanjo ! jano , prognozo; 55-letm Ivan j Oberdank, mesar iz Nabreži- nem komisariatu od 5. do 20. | ne ~ 7® 1* J8- maja. Vse podrobnosti glede m}}n P0*11 fel°< ,dfbl1 ž,lven? blagovnih list in izvajanja spo- Pretres ln ■* verjetno zlomil ..i*. m, feVŽTJSK11 ” K “ na uradu za zunanjo trgovino trgovmske zbornice. Sporazum se poleg tega nanaša tudi na način plačeva- IIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIII Volilna kampanja Demokristjani so odgovorni za resni gospodarski položaj Tako je poudaril Vidali na zborovanju KPI pri Sv. Jakobu - Zborovanje PSI v Bazovici Politično ozračje se še ni prav ogrelo, o čemer priča relativno nizka udeležba na predvolilnih zborovanjih. Se najbolje je bilo obiskano zborovanje komunistov, za katere so govorili pri Sv. Jakobu; Goruppi, Bernetičeva in Vidali. Prvi je govoril izključno o mladinskih vprašanjih in je navedel nekaj konkretnih primerov, kako niso mogli mladinci dobiti zaposlitve brez predhodnega «blagoslova« iz zakristije. Bernetičeva pa je orisala borbo komunistov za slovenske pravice in se spomnila padlih slovenskih borcev za svobodo. Vidali je govoril o perečih tržaških vprašanjih in navedel konkretne podatke o odgovornosti K.D za splošni resni položaj, večanje davčnega pritiska, brezposelnost itd. Ostro je obsodil tudi PSDI, ki je pri tej politiki toliko časa sodelovala in hoče pod vodstvom Saragata sodelovati še nadalje s KD. Za PSI je imel zborovanje tajnik stranke Teiner v Miljah, v Bazovici pa sta govorila dr. Pincherle in Bidovec. Oba govornika sta se spomnila bazoviških junakov, nakar. je Bidovec govoril o pravicah Slovencev za ureditev naših šol, pravici učiteljev do stalnosti itd. V tej zvezi je navedel zanimiv primer, ko je kot občinski svetovalec pisal takratnemu ministrskemu predsedniku Scelbi in dobil zaničljiv odgovor, da za rešitev teh vprašanj še ni zrel čas. Krščanska demokracija pa je v nedeljo sklicala propagandistično zasedanje, posvečeno avtonomni deželni upravi, na katerem so predstavniki obstoječih dežel s posebnim statutom obrazložili nekatere prednpsti in uspehe njihovih uprav. Volilna zborovanja KPI Ob 20. uri Kolonkovec (Vidali in Bernetič), ob 20. Trg Garibaldi (Pogassi in Košuta), ob 20. Sv. Ivan - Trg Gioberti (Radich), ob 20. Sv. Ana (To-nel In Bertocchi), ob 12.15 bombažna tovarna Sv. Justa - Zavije (Tomaselli), ob 18.30 Opčine • postaja (M, Rijavec), ob 19.30 Opčine - Ul. Alpini (Ri- javec), ob 20. Dolina - Krogije (Lovriha), ob 19. Greta - Ul. Cistemone (Tribusson in Pe-scatori), ob 18. Sv. Vid - Tor S. Lorenzo (Tonel), ob 19. Sv. Jakob - Ul. S. Servolo (Ugrin in Slrotič), ob 20. Rojan - Gostilna «Mondo» (Perini in Goj-ca), ob 11. Rojan Trg tra Rivi (Deferri), ob 20. Kolonja (Sajevitz m Gombač), ob 20. Ul. Udine (Pescatori), ob 18.30 Barkovlje Ul. Perarolo, ob 20. Gabrovec in ob 19. Lazaret. PSI Ob 20. uri v Padričah (dr. Bruno Pincherle in dr. Stane Bidovec). PSDI Ob 19. uri Trg tra i Rivi (odv. Miam). «>------- MUHASTO VREME V LETOŠNJI POMLADI Včeraj zjutraj sneg v tržaški okolici Nagel padec temperature je povzročil, da je včeraj zjutraj v zgornji tržaški okolici spet snežilo. Okoli pol sedmih so se med dežjem pokazale prve snežinke, četrt ure kasneje pa je na Obelisku snežilo kot v najhujši zimi. Sneg se seoeda ni prijel tal tn je trajal le nekaj minut, vendar zadosti, da so se maloštevilni ljudje, ki so bili takrat na cesti, sredi pomladi spet vživgli v zimo. Vreme se jt naglo spremenilo že predsinočnjim, ko se je ozračje ohladilo in je začelo deževati na vso moč. k višjih legah je zapadel sneg in ko so se včeraj okoli poldneva oblaki razkropili, smo lahko spet občudovali Nanos in Slavnik, ki sta se vsa bela kopala v sončnih žarkih. Vremenoslovci praoijo, dq ni ta pojav nič izrednega, ker ima značaj nevihte, kakršne so v tem letnem času običajne. Običajno ali ne, vsekakor je za navadnega zemljana snežni metež tik pred majem zanimiv pojav, ki kaže na izredno muhavost vremena v letošnji pomladi. Dobro, da se je vreme spet na hitro obrnilo, kajti drugače bi lahko povzročilo veliko škodo na poljih, v vinogradih in sadovnjakih, kreval v dveh tednih, če ni hujših poškodb; če pa si je zlomil nogo, se bo moral zdraviti skoraj dva meseca. Vest o tragičnem dogodku se je naglo razširila po Nabrežini in Sesljanu, kjer ponesrečence dobro poznajo. V nekaj minutah se je zbrala gruča ljudi, ki so molče stali ob strani in pomilovali nesrečno žensdto. ki je na tako tragičen način zgubila svoje mlado življenje. Vsi so ugibali, kako je moglo priti do nesreče, a nihče, kaže da niti policija, si ni mogel raztolmačiti, kako se je to zgodilo. Bilo je okrog 14.45, ko je gospa Dora pripeljala s svojim avtom fiat 1100 z evidenčno tablico 17937, v katerem sta bila tudi Jakomin ter O-berdank, po cestj iz Nabrežine, Ko je dospela prav do omenjenega križišča, je z nasprotne strani prihajal tovornik — avtocisterna s prikolico, ki ga je vozil 34-letni Pri-mo Magnalardo iz bližine Ancone, ki je bil namenjen v čistilnico Aquila. Magnalardo je na policiji izjavil, da je zagledal pred seboj fiat 1100 in da, je zmanjšal brzino, ker je hotel kreniti na levo na avtocesto. Nenadoma pa je o-sebni avto začel plesati na desno in levo in je z vso silo treščil v tovornik. Zaradi močnega sunka je vrglo potnike iz avtomobila. 2enska je z vso silo udarila z glavo ob cestni tlak in si prebila lobanjo. Pri priči je bila mrtva. Jakomin in Oberdank sta tudi »letela iz avtomobila, a sta imela vendar nekaj več sreče. Domačini, ki stanujejo v bližnjih hišah in so delalj v svojih vrtovih, so slišali trušč in se jim je takoj zazdelo, da se je nekaj hudega zgodilo na cesti. Pritekli so in zagledali prizor ter nemudoma obvestili Rdeči križ. Rešilni avto je takoj dospel in odpeljal ranjence v tržaško bolniš. nico; truplo ponesrečenke pa so pokrili v pričakovanju prometne policije ter sodnih oblasti. Prometna policija je sporočila, da je do nesreče prišlo iz neznanih vzrokov. Zdi se nam pa, da lahko ugibamo, kako se je to zgodilo. Dora Semolič je vozila na desni strani ceste. Ko je prišla do križišča, je verjetno zmanjšala brzino, saj je dobro poznala kraj in se zavedala nevarnosti. Pred seboj je zagledala ogromno avtocistemo ter svarilnj znak, da namerava kreniti na levo. Verjetno je hotela voliti kar naprej; pa se ji je zazdelo, da ji bo tovornik prečkal pot in da se mu ne bo mogla izogniti na desn; strani. Na levo stran pa ni hotela kreniti, ker se je zavedala nevarnosti, da bi za tovornikom privozil drugi avto. Sicer pa tega ne bi smela storiti tudi zaradi prometnih predpisov. Ko »e je »našla nekaj metrov pred tovornikom, je močno pritisnila na zavore in verjetno ostro zasukala krmilo na levo, To Je bila zanjo usodna kretnja. Blokirala je avto, ki se je naglo zasukal .sred; ceste in treščil ob močne odbijače tovornika. Da je bil sunek močar, smo ugotovili tudi po tem, ker je na primer vrglo naočnike, ki jih je imela pokojnica, nekaj metrov vstran; s koles pa so zleteli pokrovi. Na nevarnem mestu v avtomobilu je sedel Jakomin, to je na desni strani šoferja, prav tam, kjer je odbijač tovornika prebil avto; Oberdank pa je bil na zadnjem sedežu. Tako sklepamo po naših u-gotovitvah in informacijah na kraju nesreče. Prometna policij« pa je ponoči sporočila, da je baje avto_vozil Jakomin, ki tudi ima šofersko knjižico. Do tega zaključka naj bi preiskovalni organi prišli po zasliševanju prič. Kako je v resnic; bilo boeta lahko pojasnila le Jakomin in Oberdank, katerih pa policija ni mogla še zaslišati zaradi njunega resnega stanja, O- sebn; avto je hudo poškodovan, tovornik pa skoraj nič. Družina Semolič je zelo znana v Nabrežini, saj ima mesnice v Nabrežini, v Sesljanu in Devinu. Pokojna Dora je vodila vse tri mesnice, Ivan Oberdank je pri njih delal kot mesar že mnogo let, Fer-ruccio Jakomin ki je, kakoi smo že omenili, profesor na strokovni šoli v Nabrežini in poučuje slovenščino, zgodovino in zemljepis, bi moral čez nekaj meseci diplomirati. Zdi se, da je bila gospa Dora namenjena v Sesljan na podružnico Tržaške hranilnice zara- V nedeljo popoldne je Zagrebško dramsko gledališče go. stopalo v prosvetnem domu «A. Sirk» v Križu, kjer je mojstrsko odigralo «Scapino-ve zvijače». Domačini so predstavo dobro sprejemali in razumeli ter nagradili igralce z večkratnimi -aplavzi tudi na odprti sceni. Po predstavi je goste pozdravil predstavnik prosvetnega društva; potem so jim priredili zakusko, pevski zbor pa je zapel nekaj narodnih pesmi. Ob 20. je bila predstava na Ko; tovelu. Dvorana je bila nabito polna navdušenega občinstva. «»------ POJASNILO V našem nedeljskem poročilu o gostovanju Zagrebškega di svojih trgovskih in banč- dramskega gledališča na Op- nih poslov. Opazili smo, da je bila v črno oblečena. Izvedeli smo, da ji je umrl meseca januarja oče; po poli brat Srečko Ko-smina ji je padel v partizanih, brat Božič je umrl, ko je služil v ital, vojski; sestra Irene pa živi v Milanu, kjer je poročena z nekim karabinjerskim maršalom. Na domu v Nabrežini, na glavnem trgu blizu cerkve je zdaj ostala sama njena priletna mati Ivanka, kateri se je vsak bal sporočiti žalostno novico Sindikalne vesti Reden potek volitev notranje komisije v Aquili Danes volitve v CRDA - Priprave na prvomajske proslave V rafineriji Aquila so se včeraj pričele volitve notranje komisij?, ki so redno potekale. Dane« pa bodo izvolili notranje komisije v vseh obratih CRDA. Sindikat. CGIL se tudi pridno pripravljajo na prvomajsko proslavo na povorko in zborovanje. Zbirališče za po-vorku bo na Trgu Eestal.ozzi, v Istrski uhci in v Ul. Pon-čama. Po katerih ulicah bo povorka krenila, pa bodo sindikati sporočili kasneje. Sindikat gradbene stroke je napovedal štiridnevno stavko delavcev cementarn, ki bo trajala od 2, do 6. maja. «»------ PROCES V PULJU Obsodba skupine Tržačanov, ki so vozili ljudi čez mejo Pred tednom dni se je v Pulju začel proces proti Tržačanom in Istranom, ki so bili obtoženi sodelovanja pri ilegalnih prehodih meje. Proces se je končal s strogo obsodbo vseh na več let zaporne kazni. 30-letni trgovec Alfredi? Bo-netti iz Scale Sante je bil obsojen na 8 let strogega zapora, 32-letni mehanik Emil Fon. ■ Tragičen prizor na cesti Nabrežina-Sesljan. Avtocisterna, razbiti avto in ob njem pokrito truplo pokojne Dore Semolič. V belem krogu naočniki, ki jih je imela pokojnica in jih je zaradi močnega sunka vrglo nekaj metrov vstran. Pri zadnjem kolesu kapa, ki j n je vrglo z glave mesarju Oberdanku. V desnem kotu so vidni obrisi avtomobilskih, koles zaradi močnega pritiska zavor. Ravnokar je prispela zaradi potrebnih ugotovitev prometna policija. V. ozadju nabrežinski viadukt, za obokom pa prve sesljanske hiše. činah smo med drugim napisali, da je priredilo PD »Andrej Cok» gostom zakusko. Pojasnjujemo, da sta zakusko priredili obe prosvetni društvi, in sicer PD «Andrej Cok« in PD «Opčines. V NEDELJO 11. MAJA Občni zbor SGZ V nedeljo 11. maja bo v prostorih trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 občni zbor Slovenskega gospodarskega zdru-j ženja. Združenje je od svojega zadnjega rbčnega zbora, ki je bil 19. marca 1956. leta, i>-pravilo pomembno delo in aktivno sodemvalo s tukajšnjimi sorodnimi združenji ter zlasti s tržaško trgovinsko zbornico v vrsti vprašanj, med katerimi navedimo samo najvažnejši: ureditev osebnega obmejnega prometa in okrepitev trgovinskega prometa med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. Nič manj važno ni bilo tudi obširno delo upravnega značaja, saj je urad združenja opravil na tisoče prošenj, »pritožb, intervencij, nasvetov itd. Združenje je posvetilo veliiko pažnjo zaposlitvi slovenske mladine. «»--------- Nezgoda dijaka Ušlužbe.aec slovenske sole v Ul. Scuole nuove je včeraj pozno dopoldne spremil v bolniš ničo 14-letnega Aleksija Coka z Lonjerske ceste št. 140, katerega je moral, ker so mu zdravniki ugotovili izpah , mezinca desne roke z verjetnimi kostnimi poškodbami, pustit' pod njihovim nadzorstvom. Fanta so poslali na ortopedsai oddelek, kjer menijo, da bi moral okrevati v 15 alj v najslabšem primeru v 20 dneh. iiliiiiiiMiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiMifiiimiuiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tanot iz Doline št. 217, 31-letni šofer Pietro Parovel iz Ul. S. Davis in Elio Jugovac iz Ul. Foscolo na 3 leta, šofer Stanislav Morselli iz Ul. S. Davis pa na 5 mesecev. Istega delovanja so bili obtoženi tudi trije jugoslovanski državljani, in sicer brata Karl in Jurij Spitz iz Daj le pri Novem gradu in Giorgio Zacchigna. Te je sodišče obsodilo na leto dni strogega zapora. Tržačanoma Bonettiju in Fontanotu so po odredbi sodnikov zaplenili njune avtomobile. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI OD VČERAJ DO DANES ( UDIMIKA PIIOSVKTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 2. maja ob 18. uri na sedežu v UL Roma 15-11. AVSENIKOV KVINTET V LOKVI Prosvetno društvo «Tabor» iz Lokve vljudno vabi na koncert kvinteta Avsenik s . sodelovanjem Franceta Korena, Damice Filipčič in Janeza Cuka, ki bo dne 1. maja s pričetkom ob 17. uri. Pp koncertu sledi ples. Igra Avsenikov kvintet. Obmejni prehod «Ll-pica« bo odprt do 22. ure. Avtobus vozi od 15. ure dalje od bloka do Lokve. (PABOVI IN 1‘RISPKVHl) Ob devetdesetletnici učiteljice Karoline Leban daruje hvaležna učenka 2000 lir za Dijaško Matico. Gospa Pepka s Pomteroša daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Ob osemdesetletnici Marije Grgič, roj, Gombač, daruje brat Adolf 1000 Ur za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 23 oseb, porok pa Je bilo 12. POROČILI SO SE; agent P.S. Salvatore Car bone In gospodinja Amalia Mlculioh, radiotelegrafist Roberto De Chlara in uradnica Ondina Debegnach, gostilničar Luclano Bassanese in gospodinja Maria Forza, mehanik Tullio Tur-cato tn tiskarka Ondina Nordio, trgovec Flavio Birsa In uradnica Lla Petrarulo, delavec Silvio Sti-bil in gospodinja Maria Gero-meila, pomorščak Roberto Accor-si in šivilja Eisa Colugmat, tiskar Stelio Kobal in prodajalka Lore-dana Greatti, delavec Giordano Zocchl in gospodinja Giuseppina Bernes, uradnik Giullo Colomba-ri in gospodinja Ioredana Sina, inženir Emanuele Zanetti in go- spodinja Maria Ellsa Giordani, pleskar Vittorio Ooslovich in gospodinja Pierina Acquavita. UMRLI SO; 61-letna Giuseppi-na Gergloh por. Gregori, 73-letna Maria Battaglia por. Giove, 26-letni Ugo Milazzi, 43-1 etni Elio Cominotto, 70-letna Maria Stulle vd. Stocohl, 87-letna Francesca Mazzoni vd. Belchappč, 45-letni Giordano Vattovaz, 60-letni Nar. clso Ruzzier, 57-1 etna Libera Pa-nlzzut por. Cerovaz, 56-1 etni Mas-similiano Cucoch, 70-letni Fer-ruccio Alani, 58-let n i Fulvio Fon. tanini, 57-letni Saverio Mano-sperti, 61-letnl Bernardo Segali«, 61-letni Giacomo Moratto, 81-let-nl Oreste Parenti, 78-letni Matteo Carucci, 82-letni Antonio Ebert, 22-letnt Antonio Angone, 48-letna Margherita Salvadei, 83-letna Ma. ria Felluiga vd. Poletti, 87Jetna A no a Cepach vd. Sicehi, 91-letni Ugo Vietczoli. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernarl, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg. Valute Milan U i m Zlati funt t . 5.900,— 6.100,— Marengo k 4.700,— 4850 — Dolar . . . ; 622,— 626 — Frank franc. 129.— 133 — Frank Švicar, 144.— 146 — Sterling a t s 1.720 — 1.760,— Dinar . , , ( 82.— 87,— Šiling . , , j 23.75 24.25 Zlato ; i . . 710,— 712.— Zah. n. marka 147.— 149.— SOŽALJE Ob tragični smrti svoje članice gospe Dore Semolič iz Nabrežine izraža Slovensko gospodarsko združenje iskreno sožalje svojcem. Zadnja pot Josipa Miliča Po dolgi in mučni bolezni j« za posledicami trpljenja v nemških taboriščih preminil Josip Milič iz Saleža, star 67 let. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je sodeloval v Sa-ležu v narodnoosvobodilnem boju od leta 1941. V tem zavednem duhu je tudi vzgoji, svoje otroke: dva sinova sta bila v partizanih in eden izmed njiju, Janko je padel junaške smrti, hčerke pa so bile pridne aktivistke. Josip Milič je bil član prosvetnega društva v Saležu in Kmečke zadruge in zvest naročnik in oitateij našega lista vse od leta 1945. Včeraj popoldne se je pred hišo žalosti zbrala vsa Vas -n ljudje iz Zgonika, Koludrovce, Gabrovca in drugih okoliških vasi, ki so pokojnika pognal: kot zavednega, poštenega moži in pridnega kmeta ter so ga spremili na zadnji poti. Pred domačo hišo je moški pevski zbor iz Zgrnika-Saleža zapel žalostinke, nat,o pa je zapel pevski zbor iz Kopra, kjer je njegov sin zaposlen, «Vigredt'. Na pokopališču pa je spregovoril tov. Franc Štoka. Družini izrekamo ob tej hudi izgubi naše iskren0 sožalje. NAJDENO Ravnateljstvo INAM sporoča, da so v ambulanti v Ul. Slataper št. 5 našli zlat obesek, izgubljen v soboto 19. ali nedeijo 20. aprila. Lastnik ga lahko dobi v tajništvu v Ul. Nordio št. J5-II. C a A p i P ’ TOREK, 29. aprila 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in., retovanja po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Ber-nonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Dunajske melodije; igra orkester Marek Weber; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Uroš Krek; Smfonietta; igra orkester Slovenske filharmonije; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmilajše; 19.00 Slovenski kmečki ansambli; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: (.Dvajsetletnica neodvisne Irske«; 21.20 Kitarist Les Paul; 21.30 F. Liszt: Klavirski koncert št. 2 v A-ouru; 21.50 Trio Los Panchos; 22.00 Novela: Nikolaj Gogolj: »Strašna roka«; 22.15 Franco Rus-so s svojim ansamblom; 22.30 Each: Suita št. 3 v D-duru; 22.50 Lahke meicd.je; igra orkester Joe Lcss. TRST I. 12.10 Orkest er St el tari1; 14.30 «TretJa stran«; 17.45 simfonična koncert; 21.00 «Dnevnik podeželskega kurata«, jgra, KOPER 5 00-6.15 In 7.00-7 15 Prenos RL; 7.15 Glasba »a dobro Jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: «Podoravanje zelenega gnoja«; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet: »Človeštvo na razpotju«; 14.40 Filmske melodije; 15.25 Narodne pesmi i-n Pleši iz raznih krajev: Srbije, Hrvaf-skega Zagorja, Makedonije in Dalmacije; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi tn melodije do melodije; is.sa-. • Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, ®rt(i; 5.00-8.00 Pisan g1^111*^ ja. 8.05 Igrajo Viški nez Jeršinovec; 8.35 * ‘S jjji nard: Suita iz filma «Part dokumenti«; 9.00 Zabava zaik; 9.30 Slavni pevci m „ tuiozi vam pojo in igr»J®’0 pt. Spored zabavne glasbe, 1 ■ lix Mendelssohn: Scenska »n ~x ------------- — > 1130 Z* k «Snu kresne noči«, “■ dom in žene; 11.45 Istztr ka Skoberneta; 12.00 J7»ornač ^i mi tn poskočnice; 12;30-S£ Di-nasveti; 12.40 Pavei i S^-^r; vertim-ento za klavir ln cj p, 13.15 Dunajski odmevi; ^ san spored opernih melon j, ^ Za otroke — Vojko jn rirjeve igrače; 15 40 spomini — Josip CaziL .R° ipumiiii — V- in P®* gelj; 16.00 Za ljubitelje m znavalce; 17.10 Delovni J“lc78oO čestitajo za praznik “ela' viad-Sportni tednik; 18.30 Iz eVov; nice jugoslovanskih samw 18.45 Domače aktualnosti, ■ Najboljši Jugoslovanski zn pojo; 20.30 Radijska i«r» 31,35 Cankar: Hlapec Jernej, Lahka glasba. TELEVIZIJA ,„0 17.00 Spored za otroke’ Poročila; 18.45 Umetnost in ^ nost- 19.00 Simfonični k«™- ^ 20.00 Izbor Iz filmov; 2“ 3,00 ročila; 20.50 «Carosetu». * l5 «Zlata mala maska«, •£r*' Majsko slavje v Assisiju. ( OL EPALlšj*^? VERD1 Jutri ob 21. uri. to ^ cert orkestra Trza!*Ltvom harmonije pod s0. Georgesa Sebastjana 111 ^ja delovanjem pianis,a^.. «0 Peressomja- Na sP0£®jnt -skladbe Berlioza, ® jj3, Saensa in Čajkovskega-daljuje se pri gledališki gajni prodaja vstopni r~ L. K 1 Excelsior. 15.00: «Les Gir'f' K»' ne Kelly, Mitzi Gaynor. Kendail. iviartin* Fenlce. 16.00: «Nathalie», m Carol, Misha Auer. ,pUt- Nazionaie. 16.00: «Robot olli nik«, Richard Ever, Lreivster. ,, vr-alj«' Supercinema. 15.30: »V stvu Walt Disneja«. , Arltti». FRodranimatico. 15.00: «1 komičen film, revija: škandalov«. » ji.D®' 1 Graltacieio. 13.30, 17-3»" ret.t': 1 «Deset božjih zapoved«. JjKi I odrasli 500 lir, otroci » 300 lir. tfd- «JVV 111. „ Arcobateno. 16.00: ((Tat ° ' £ilu ca ona«, A. Sordi, S- * e3aU, Astra Rojan, 16.00: «Zakon J. Cagney. , M»flf Capitol. 16.30: »Bele no0». ialMil Sohe 11 ln Marcello Mastro Cristallo. 16.00: »Velikani, g, tikajo neba«, Natalle W Malden, v ni>1' Alabarda. 16.00; «Rojena .y p cu», J. Sassard, G. Fer*elu M Valdemarin. ._u Aldebaran. 16.00: «VamPlrJ’ mtrja«, B. Don!evy. nit Ariston. 16.00: »Dober ^0, Dove«, Jennifer Jones Stack. . pefiP Aurora. lfi.00: »Grešniki na«, L. Turner. jolk' Garibaldi. 16.30: »Spel fc-vzhajalo«, A. Gardner, • j. wer, M. Ferrer, l. f' Greco. Cinemasc. Tech. Impcro. 16.00: «Možje v H. Salva-tori, G. Moll- cts>-Ideale. 16.00: »Sissi, mia®* rica«, Romy Schneiaer. rCc>, Italla 16.00: «Rojena v ‘ M-J. Sassard, G. FerzetU Valdemarin. „ alam*!« Moderno. 16 00: «Lov na * te«, Belinda Lee;, Ron» S. Marca. Zaprto. .-.jz« “ Savana. 16.00: »La T3žiSSiti*% Palio«, D. Dors in “'pint*1" Viale. 16.00: »Olantvl m ria Severnem tečaju« noO ’ n-a nevernem iccj—- . n Vitt. Venelo. 16.00: - Soh el 1 in Ma3f ro| an ped vedere. 15.30: «08/15». » M Bel vedere. film. , „i/lad»l Marconi. 16.00: _«Crni Cressoy Massimo. arconi. io.uv: L, Cressoy, F. Christoph« .^rji*’ lassimo. 16.00: «Mor5W* K. Reagan, N. Ctl Novo cine. 16.00: «An nier«,. A. Lualdi, R- r»j», Odeon. 16.00: ((ZeineiJS6' |t#| 12» Radio. 16.00: »Srečni1 U“ Jpiva-reli a De Luca, B«11 ln A*«6, t »sem* iR »omitnlh UOj, ZAH V A L A g[jjče k Včeraj smo spremili na zgomško pok°P večnemu počitku 87-letnega JOSIPA MILIČA Toplo se zanvaljujemo vsem, ki 0eVSlt<®’|. gubi z nami sočustvovali. Posebna zboru, pevcem iz Kopra, gospodu župnik'u’ mn FL cem cvetja ter vsem, ki so na katarik<« jpre"1 častili spomin nepozabnega pokojnik« 1,1 * I na za4njo pot. drui Žalujoči žena In otroci * ter ostalo sorodst Salež . Koper. 29 IV.J958. FRANCE MAGAJNA: PRAZNIK HfjgP&i ,. v 4 naplahtanih Ena od oseminštiridesetih držav, ki sestavljajo tisto dolarsko Ameriko, ki navadno pišemo s črka-USA, ali po naše ZDA, t/i lrnenuJo Oklahoma. In kdor ima natančen zemljevid. bo našel v Oklaho-mi majhno mestece, ki se ®tenuje Wetumka, kar je Za naselje v Ameriki zares nenavadno ime. Ta We-tumka je majhno podeželsko mestece, saj šteje ko-niaJ 2500 prebivalcev. To-tej tako, v katerem »se ni-*>li nič ne dogodi*. Bržava Oklahoma je pre-na jugu in njena We-tnmka tudi. V poletju je tam zelo vroče. In ravno ' najhujši vročini, v juliju leta 1950, je v bleščečem avtu prikihal v Wetumko dostojanstven in lepo obscen «gospod* ter začel deliti svoje vizitke na levo jn desno. Bilo je na tistih listkih zapisano: «Mr. Bam Morrison, generalni zastopnik Bohnovega aedinjenega cirkusa*. Mister Morrison se je u-“tavil pred vsako gostilno au restavracijo, pred vsa-*d trgovinico ali prodaj al-jnoo sladoleda, pred vsadim lokalom sploh. In pov-kjer koli še je ustavil, j* oznanjal veliko novico, bo 24. julija, torej čez “dbrih osem dni, pripotoval v Wetumko najslavnejši in največji cirkus sve-ja, namreč veliki «Bohn’s Jniited Cirkus*, kakor se# na angleško ta imenuje.” y*asno in s svečanim gla-f5111 je pripovedoval we-hunškemu narodu, da je ja cirkus, ki ga bodo kma-r1 videli, ogromna premikajoča se razstava svetovji0 naj večjih človeških in "jvaiskih umetnikov, še nikoli ni wetumško oko vi-el° kaj podobnega. ^da mister Morrison ni ?0v<>ril samo množici in -jjdi ne vedno gromovni-5° ~~ znal je govoriti tu-,?el° pritajeno in prija-. 'iski zaupno. Tako je na Pbtner zaupal vsakemu tr-pcu, vsakemu gostilni-gjlu, vsakemu prodajalcu :?ka-kole in vsakemu po-(L^nemu človeku sploh, C bo potreboval ta cir-ko pride, ogromne ko-cme vsakovrstnega bla-Potrebne bodo velikan-ke množine ovsa in mrve slone, kamele, konje, H-in druge travojedce; .vjike količine mesa za in tigre in druge zve-n banan za opice, pišta-]tv za veverice in tako da-Jr-Človeški cirkuški umet-ijjki bodo seveda pili ka-jp žabe in samo naidraž-Pijače, in le najdražja j?lla si bodo privoščili. fcej tako dal^e in tak0 na' ^velikim cirkusom, je l*aja ji., ' j, ,el mister Morrison, pri-sJa v deželo pravo bogata0- Blaginja, ki se bo pehala še leta dolgo. Ani- V^Pnk — in to je tisto! verj Punieten človek mora Wrti, da je tak veliki drst- Podjetje, ki ogromno Wrf'- Seveda je res, da doj^.ze na sami vstopnini bari °Sromne vsote de-^ •)a. so pa tudi stroški gfoJ^drzevanje takega o-m?8a Podjetja presne-tifjk 0 manjši. In tvega-flk' ®ai utegne en sam iitj slabega vremena uničit) n dobiček, čeprav ve- leiv da v Oklahomi, v tem kčipS ča.su, ni dežja ni-Hiisji freviden ^ovek rnora Vičhk'1 na vse- Povsem pra- vtai torej bilo, ko bi ^Uglednejši ljudje v birii 1 ih bližnji okolici tak nekal tvegali. En sto- hou,izbirno, morda dva, pa .lrJi in veletrgovci bi kaj ,e lahko žrtvovali ne •t! vec. da se razumemo! va ivi Morrison ne zahte-lakih • di ne pričakuje Zg n .Prispevkov kar tako 'atiko n n16- Ne! 0n t0 rimi .P°iasni že z nekate ho* edarni' Cirkus, če 5kati Vedeti, bc dal ti-iHtov “Seče slikanih pla-?ka vijakih kot skedenj-1 In Jb° razde 5?f naseljih in vaš ’n daleč okoli v'ike.' Na Plakatih bo-Jiegj *ivjh slikah upodobil «irk,f6i^fIičneiši Prizori ^ V).! ® predstav, kar *tora' '° dve tretjini pro-\sakem plalratu. tretjina, to Je tl-“sta ',le najbolj spodaj, Sv JčL , »rezervi rana» i|[0rrison) '^e rekei mi*ter vsem Pt>slovnim wetum- ljudem 50 Rilcev. To tretjino'. uart strokovnjaki v°driip ,v številne male, n in vel’ke štirlkot-hort118 niih oziroma v 51 mesrn°?lasi vselu pod-eiibo }r*ta m okolice. Re- ^ bievS°Vec' ki hf>be. da hS W° lme ln ime nje- v.8 lepo natis- « Wača Skem štirikotni-KbbJšep8’ °e Si izbere nai-6 Sto ti st° dolarjev, dolarjev, če hoče imeti isto na dvakrat večjem kvadratu. Velika podjetja si pa bodo osvojila lahko več štirikotnikov skupaj in bodo plačala sorazmerno več. Toda bistvo vsega tiči v tem, da bodo v/etumški trgovci in gostilničarji postali kar na mah znani daleč naokoli, da bo tako rekoč vsa dežela vedela zanje, in to jim bo, seveda, še desetletja «na-peljavalo vodo na njihova kolesa*. Mister Morrison je to do poslednje podrobnosti razložil. Ko je bilo vse jasno, si je vsak poljubno od-bral na plakatu en štiri-kotnik ali dva ali več. Je pa moral mistru Morrisonu takoj plačati »najemnino* sto ali dve sto ali več dolarjev, kajti tudi uprava cirkusa mora plačati tiskarni plakatov vnaprej. In mistru Morrisonu je vzelp.cele tri tedne, da je obšel vše «gešeftarje> in o-brtnike in pobral denar od vseh. Razume se, da je vsak «irtkaso* pošteno zapisal v beležnico in da je dal vsakemu lepo in razločno napisano potrdilo, šele potem, ko je obredel vse, se' je mister Morrison prijateljski poslovil od vseh ter se odpeljal cirkusu naproti. Niti enega v vsej We-tumki ni bilo, ki bi količkaj podvomil v »poslanstvo* mistra Morrisona. Veličastni dogodek, ki se je obetal, je vsakega preslepil. In glas o njem se je širil na vse štiri strani dežele, čez vse hribe in doline, tako da bi bili plakati pravzaprav odveč. Dnevi so tekli in 24. julij se je približal. Že dan pred njim so začeli prihajati najradovednejši. Prebrisanci so si hoteli zagotoviti najboljša mesta, že ta večer je bilo v Wetum-ki tujih avtov tisoč to tisoč. Naslednje jutro pa, kakor da se narodi selijo — cela poplava motornih vozil je prihajala po vseh cestah. Nikoli ni videla Wetumka kaj takega. In poslušajte! Ure so tekle. cirkusa pa ni hotelo biti. Nihče ga ni videl, nihče srečal in nihče prehitel in šele takrat, ko je vroče julijsko sonce prilezlo na vrh neba, so ljudje počasi začeli spoznavati, da jih je ljubeznivi mister Morrison pošteno potegnil za nos. In čakale so tam skladovnice lesa za stojnice, cele grmade senenih bal za slone in žirafe in vsega drugega za ljudi in živali v največj' obilici. Nenadoma so se tisočere žrtve te potegavščine zavedle smešnosti poiožaja, čedalje bolj je vse premagoval smeh in končno se je cela dogodivščina spremenila v gromovit krohot. Ve ikanski množica ljudstva je potem junaško navalila na grmade sendvičev in nrcnovk ter z navdušenjem praznila sodčke piva ali .steklenice kokakole. D vsega je nastal o-gromen in čudovito uspeli »piknik*, kot pravijo tam takim veselicam na prostem. Wetumški policijski načelnik je telefoniral na vse strani, da bi našel sled pretkanega mistra Morri-,-ona, pa se mu ni posrečilo Mister Morrison je izginil kot kafra. Toda ljudje v Wetumki so se tako naveselili zabavnega dogodka, da so zločincu vse grehe odpustili. Objeli bi ga, ko bi se bil prikazal, toda ni se prikazal. štiri leta pozneje Je iz mesta Warrensburga v državi Missouri- prišlo policijsko sporočilo, da so tam Prijeli mistra Morrisona, ko je poskušal izpeljati po-cobno potegavščino tudi tam. Ali ga wetumška policija želi dobiti v svoje roke? Odgovor je bil: «Ne!» Ni bilo več tožnika. Eden od wetumških trgovcev je celo' telefoniral v vvarrens-bin-ške zapore in ga povabil na praznovanje ob. e j- Moirlson pa je prosil tn «ovca> naj mu posodi 25 dolarjev, da bo imel za pot. Toliko se pa trgovec le ni dal, Morrisona ni bi-lo-takrat, toda če pride kadar koli na 24. julija V Wet,umko, bo^ slovesno sprejet, in pogoščen. Vedeti riamreč morate, da je velika potegavščina tako ugajala ljudstvu, da so stoteri predlagali, naj bi * 24. julij proglasili za prafcrifk naplahtanih žrtev in g* odslej praznovali vsako leto. In od takrat dalje pride na ta dan v tVetumko na tisoče avtov in na deset tisoče ljudi. Vršijo se vsakovrstne prireditve in veseljačenje traja po več dni. To Je sedal v/etumški »zaobljubljeni dan*, ki je presneto" koristen vsem sortam krajevnega obrtništva in trgovine. BRUSELJSKA RAZSTAVA: PO Omejevanje «zasebne iniciative in vzroki italijanske «zamude Vatikanska restavracija je še kar poceni, ^hostes» vatikanskega paviljona pa se lahko prijavijo na vsako tekm » Pogled na jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju, ki ga je angleška BBC ocenila kot najboljšo arhitektonsko rešitev na razstavi (Foto Magajna) Leta 1873 je tud; Dunaj i-mel svojo svetovno razstavo kot jo ima letos Bruselj. Dunajska razstava ni bila tako obsežna, kot je bruseljska in v tem je bila sreča avstrijske vlade, kajti stroški zanjo so bili petkrat večji kot so znašali dohodki. Takrat je šlo dejansko le za milijone deficita, toda ti milijoni so bili težki, ker so se cenili v «dobri» valuti — zlatih goldinarjev. Bruseljska svetovna razstava pa se cen; v sto milijardah belgijskih fran- kov, torej v valuti, ki ji ni kaj oporekati. In ti stroški, ki so za malo, pa čeprav bogato Belgijo vsekakor veliki, postajajo predmet ostrih napadov belgijske opozicije proti vladi, češ da je šla predaleč, da so to stroški, ki jih Belgija ne zmore. Zato pa pravijo, da sta na bruseljski razstav; gostom brezplačno na razpolago edinole dve stvari: zrak, ki ga dihajo, in nezaželena kopelj v milijardah, celo ' fnem izmed številnih bazenov, ki krasijo to veliko razstavo. Za bruseljsko razstavo dejan- LOV NA »ŽIVE DIAMANTE Orhideja ■ naj lepši dar zemlje V Evropi je znana komaj 200 let - Do sedaj poznamo okoli 18.000 vrst ■ Za en cvet plačali tudi milijon ' sko velja kot značilnost ne- niiiiiiiiiiiiiniitmiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiMiMiiniiiriiiuiittiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiHiiiiinuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiMii verjetna obilica bazenov Za najlepši bazen so ocenili onega pred ameriškim paviljonom, toda konstruktorji posameznih paviljonov so našli v bazenu enega izmed nujnih okrasnih elementov svojih u-motvorov. Poleg tega je pri gradnji veljalo pravilo, da o-kpli bazenov ne sme biti. o-graj niti žive meje in v gneči, ki tu pa tam ob kakem bazenu nastane, se ta al, oni znajde v «luži». Samo v jugoslovanskem bazenu so se doslej brezplačno okopali štirje gosti in vodiči po razstavi pravijo, da bi morala vsaka restavracija opremiti del svojega prostora v oddelek za sušenje ((ponesrečencev*. To pa niti ni potrebno, ker je vodstvo svetovne razstave poskrbelo, da zapusti razstavišče vsak gost suh, pa čeprav v prenesenem pomenu. Vstopnina na razstavišče sicer ni kdo ve kako velika. V naši valuti oboli 300 lir, toda Rešilo v osrednjem atomu Ato-miuma stane 15.000 Ur, vožnja v dvigalu Atomiuma, ki vas popelje na vrh 102 metra visoke zgradbe, pa vas stane 600 lir. Žična železnica je cenejša — nekaj nad 200 lir, za pol ure vožnje na motorizi- Se vedno so na svetu kraji, ki jih ljudje malo poznajo. Zlast; velja to za pragozdove v Južni Ameriki, Avstraliji, na Novi Zelandiji in drugod, ki so o-hraniili svojo prvotno naravno lepoto nepokvarjeno. In tam je moč uživat; lepoto, kakršno je dala narava, Pragozd, daleč od človeka, daleč od civilizacije, hrani v sebi še toli/ko skrivnosti, da človek nad vsem tem ostrm.. Kot neprodima streha prekriva pragozd gosto listje in veje. Le tu pa tam se pobliska svetloba med zelenimi . listi. A vmes je prepleteno cvetje vseh barv, ki širi omamen duh. Mogočno drevje se bori za življenjski prostor in za svetlobo. A skoro brez moči je proti ovijalkam, ki po njem plezajo kvišku, proti svetlobi, proti soncu. Bršljan, srobot, liane. Kot pri nas, le da so mnogo večje, močnejše in bujnejše. Stebla se jim včasih talko zde-belijo, da postanejo prava debla. A v višino sežejo tudi po 150 metrov. Njihovi čudoviti zavoji krase pragozd z velikanskimi, nenavadno zapletenim; venci. Njih trdi konopci se pre- pletajo visoko agoraj, od veje do veje, od vrha do vrha, in tako vežejo drevesa, da se ne zvrnejo niti kadar strohnijo. A orhideje in mahi ter lišaj; se bohotijo visoko v drevesih. Kukajo iz razpok in izmed ovijalk. A njih koreninice se razpletajo po steblih in deblih ter črpa- jo hrano deloma iz lubja, listja in drugih organskih odpadkov. Včasih pa izte- zajo dolge koreninice prav do tal, od koder dobivajo snovi za svoj obstoj in svojo rast. Med najdragocenejsimi lepoticami teh naravnih vrtov v pragozdu bo orhideje, 2le od nekdaj je ta cvet vabil razme lovce, ki so prirejali prave pohode nanje. V Evropi je orhideja znana komaj dobrih 200 let. Poskušali so jo prenesti iz njene domovine in jo gojiti v rastlinjakih, pa se jim to dolgo ni posrečilo. Zaradi lepote in redkosti je orhideja bila že od nekdaj iziredno draga. Na londonski cvetlični razstav; pred sto leti So plačali za en cvet orhideje 300 goldinarjev, Taka bo Ingrid Bergmann v novem filmu, v katerem bo igrala vlogo neke služkinje, ki se posveti misijonarskemu delu na Kitajskem kar je v današnji vrednosti okoli milijon Ur. Le nekaj let pozneje pa je nekdo dal za vejico s štirimi cveti orhideje kar tri milijone v današnji vrednosti. Ogromne zneske so torej plačevali tisti, ki so hoteli imet; ta redki cvet. Gre seveda predvsem za orhideje, ki so jih prinesli naravnost iz pragozda. Kajt; tiste, ki so jih vzgojili v Evropi, niso nikoli dosegle take cene. Niso se pa tudi seveda mogle meriti po lepoti s svojo sestro iz pragozda. Sicer pa je tudi razumljiva tako visoka cena, če pomislimo na težave in stroške, ki so bili, preden je cvetlica prispela v Evropo. In še v tistih časih! Posebne kolone nosačev so nosile iz pragozda do ladje cvete, ovite v mah, največkrat prav v tistega, v katerem je orhideja rasla v pragozdu. Nato pa dolga vožnja po morju. Redke so bile, ki so dobro prestale tisto potovanje. Leta 1904 »o iz Južne Amerike pripeljali v London 27.000 orhidej, a sta le dve bili dobri. Namenjene so bile za poroko neke princese. Za tista dve orhideji so plačali — leta 1904 — 6500 dolarjev) Dandanes, ko so prometna sredstva hitrejša in ko je tudi drugače moč preprečiti pokvarjenje cvetov, je mnogo lažja in tudi donosnejša trgovina z orhidejami. In prav zaradi takih težav, s katerimi je bila otež-kooena dobava orhidej iz njene domovine, je navedla Evropejce do tega, da so začeli gojiti to dragoceno cvetico doma. Vendar pa se to ni posrečilo v taki meri, kot so si obetali. Zlasti niso orhideje, ki so cvetele v Evropi, bile tako lepe, Anglež je bil prvi, ki se mu je posrečilo vzgojiti doma orhidejo. Vendar pa je bilo treba mnogo truda in časa, da so ustvarili tako vrsto te rastline, ki u-speva tud; v podnebju in v razmerah, ki se tako razlikujejo od onih v pragozdu. Posebno so znani Angleži in tudi Nemci (Dresden, Hamburg) kot gojitelji orhideje. Najbolj so se odlikovali vrtnarj; grofa Thuna, ki so gojili leta 185f) že okoli 500 vrst tropskih orhidej. Slavni švedski naravoslovec, botanik in zdravnik, Karl Linne ki je živel od 1707. do 1780. leta, je leta 1764 poznal 102 vrsti orhi- dej. Danes pa jih poznamo že več kot 18.000. Med njimi pa je nad 3000 takih, ki jih v prosti naravi sploh ni. Te vrste so pač bile u-stvarjene s križanjem takih, ki bi jih mogli imenovati za «igro narave« m ki so nastale v rastlinjakih posameznih ljubiteljev. Tudi vzgoja orhideje in nje rast je nadvse dolgotrajna. Seme, drobno kot makovo zrnce, je videti pod mikroskopom kot tros. In preden se iz tega semena razvije rastlina, preden vzcvete v polni krasoti, mine tudi deset let. Iz orhideje pa pridobivajo tudi vanilijo, diSavo, ki jo dodajajo v pecivo, puding, liker in podobno in bi je v trgovini razmeroma draga. Vanilija je strok, ki nastaja na cvetu orhideje in ki ga oberejo, preden do. zori. S posebnim obravnavanjem postane iz tega tista znana temnorjava utor, ki tabo prijetno diši m bi ima prav poseben okus. Čeprav ni morda dainaS-nji človek v toliki meri dovzeten za čar, ki ga nudi lepota cvetic, pa vendar ne more ostat; brezbrižen ob pogledu na čudovito krasoto orhideje. Belgijski pesnik Mauriee Maeterlinck1 je dejal: «Do današnjih dni ni rodila zemlja nič lepšega kot je orhideja.« S. A. rani »rikši« pa plačate 600 lir. In takih izdatkov je toliko, da zapustite razstavišče ne le do smrti utrujeni, ampak dejansko »suhi«. Bruselj je menda edino mesto v Evropi, ki ne pozna stanovanjske krize. In čeprav se vsipa v Belgijo vsak dan na desettisoče gostov, do sedaj še ni bilo stanovanjske stiske. Tudi cene niso kdo ve kako pretirane, ker je vodstvo razstave poskrbelo, da bi ((privatna iniciativa« ne izkoristila ((konjunkture«. Prepovedano je bilo namreč dvigati cene hotelskim uslugam, toda «zasebna iniciativa« je izbrala drugo pot; v kateremkoli hotelu v Bruslju vprašate za sobo, vam jo bodo takoj nakazali, hkrati pa vam bodo dali račun za ((kompleten penzion«. V' nameravate na razstavo. kjer se boste zadržali ves dan in vam tudi 12 ur neprestane hoje ne bo zadoščalo za ogled četrtine razstavišča. Vsako vračanje na kosilo v hotel bi bilo le izguba časa. Toda ta argument za lastnike hotelov ne velja. Nasprotno, še zadovoljni bodo, da jim kosilo plačate in ga ne pojeste. Vsekakor pa j’e vredno razstavo obiskati, tudi če plačate kosilo, ki ga ne boste zaužili. Zato pa bo zaslužila kaj več kaka restavracija na razstavišču, ki jih je na pretek. Najcenejša ie baje vatikanska restavracija, ki se ne razlikuje mnogo od drugih niti po svoji gostoljubnosti niti po iz. biri. Nekoliko bolj vsiljive pa so vatikanske hostes, za katere pa je nekdo rekel, da bi lahko tekmovale na kateremkoli natečaju za »kraljice lepote«. Sicer pa so tudi hostes ostalih paviljonov, ki so povečini oblečene v uniforme modre barve različnih odten- nMK&i! Na dan otvoritve so bile zastave sodelujočih držav v rokah prikupnih deklet muiiuiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfttimiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiitiitifittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiimimiiiiintmiti KRATKE KULTURNE VESTI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Krvavitve iz nosa Krvavitve iz nosa so lahko znak popolnoma nedolžnega o. bolenja, lahko pa so v zvezi tudi s težko, da celo smrtno nevarno boleznijo. Vemo, da je nosna sluznica izredno bogata s krvnim ožiljem. Skoro na vsak korak vidimo ljudi, ki ai s prstom »čistijo« nos. To ni samo gr do, temveč lahko pride na ta način tudi do okvare ožilja v sluznici, kar povzroča večjo ali manjšo krvavitev iz nosa. Umazani prsti pa lahko povzročijo infekcijo Togost vzrok krvavitve iz nosa so tud; polipi Polipi v nosu so pecljati izrastki sluz- se takega polipa samo močno dotaknemo, pa že pride do krvavitve. Tudi rak v nosu povzroča večje ali manjše krvavitve. Rak razjeda sluznico in ožilje in je zato razumljivo, če bo že pri močnem use-kavanju prišlo do krvavitve iz nosa. Razen opisanih obolenj, povzročata krvavitve iz nosa tudi sifilis in tuberkuloza. Tu je kri, ki teče iz nosa, pomešana s sluzjo in gnojem. Pa tudi pri raznih kužnih boleznih se pojavljajo nosne krvavitve, zlasti velja to za iz nosa se pojavljajo tudi pri boleznih jeter in srca. Isto velja tudi za ljudi, ki imajo povišan krvni pritisk. Krvavenje iz nosa je najbolj nevarno pri hemofiliji. To je bolezen posebne vrste, za katero je značilna prirojena nagnjenost k močnemu, težko ustavljivemu krvavenju. Bolezen se pojavlja samo pri moških, prenaša se pa po zdravih materah, tako da so sinovi in hčere hemofilikov zdravi, moški potqmci hčera pa imajo hemofilijo. Vzrok Letošnje «Sterijino pozor j e» bo bogato z novostmi davico, škrlatinko in tifus. - Splošno je znano, da sprem- al' j1® ljajo gripo po navad, tudi kr. ] pomanjkanje v tov. w0* * Konec tega ali prve dni prihodnjega tedna bodo v Londonu proič predvajali novi Reedov film «Ključ», t> katerem imajo glavne vloge Sofia Loren, William Holden in Trevor Hoioard. Na premieri bo seveda tudi Sofia Loren, ki pa se bo takoj vrnila v tlollgivood, ker mora nadaljevati delo pri novem filmu s cowboysko vsebino. *** Znam 'italijanski filmski igralec Ra/ Vallone, ki je že delj časa v Parizu, kjer igra glavno vlogo v drami Arthurja Millerja «Pogled z mostu«, se razume z Brigu-to Bardot. Ta vest je prišla tako nenadoma in je marsikoga presenetila, posebno ker je znano, da je glede ljubezenskih zgodb Raf Vallone nekakšna izjema med filmskimi in gledališkimi u-metniki, toda stalne brzojavke, ki mu jih B. B. pošilja iz Šivilje, so govorice potrdile in B. B. tega več niti ne prikriva. Hkrati pa je zanimivo, da na dan vrnitve B. B. v Pariz, 30. t. m., pride v Pariz tudi Frank Sinatra, v katerega je Brigitte Bardot tudi zaljubljena. kov, zelo dobro izbrane, Kaj pa dosedanji obisk? V prvih desetih dneh m bilo pretiranega navala, niti ne premajhnega obiska. Ce se ra. čuna, da bo obisk dosegel 40 ali celo 50 milijonov eseb, bo verjetno naval v poletrnh mesecih večji, ko bo nastopila doba dopustov in bo Amerika pošiljala v Evropo svoje «množice». Sicer pa se jim trenutno ne mudi. Razstava še ni povsem dokončana. To zven; nekoliko čudno, toda ie zadnjič smo rekli, da italijanski paviljon še ni dokončan. Po nekaterih napovedih bo odprt šele čez dobra dva tedna. Za francoskega je stvar še hujša. Govori se, da preti nevarnost, da bi se zrušil. To so ;ndiskrecije, v katere se ne bomo spuščali, pač pa se bomo ustavili nekoliko ob polemiki, ki se je v zvezi s tem razvila okoli italijanskega pa. viljona. Dva al; tri dni po odprtju razstave smo v nekem velikem italijanskem dnevniku o-pazili dve fotografiji, ki sta kazali: prva ogrodje okoli neke stavbe, druga pa kup zabojev. Pod slikama smo brali, da so v zabojih predmeti za razstavo ter da bo paviljon odprt verjetno čez mesec dni. To so nekateri ocenili kot bla. mažo, drugi pa kot ((neodgovornost odgovornih ljudi«, I* polemike, ki se je nato razvila, zvemo marsikaj zanimivega: Italija sodeluje v Bruslju na dva načina: kot članica Evropskega sveta sodeluje ▼ sklopu posebne razstave 15 držav, ki Evropski svet sestavljajo, Tu je njena udeležba popolna in dela so bila pravočasno in z zadovoljstvom izvršena. Tam pa, kjer sodeluje samostojno, to ae pravi, v svojem paviljonu, je lerepko zaostala. Vzroki? Teh je več. Najprej pomanjkanje idej, nato konfuzija v idejah in namenu ter pomanjkanje sredstev, nato pa še, kot nekateri namigujejo, celo š*>e-kulacije in borba za prestiž. Poseben komisariat, ki je imel nalogo odločati o obsegu udeležbe in vsa dela koordinirati, je že leta 1956 poveril skupini inženirjev nalogo, naj napravijo načrte. Ker pa je glede funkcije italijanskega paviljona nastala konfuzija in so bila mnenja močno deljena, se Je ostalo pri osnovnem geslu: prikazati, kaj naj Italija da svetu in kaj naj svet nudi Italiji, Po dolgih pripravah je bil načrt v začetku lanskega leta vendarle dokončan in takoj tudi sprejet. V marcu lani je nanj pristal tudi glavni odbor bruseljske razstave. Kljuh vsem številnim prejšnjim pripravam pa se je ugotovilo, da denarja ni in ▼ splošnt zmedi je komisariat poveril projektantom nalogo, naj napravijo tako, da bo površina italijanskega paviljona ostala ista (8000 kv. m), da pa naj se gradbeni stroški zmanjšajo na polovico. Vse to je po”rh sovpadalo z dobo, ko je Zolijeva vlada zamenjala Segnijevo vlado. Arhitekti Sinisgalli, Monaco in L.uccichenti so dali ostavko. Sinisgallija je zamenjal arhitekt Luigj Moretti, za katerega pravijo, da je bil vsaj posredno krivec vse te zakasnitve, ker da je s svojimi zvezami v r.ajvišjih krogih vsilil v načrt svoj izum «a-viorama«, ki naj bi bila neka posebnost pri predvajanju filma. In tako smo prišli že do Junija lani, ko je bil načrt ve** darle sprejet in se je gradnja začela. Gradnja je bila poverjena arhitektu Borelliju, toda dela so se večkrat ustavila, ker denarja ni bilo. Na dan otvoritve. 17. aprila, »o bile zgradbe italijanskega paviljona sicer pod streho, dela pa še daleč v zamudi. Ce bo šlo vse po sreči, bo 8. maja, to se pravi z 20-dnevno zamudo. tudi italijanski paviljon odprt. — Ne, gospod ravnatelj, ne zahtevam poviianja plače, ampak njen0 znižanje; moja žena je namreč tzjavila, da me bo zapustila, č« bi zaslužil manj!.*. Gorlško-beneški dnevnik Občni zbor kmetijskega konzorcija Organizacija veliki pri krmilu pokrajinskega «Coltivatori direttb dobili 19 glasov in so v manjšini, Confederterra pa pet glasov V nedeljo dopoldne je bil v dvorani kmetijskega nad-zorništva letni občni zbor pokrajinskega kmetijskega kon-aorcija, na katerem so izvolili nov upravni svet, ki ga sestavljajo sledeči člani: grof Dougla* Attems Marino Cechet, Sergio Cosolo, Gio-vanni Ferlat, Antonio Banello, Giuseppe Candussi, Alberto de Alimonda in Francesco Ma-rizza. Vsi odborniki so prejeli po 24 glasov. Predstavljali so listo organizacije velikih posestnikov »Unione Agricol-tori Giuliani«. Druga je bila bonomijanska lista «Coltiva-tori diretti«, ki je dobila 19 glasov, zato bo ta lista v pokrajinskem svetu v manjšini. Predstavljali jo bodo: Mario Ballaben, Giuseppe Furlani, Attilio Grion, Silvano Comelli. Kandidatna lista «Confederter-re» je dobila pet glasov. Preden so bile volitve, je predsednik dr. Sergio Cosolo prečital poročilo o lanskem delovanju. Potem pa so bile glasovalne izjave, v katerih so prisotni povedali, za katero listo nameravajo glasovati, in zakaj. Predstavnik «Confederterre» Giovanni Visintin je v svoji glasovalni izjavi povedal zanimive stvari, ki jih na kratko povzemamo iz njegovega govora. Rekel je, da je pred tremi leti prevzelo vodstvo konzorcija združenje «Coltiva-tr.ri diretti«, ki je dobilo tudi glasovalno podporo »Confeder-terre« v upanju, da bo novo vodstvo upoštevalo demokratična načela in zboljšalo delovanje konzorcija. Po treh letih pa je prišla »Confeder-terra», in z njo tudi kmetovalci, do prepričanja, da vodstvo konzorcija, ki ga je vodil Ballaben, ni prineslo kmetovalcem nobene neposredne koristi, ki so jih pričakovali. Zato se je naša organizacija — je dejal Visintin — prepričala, da bi lahko zboljšali delovanje konzorcija s sodelovanjem naših predstavnikov, kar pa je Ballaben vedno odločno zavračal. Na podlagi delnih volitev po volilnih okoliših lahko sklepamo, kakšen ho volilni izid. Mi bomo glasovali za našo listo, kar naj bo obenem protest proti tistim sindikalnim predstavnikom kmetov, ki niso hoteli pristati na sestavo enotne liste, da bi uprava konzorcija ne prišla v roke velikih posestnikov. Preureditev prometa Goriški občinski odbor je spremenil promet v nekaterih mestnih ulicah, da ne bi prišlo do zastoja ali do nesreč. V skladu s tem sklenom so bili že sprejeti potrebni Ukrepi. U. S. Chiara: prepovedano je ustavljanje vozil na desni strani (če se pripeljete z Verdijevega korza) na trideset metrov dolgem odseku; prepovedano je ustavljanje vozil na levi strani ceste, in sicer od Verdijevega korza do drugih vrat policijske vojašnice. Na tem delu ceste se lahko ustavljajo samo policijska vozila. Ul. Generale Cascino: prepovedano je ustavljanje vozil na levi strani ceste (če pridete s Korza) do poslopja št. 25 (vključeno). Ul. Seminario: prepovedano je ustavljanje vozil na levi strani ceste, če pridete z Verdijevega korza, od Verdijevega korza do Ul. Arcivesco-vado. Ul. Mazzini: prepovedan je prehod tovornikov v obeh smereh. Vsa ostala vozila lahko vozijo po cesti v obeh smereh, vendar ne smejo prehitevati. Prepovedano je ustavljanje na obeh straneh ceste. Ustavljanje vozil za razkladanje in nakladanje blaga je dovoljeno od 7. do 9. ure in od 13. do 14. ure. Navedene spremembe bodo pričele veljati, ko bo občina namestila prometna znamenja. raj ob 15. uri padel v Ulic. Boschetto in si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Izlet SPD v Štjak Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 4. maja popoldanski izlet v Štjak na Vipavskem. Izletniki naj se zberejo na postaji v Novi Gorici ob 12.45, od koder odpelje vlak ob 13.05. Povratek iz Štanjela ob 18.36 ali ob 22.40. «»----------------- Nesreča na delu Včeraj ob 21, ur; so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 24-letnega Giovannija Lo-renzona iz Gradiške, ki se je med delom ranil v desno dlan v livarni SAFOG. Ozdravel bo v lo dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 108, tel. 3151. IZ SIEVERJANA Smrt dveh vaščanov Prejšnji teden smo imeli ,v naši vasi kar dva pogreba.. V sredo popoldne smo pokopali o5-letnega Avgusta Klanjščka, ki je umrl po krajši bolezni na svojem domu. Pokojnika je na zadnjj poti posremilo v e 1 i ko domačinov, kar dokazuje, kako veliko spoštovanje je pokojnik u-žival pri svojih vaščanih. Poleg tega je bil tudi izredno požrtvovalen in delaven v vrstah naprednih ljudi. Med o-svobodilnim gibanjem je bil prvi predsednik osvobodilnega odbo ra. Čeprav so ga med vojno precej preganjali, je vseskozi ostal zvest stvari napredka. Izšel je iiz zavedne slovenske družine. Njegov oče je bil župan in je dal pobudo za gradnjo županstva, v katerem ima svoj sedež sedanja števerjanska občina. Vaški pevski zbor mu je za. pel pred hišo žalosti ih pri odprtem grobu, V torek pa smo pokopali 83-letno Frančiško Dornik, rojeno Komjanc. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena in zvesta čitateljica našega lista Na zadnji poti jo je pospremilo veliko vaščanov. Pokojnikoma naj bo lahka domača gruda, užaloščenim sorodnikom izražamo iskreno sožalje. Zlomil si je nogo 14-letni F.ugenio Cocianni, bivajoč v Ul. Corsica 10, je vče- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiHiiiiH Pobiranje smeti - osrednje vprašanje v Tržiču Sprememba v stališču socialdemokratov povzročila krizo občinskega odbora PSD! je pričela voditi opozicijsko politiko, da ne bi izgubila glasov V soboto zvečer je bila v Tržiču važna seja občinskega sveta, na kater; je b;lo treba odločati o ureditvi službe za pobiranje smeti. Do sedaj je to službo izvrševalo zasebno podjetje in občina mu je plačevala letno 27 milijonov lir. Pred nekaj meseci, ko se je pričela diskusija o bodoči ureditvi te službe, so socialistični in komunistični svetovalci do. kazali, da bj bilo mogoče izdati letno v ta namen le 22 milijonov lir, če bi bila služba v občinskih rokah. Demokristjani in socialdemokrati, ki so sestavljali občinski odbor, niso hoteli o tem nič slišati in njihovo stališče so branili tudi predstavniki liberalcev in misinov. V soboto zvečer pa je trži-šlri občinski odbor zašel v krizo. Socialdemokratska svetovalca sta izjavila, da se ne strinjata z oddajo te službe zasebnikom in sta izstopila iz odbora ter se postavila v opozicijo. Kljub temu pa je večina demokristjanov in desničarjev odobrila, da se odda usluga v privatne roke, a dejstvo je, da se mora sedaj sestaviti nov odbor, ki bo j desnice senator Rizzatti namesto dotedanjega levo u-smerjenega Pacorja. Vprašanje je, ali so se socialdemokrati odločili za ta korak zato, da bi na prihodnjih volitvah dobil j kak glas več, ali pa, ker jim je res dovolj klečeplazenja pred demokristjani. V Ronkah je prav tako že lani prišlo do občinske krize, 'ker se niso hoteli več socialdemokrati podvreči volji demokristjanov Ali »mo torej pred odločno preusmeritvijo goriških socialdemokra- tov? Res je, da »ta sekciji v Tržiču in Ronkah usmerjeni na levo, v nasprotju s skupinami v Gorici in v drugih krajih v pokrajini, kjer prevladujejo poborniki centrizma, V Gorici sam; so bili na pr. v zadnjih letih socialdemokrati v opoziciji, a tako v pokrajinskem kot v občinskem svetu so nekajkrat dokazali, da jim je- žal za i-zgubo stolčkov v raznih upravah in bi jih radi »pet zasedli, če bi bili demokristjani le nekoliko bolj strpni. Izpred kazenskega sodišča Pogojna obsodba mladeniča za tatvino motornega kolesa Sodniki so upoštevali olajševalne okoliščine, ker je fant poravnal okradencu povzročeno škodo Ermanno D’Agostino se je 1. decembra 1956. leta pripeljal z motornim kolesom vrste »Matchless« na obisk k sorodnikom v Skedenj in je pustil vozilo pod svetilko nedaleč od Banellijeve vile v Ul. Soncini. Preden je stopil na obisk, je zavezal okoli zadnjega kolesa precej ‘debelo verigo, ki jo je končno zaklenil še z žabico Bil je prepričan, da mu tatovi motorja ne bodo mogli odpeljati in je brez skrbi odšel. Njegovo presenečenje ob po. vratku pa je bilo precejšnje: o motorju ni bilo ne duha ne sluha. Le veriga je samevala, osvetljena od medle'cestne luči, ob zidu vile in nedaleč od nje je ležala razbita žabica. Neznani tatovi so mu kljub varnostnim ukrepom odpeljali priljubljeno vozilo. D’Agostino, ki je bil prepričan, da bodo tatu kaj kmalu ujeli, se je odpravil na karabinjersko postajo v Skednju, kjer je tatvino prijavil. Dva dni kasneje pa so možu izročili le . . . ogrodje njegovega motornega kolesa, katerega sta Italo Stolli in Luciano našla nedaleč od smodnišnice nad Kolonkovcem. Manjkali sta obe kolesi, baterija, sedeži, luč in krmilo ter kilometrski števec. Mož je obupan spravil dele vozila in samo pričakoval, kdaj ga bodo obvestili, da »o ujeli vandala. Morda tatu ne-bi nikoli u-jeli, če se ne bi D’Agostinu nasmejala sreča in če ne bi čisto slučajno opazil na nekem motorju, ki je bil pred mehanično delavnico na Lar-go Nicolini, svoj sedež. Sedeži so več ali manj vsi enaki. Toda njegov je imel neko popravilo, ki ga je osebno izvršil, in to je D’Agostina prepričalo, da tat ne more biti daleč. Mehanika je povprašal po imenu lastnika motornega kolesa, a ta ga ni poznal. S pomočjo številke na evidenčni tablici so karabinjerji, katere je D Agostino opozoril na odkritje, identificirali lastnika za 22-letnega Serlija iz Ul. Campanelle. Ko je fant prišel po svoje vozilo, ni smel več iti domov, temveč je moraj iti s preiskovalnimi organi v' zapor in na zasliševanje. Tajiti tatvino je bilo nesmiselno in tako je Serli pojasnil, da se mu je novembra pripetila prometna nezgoda, pri kateri je razbil krmilo in baterijo. Denarja za popravilo ni imel in ker se mu ni ljubilo spremljati zaročenko večer za večerom peš v Skedenj, je nekega dne sklenil ukrasti dele, ki so mu manjkali. Prilika je bila ugodna, saj je opazil skoraj vsak ue-čer ustavljen D'Agostinijev nr.otor. iii'iiiiiiitiitiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiHiiHHiiiHiiiiiiiiiiii*iiuauiiiiii>iiiiiimiitiimitiiiiiiiitiiiiiiiilM meru je kazalo 5 stopinj nad nkikg Gorska veriga nad Vipavsko dolino ie bila prekrita s ttoko snežno plastjo, k; je ntulila kaj čudno sliko, če smo ! jo glodali i goriškega zornega kota, odetega v češnjeve1 in breskove cvetove. Najbolj? se tega nenadnega poslabša nja vremena bojijo kmetovalci, predvsem sadjarji. Visoko v gorah je še vedno precej snega, ki vzdržuje hlad v višjih zračnih legah. Kakršna koli nevihta, ki hlape nenadoma požene v velike višine, se lahko kmnča s točo, kot se je končala tudi včerajšnja, čeprav posledice niso bile hude. Take neprilike se lahko pojavijo tudi v pozni-spomladi. Lanski šesti maj bo kmetovalcem ostal še dolgo časa v spominu zaradi uniče- nja, ki ga je prinesla zmrzal. Upamo, da letošnja spomlad ne bo tako muhasta. Steverjanski vinogradniki so že pred časom izrazili bojazen, da bi sneg v hribih u-tegnil škodovati kmetijstvu in temu primerno svetovali, naj i družino srednjega sloja (Pe- in jezični družbi ter na lastna ušesa sliši, ikaj mislijo njegovi družinski člani, ki razen Sodarja niso vedeli, da je tista lutka sam Petelin. Igra se konča v zadovoljstvo vse družine, ker Petelin »po-, zna, da ni bil na pravi poti. Se pred pričetkom igre je tajnik ZSPD Miladin Černe imel kratek nagovor, v katerem je rekel, da smo doslej gledali v tej dvorani v pretežni meri samo predstave SNG iz Trsta, k; so na umetniški višini. Tokrat pa se predstavlja goriškemu občinstvu diletantska skupina iz Sovodenj, ki prav gotovo ne more dosegati kvalitet poklicnega gledališča, ki pa ne zasluži nič manjše pozornosti in občinski svet sprejme ukre- i telin, poslednji mož — Emil obcmi namestile raketne po- , tejan, hčerki Zdenka in Hele j y nezakurjen h staje za obrambo pred točo. na - Manja Toms,č m M nca m marsikdaj do poznih Gum sin Jaroslav -Ivan P J Gulin), v kateri so otroci in . . , . nji dan zgodaj na delo. Govornik se je zahvalil Sovodenj- Kakor vidimo, se niso zmotili. Zadnja izkušnja pa naj jim bo v opozorilo, da je treba j tudi sama žena v stalnem hitro nekaj napraviti, da bi strahu pred očetom, ki je ure-se lahko obvaroval vsaj pri- ! jal vse podrobnosti druž.nske-dčlek v jeseni, ko je prav ta- ga življenja. Prav posebno se ko nevarnost toče. ga bojita hčerki, ki sta že Kot vsako leto bomo goriški Slovenci in napredni delovni ljudje tudi letos Drimerno proslavljali mednarodni praznik dela 1. maj Proslava bo v Doberdobu z naslednjim programom: ob 9.30 prihod godbe na pihala iz Ronk v Doberdob; igrala bo koračnice po vseh glavnih ulicah; ob 10. uri: zborovanje na letnem plesišču upri Roži«, kjer bo govor o pomenu l. maja; po govoru prvi nastop domačega pevskega zbora, ki ga vodi pevovodja Verginella; v odmoru bo igral harmonikar Renat0 iz Jamelj; od 20.30 do 24. ure ljudsko rajamie na letnem plesišču. Vsa demokratična javnost se vabi k udeležbi. cem, okoličanom in tudi meščanom, ki so v tako velikem številu napolnili dvorano, ter pripomnil, da je to najboljša nagrada, ki so si jo nastopajoči lahko želeli za ves »voj trud. Poleg prej omenjenih igralcev so nastopili še Viljem Fajt v vlogi inž. Sodarja, Roman Tomšič kot dr. Gabršček, Dana Tomšič kot Tončka, Lucijan Fajt kot vojak in Marija Ceščut kot služkinja Bariča. Sepetalki Marcela Fajt in Albina Cijan. Režiral je najprej Mirko Kuzmina, potem pa Miladin Černe. Igralci, ki so bili brez razlike prvič na odrskih deskah, so pokazali veliko smisla za igranje, predvsem pa so pokazali tisti občutek za pravilno mero, ki je, tako važna, da se zna vsak igralec postaviti v celotni okvir dogajanja. Reči moramo, da so igrali zelo harmonično in da so se predstavili kot vigrana celota. Predvsem pa moramo naglasiti, da so se izognili napaki, ki še rada pojavlja pri diletantih, da namreč igrajo samo tisti, ki govorijo. Morda je nekoliko motila pretiha izgovarjava, ki jo bo treba dopolniti, zlasti če igralci nameravajo gostovati na prostem, in izgovarjava nekaterih samoglasnikov, kar pa ni tako neodpustljiv greh, če u-poštevamo, da je to slabost primorskega narečja. Ne glede na vse to pa je prireditev vsestransko velik uspeh. Se posebej pa je njen uspeh v tem, da predstavlja po tolikto letih mrtvila na tem področju dejanje, ki kaže, da je ljudsko-prosvetno delo mogoče, samo če obstaja nekoliko dobre volje, predvsem pa samoiniciativnosti. Pa tudi drugod uspeh ne bo izostal in občinstvo, ki je v tako velikem številu prišlo na prireditev, ne bo prizanašalo s priznanjem; občinstvo, ki ljubi resna in zahtevna dela, ki p^i se tudi rado zabava in razveseli ob vedrih delih. Smrtna nesreča kmeta iz Ronk 1. decembra je povabil s seboj 19-letnega Otella G., ki mu sicer pri tatvini ni direktno pomagal, a je stal nedaleč cd njega na straži. Po razbitju žabice sta se oba usedla na motor in se odpeljala na samoten kraj, kjer sta vozilo razstavila na kose. Otello M. mu je seveda pomagal in mu je razstavil kolesi. Z ukradenimi deli je uredil svoje motorno kolo, a zadeva ga je precej drago stala: namesto nekaj tisočakov, kar bi stala baterija in krmilo, je moral plačati 0'Agostinu 80 tisoč lir za povzročeno škodo in vrhu tega je moral skupno 7 Otellom G. pred sodnike, kier sta se morala zagovarjati zaradi tatvine. S povrnitvijo škode pa je dosegel, da so mu sodniki priznali olajševalne okolnosti, zaradi česar so ga obsodili le na mesec dni zapora in na 4000 lir * globe seveda pogojno in brez vpisa v kazenski list. Otella pa so oprostili zaradi mladoletnostt. Preds. Fabrio, tož. Tavella, zapisn. Urbani, obrambo Bor-gna. «»— Delo žeparjev Spreten žepar je ponoči med soboto in nedeljo neslišno segel s svojo lahko roko v žep lastnika gostilne na Trgu Ca-vana Giusta Grabarja z Vrdel-ce in mu še bolj neslišno odnesel listnico, v kateri je imel poleg osebnih dokumentov tudi 18 tisoč lir. Manj pa je neznani žepar «zaslužil» s tatvino denarnice Jolandi Verdb-gliachovi iz Ul. Toti. V njej je bilo le borih 650 lir. Emilija Cotterle por. Cleva iz Ul. Koštalunga pa je policiji prijavila, da ji je neznanec ukradel iz stanovanja nje- PISMA UREDNIŠTVU Umazanija na trebenskem trgu Spoštovano uredništvo, ne zamerite če vas nadlegujem s temle pisemcem. Gre za vprašanje, o katerem je vaš list že pisal, a menim, da je treba še kaj napisati, ker se zadeva ne premakne z mrtve točke. V Trebčah imamo velik trg s pariizaiiskim spomenikom na sredi, ki je že nekaj let glavna avtobusna postaja v zgor-nji tržašloi okolici. Iz dneva v dan postajajo na njem avtobusi, izpod katerih se odce-ja olje, sprevodniki tu čistijo in pometajo avtobuse, tako da je trg včasih prava slika velikega smetišča. Ni dovolj, da 2i vasjo odlagajo smeti in odpadke iz vsega mesta, sedaj imamo že nekaj let smetišče prav na sredi vasi. Trg sam je tudi nevaren za promet, saj so oljni madeži lahko usodni predvsem v večernih urah kakemu motori- ne sestrične, kamor je- šla na obisk, torbico z dokumenti in ki se ne zaveda, da je 2.500 lirami. ‘tlak pokrit z oljem. Zato bi llllltlllllllllllllHIIIIIIIIIIIlItllllinillllllllllllllllllllllllllimitlllllllllllllimtIMIIIHMIMIOIIIliMMIimilMIMIIIIIIMtItHItMMinHMIlimimiHIIIMMMIt Prekrasen vrt v pomorski postaji Nekaj vtisov z razstave cvetlic ki si jo velja vsekakor ogledati Vsi vrtički na razstavi so prekrasni, vendar vzbujajo največ pozor, nosti nekateri tuji razstavljavci s kolektivnimi razstavami Razstava v pomorski postaji dokazuje, da Tržačani ljubijo cvetje: takoj po uradni otvoritvi so začeli v razstavne prostore prihajati prvi obiskovalci, tako da si je že prvo popoldne razstavo ogledalo nekaj sto ljudi. Se večji obisk pa je bil včeraj, saj je večina ljudi, ki se je dopoldne sprehajala ab obali, stopila tudi v pomorsko postajo in si ogledala razstavljeno cvetje. Razstavo si velja ogledati. Obiskovalec stopi najprej v prostorno dvorano, kjer mu pogled obstane na več kot tisoč holandskih tulipanih, ki so jih nalašč za razstavo pripeljali iz te oddaljene dežele. Tulipani, najrazličnejših vrst in barv, vzbujajo v tej dvorani največjo pozornost, čeprav ne manjka tudi drugih posebnosti. Tu naj omenimo predvsem «Ikkobano», japonsko podjetje, ki skuša v svetu uveljaviti svoj način predstavljanja rož in okrasnih rasL lin. Tako vidimo na primer v vazi cvet ene same rože, ki bi prav gotovo ne prišel do izraza, ge ne bi bila čez vazo poveznjena suha veja nekega bodičastega grma.. Tu je tudi nizek pladenj z vodo, iz katere, vsaj zdi- se tako, poganjata veji dveh različnih grmov. Dolžina pladnja in višina vej ustvarjata neshiteno harmonu jo, kajti če bi yeji vtaknili v navadno vazo, ju verjetno ne bi nihče niti opazil. V tej dvorani- je na sredi še lep vrtiček kaktusov najrazličnejših vrst in velikosti. Lep kotiček ima urejeno tudi tržaško vrtnarsko podjetje Gerli-Gerlanc in pa podjetje Sgravatti, ki urejuje miramar-ski park. V naslednji dvorani nam oči obstanejo predvsem na razstavnem prostoru Tržaškega kmetijskega konzorcija, ki je res okusno ureji . Potem je v njem videti množico sobnih okrasnih rastlin, ki jih razstavlja rimsko podjetje Gan-cia, vrtiček videmske občine, ki ga je uredil odsek ža parke in drevorede, in še nekaj drugih. Tu je tudi kiosk FLEU-ROP, organizacije, ki združuje nad 25.000 cvetličarjev vsega sveta, med njimi tudi 500 italijanskih cvetličarjev. Ta organizacija omogoča hitro dostavo rož, vencev in cvetja sploh, v kakršnemkoli trenut. ku na katerikoli konec sveta. Vzemimo za primer nekega Tr. žačana, ki bi hotel poslati šopek vrtnic svojemu bratu v daljni Avstraliji. Ni mu potrebno drugega, kot da stopi v cvetličarno, ki je članica FLEUROP in lahko je prepričan, da bo njegov brat že naslednji dan prejel šopek naročenih vrtnic. Cvetličar bo ramreč oddal brzojavko svojemu kolegu v določenem avstralskem mestu in ta bo nemudoma Izvršil naročilo. Toda nadaljujmo z opisom bilo treba dvoje: lastnik avtobusnega podjetja bi moral P ' skrbeti, da se trg redno oce sti, občina pa bi morala p skrbeti za pometača. Imajo ff „ rvrtrinah. w v Bazovici in na oblff’ pri nas in v Padričah ne• to bi morale pristojne^ sti poskrbeti, da bi prišel V metač v našo vas vsaj na teden, medtem ko bt rali uslužbenci avtobusneS podjetja očistiti trg vsaj krat na teden. V upanju, da bodo te vrsti ce kaj zalegle, vas tovar pozdravlja. F. K- Nepodustno ravnanje kmetijskega nadzorništva Iz Bazovice smo prejeli nJ slednji dopis: Prihodnjo nedeljo bo v ši vasi razstava goveje katere se bodo udeležili tst' vilni živinorejci iz RodriCi Gropade, Trebč, Gročane Jezera m »z ^ M mui' V tudi razstava neapeljske občine ter tržaške cvetličarne Weiss, ki je v svoj kotiček postavila tudi majhen Vodnjak z vodometom. Največ občudovanja- pa zbuja naslednji paviljon, v katerem razstavljajo cvčtličame iz Gradca, Celovca in Beljaka. To je res skrbno in okusno urejen prostor, ki kaže na prizadevanja in uspehe štajerskih ter koroških cvetličarjev. Razstavni prostor krasijo številne fotografije in barvni diapozi- mngfmW:'- Ul?" trn, Iti jih projicira pioseben aparat. Omenimo naj še, da je na razstavi še mnogo drugih vrtičkov, ki zaslužijo vso pozornost. Obiskovalci lahko občudujejo prekrasne primerke hortenzij, mečev, vrtnic in drugih cvetic, ki so prišle v glavnem z italijanske riviere. Vendar bi predaleč zašli, če bi; hoteli vse našteti. Zato našith ČHateljem še enkrat svetujemo, da si zanimivo razstavo ogledajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiIM„M,M,ii,„„ V žnveljskrm industrijskem pristanišču Gradnja tovarne družbe «FIL.SKIA» Računajo, da bo delalo v njej okrog 600 delavcev in delavk V kratkem bodo verjetno pričeli graditi v žaveljskem industrij»kem pristanišču novo tekstilno tovarnb družbe »SNIA«. V ta namen so že ustanovili družbo «FIL-SNIA», ki je družba-hči obsežnega ro bodo pričeli v kratkem graditi. Gradnja nove tovarne velikega milanskega koncerna »SNIA« je za tržaško industrijsko pristanišče zelo pomembna. ,«aj dokazuje, da ob- Peska, - — , vasi Za razstavo «lod® z„. našimi ‘ živinorejci veli™ nimanje, saj je to prva o na razstava. Pred dnevi je Pokraji^ kmetijsko nadzorništvo r lilo po nekaterih gostilna lene plakate, na katerih načelnik nadzorništva dr. co vse kmetovalce in z* ... rejce da s; razstavo off ^ jo. Toda ti plakati so sa italijanščini, čeprav so njeni tako rekoč izključno * venskim kmetovalcem, drugih pač ni. Razstava J menjena kmečkim pomeni, da se bodo rf^ udeležili razen nekaterih p rtavnikov kmetijskega ^ zorništva in kakšne drug stanove, izključno le slo ^ ski kmetje. Zato menim bi moralo imeti km«ti) nadzorništvo vsaj toliko odgovornosti, da bi rek a plakate izdalo v obeh v slovenščini in To ni prvič, da kme nadzorništvo ignorira sna atat'" ■šli«8 wor«; jezik kmetovalcev tria: področja, Mislim, da bi la ta ustanova, ki ima n opravka s slovenskim Vr ^ valstvom, upoštevati iez**. fc, ših ljudi, saj je mnogo J ^ predvsem med starejšism,^ italijanščine sploh ne 0 dajo. To bi koristilo valcem in nadzorništva, ^ te s pravilnim odnosom naših ljudi lahko bolj uV vilo. HOROSKOP ZA DANES—^ OVEN (od 21. 3. do 20- 4.) V. Dan skušajte prebiti v d # ni. Zvečer boste imelj obisk. jj{. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) je k a oseba vam ponuja 5 j. usluge. Bodite vredni te ložnosti. , 20- DVOJČKA (od 21. 5. 0t, 6.) poseči boste morali v. .j. ki bo nastal med vašim u, jatelji. Ne odrecite svoj slu«- 7.) RAK (od 21. 6. do 22. k«r Otresite se vseh skrbj- pat so vam le v napoto. P°‘ podporo boste gotovo g) LEV (od 23. 7. do 2L . Več obljub se vam P aV'il' Vam ne preostane kot P no izbrati. jj, DEVICA (od 23. 8. O® j« 9.) Predvsem pazite na Leto-zadeve. Zmeda je slab valec' 80 2*-TEHTNICA (od 23. “ijjia 10.) Zenska občutljivost meja. Pazite, da je ne dite. d« ŠKORPIJON (od 23. 21. 11.) Tvegate izgtifo ^ panja neke drage ose bodite ironični nasPt®V,-v»li>-mur, ker bi vam s*° ^j, STRELEC (od 22. 11. d° ih. 12.) Sreča, zadovoljiv posebno zvečer, prijet-položenje. 4t io do KOZOROG (od 22. l2j^ 20. 1.) Vaši napori ne to' nič zalegli, prepustite kompleksa «SNIA» ,n ki bo 1 stajajo v Trstu pomembne gradila v Zavljah. Ta družba l možnosti za pritegnitev nove je že pripravila in predložila I ipdustrije, ki bo delala pred- dokončne načrte za novo pod. jetje ter razpisala natečaje za gradnjo tako, da predvidevajo, da bodo pričeli graditi že čez nekaj tednov. Predvidevajo, da bodo za raz,stavnih prostorov. V tej j gradnjo tega podjetja porabili dvorani vzbuja še posebno po- ; 2 milijardi lir, pri čemer ppj- zornost kitajski kotiček; na vi. j Hel sredstev iz tržaškega . lieah obešen zvon, za katerim [rotacijskega sklada, za kar je V nedeljo proti večeru se se prepieta bambusovo trsje, j družba že lani navezala atije 34-letni kmetovalec Danilo okol, jn okoli pa cvete mak. ke z upravnim odborom tega Jarc iz Ronk ponesrečil z mo- Gre za mak vrste «Nilla», ki tociklom na pokraji-nsk, cesti j ga je vzgojilo podjetje Fride iz Ventimiglie'. Ni običajne med Doberdobom in Dolom. Nezavestnega ga je našla ob cesti neka gospodična, ki je obvestila o tem nekega karabinjerja, ta pa je poklical na kraj rešilni avto RK 'z Tržiča Ko so pripeljali Jarca v tržiško bolnišnico, so mu ugotovili prebitje lobanje in pretres možganov. V noči med nedeljo in ponedeljkom je Jarc podlegel poškodbam, ne da bi bil medtem sploh prišel k zavesti. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Teta iz Amerike gre na smučanje«, T, Pica. VERDI. Pričetek predstav ob 16., 18.45 in 21.30: »Sajonara«. M. Brando in Miko Taka, ci-nemascope v barvah. rdeče barve, temveč oranžne in bledo rumene, ki traja izredno dolgo: od 12 do 15 dni. Odbor za zaščito kraške flore in favne je uredil na razstavi svoj kotiček. Tu je videti barvne slike najrazličnejših kraških rastlin ter nekaj diapozitivov.. Poleg tega je prika zan košček kraške poljane, take, kot b.i lahko bila, če ne bi tržaški izletniki tako neusmiljeno trgali cvetja. Iz travnate zemlje poganjajo veliki šopki encijana, velikonočnice in druge pomladanske rastline, ki pa jih na našem Krasu vidimo le še v najbolj skritih dolinicah in planotah. V naslednjem paviljonu se večina obiskovalcev ustavi najprej pred omarico, v kateri so razstavljene najrazličnejše orhideje. Gre za gojišče neke francoske vrtharije, ki se s tem ukvarja že deset-VITTORIA. 17.15: »Veliki letja. Orhideje prikazuje tudi bluff«, E. Constantine. 1 yrtnarija dunajskega Schoen- CENTRALE. 17.00: «Marisa, so- va«, Marisa Allasio in R. Sai-vatori. MODERNO. 1700: »Alamo«. brunna, ki razstavlja tudi nekaj lepih slik svojih parkov, vrtov in raslinjakov ter lepe primerke sobnih *in okrasnih sklada. V tem novem podjetju bodo predli najnovejše vrste umetnih vlaken po novih modernih postopkih. Kljub visoki mehanizaciji bo podjetje zaposlovalo 500 do 600 ljudi, med katerimi bo več kot polovica delavk. Predvidevajo, da bo tovarna zgrajena v dru. gi polovici prihodnjega leta. «SNIA» bo tako postopoma razpolagala v Trstu s tremi podjetji, ki bodo vsa v žaveljskem industrijskem pristanišču: 1. »SNIA« že nadzoruje podjetje «Pettinatura di Trieste«, ki je eno izmed izredno trdnih podjetij, tako da se^aj razširjajo naprave in montirajo nove stroje za obdelavo sintetičnih vlaken. To podjetje proizvaja mesečno povprečno 150.000 kg raznih vlaken in mu dobavljata surovine «SNIA-Viscosa« in «Ital-Viscosa». 2. »SNIA« bo prevzela, s pomočjo za to ustanovljene družbe iiFIL-SNIA« podjetje »Tor-citura e tessitura di Trieste«, ki je pripadalo neki družbi iz pokrajine Como, ki pa je propadla. 3. Končno bo imela družba »SNIA« v Trstu zgoraj opisa- rastlin. Zelo lepo je urejena j no tovarno »FIL-SNIAs, kat*-. vsem za izvoz. Tako je na primer že sedaj okrog polovice izijelkov 'podjetja »Petti-natufa di Trieste« namenjenih za izvoz v Poljsko, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in druge ' odločni bodite, vsi zaledne' države. I dili vašemu vzgledu. ku, ki bo vse opra vil- do. VODNAR (od 21. 2.) Vse se bo o Prayf„o5t, V uredilo. Tudi razdvojen® vas trenutno muči. 3.) RIBE (od 20. 2. do 2^0 Vse gre vam v Pr^0 *le” predvaja danes 29. t. m z začetkom ob 1*- ufl Titanus barvni cinemascope film: MOJ SIN NERON Igrajo:- ALBERTO SORDI, V1TTORIO DK GLORIA SWANSON in BRIGITTE BARD m VII. kongresa ZKJ Beograd, 28. — zaključek dela VII. kongresa ZKJ je našel v svetu izredno velik °/d®ev; .Cesniki, radijske postaje in agencije objavljajo obširna poročila in komentarje. Velike svetovne’ agencije so oddajale skoraj v ce- . °H' zkidjjični govor predsed« nika Tita,pri čemer so zia-stI opozorile na njegove besede, da hoče Jugoslavija o-stati neodvisna tako v mednarodnih kot v notranjih 'vPrašanjih. Veliko pozornost so posvetili tudi resoluciji 0 nadaljnjih nalogah ZKJ, ■zvolitvi novega CK in njegovem prvem sestanku, pri čemer so poudarili, da je bil Predsednik Tito ponoVno so-f>l»sna izvoljen za generalne-ga sekretarja ZKJ. Agencija AFP je poročala 0 resoluciji kongresa, da pomeni «sintezo programa ZKJ 10 komentatorjev jugoslovanskih voditeljev o njem« ter d* kaže na to, da ideološka trenja ne smejo vplivati na odnose med državami, zlasti ne na odnose med socialističnimi deželami. »Kongres je s°*lasno navdušeno sprejel Program, ker izraža težnjo Jugoslavije po neodvisnosti tako na ideološkem kot na Političnem področju«. Agen-C1la DAP sodi, da bo zunanja politika FLRJ še nadalje slonela na načeiu aktivne koeksistence. Britanski radio je poudaril besede predsednika Tita, da Pomeni zgubo časa sleherno “Panje, da bi FLRJ spremenil* svojo politiko. Izmed lon-onskih časnikov je posvetil °ngresu največ pozornosti *. server», ki je objavil o njem posebno poročilo svojega dopisnika. Tudi «Sunday 'tnes», «Reynold News» in j1 unday Express» so objavi- 1 daljše članke o zaključku °ngresa. Badio Moskva je poročal, a je kongres odobril delo K in poročila, ki so bila Podana na kongresu, ter da p bil za generalnega sekre-jfrja 2Kj izvoljen Josip ^r°z - Tito. «Pravda» in «Iz-stja« povzemajo poročilo* ASS. da je kongres odobril ročali tudi romunski ju bolgarski časniki. Italijanski radio je obširno poročal o zaključnem govoru predsednika Tita,, pri čemer se je-zlasti aadržal ha odnosih 25KJ s partijami 9Z in vzhodnoevropskih dežel. Tudi j italijanski časniki so,, obširneje poročali o kongresu ter povzeli. zaključne besede predsednika Tita ter odlomke iz resolucije. »Unita« je objavila daljše odlomke iz Titovega govora. Vsi ameriški vodilni časniki ter radijske in televizijske postaje so v celoti ali obširnih izvlečkih povzele zaključni govor predsednika Tita. »New York Times« je ta govor objavil v celoti ter je posvetil VII. kongresu tudi poseben uvodnik, vtem ko je «New York Herald Tribune« objavil obširen izvleček iz Titovega govora po agenciji AP. iimiiiHiiviiiiiimuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V'-—« Ostanki razbitega avtomobila na progi Nica—Ventimiglia Olizu Mentona. Vseh pet oseb, ki so se vračale v Italijo, je izgubilo življenje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiinniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Podobno kot v Ulici Osoppo v Milanu Drzen roparski napad na avto z denarjem Paznik ustreljen, uropanih 33 milijonov Denar je bil namenjen za plače bolnišnici, kjer so roparji izvedli napad - Neuspelo zasledovanje policije CK ZKj v obdobju med belo Vi • in VII. kongresom ter eterate na tem kongresu in Je sprejel program s spre- embami in dopolnitvami, ki bile predložene na konusu jn preci njim. Prav ta-v sta lista poročala o izvo-• ,v' CK ZKJ in Izvršnega ko-.CK. j.*bio Praga' je opozoril na * del resolucije, kjer je 0 *ho, da različna gledišča 'teoloških vprašanjih ne , eJ° vplivati na odnose med ^avami. Glasilo KP CSR roč?6 pravo» Je objavilo poji 0 svojega dopisnika iz .^ubljane. List »Prače« je ob-“ Pod naslovom «Resolu-gj} VTI. kongresa ZKJ — Jv za razširitev sodelova-. *» odlomke iz resolucije, v So.er*b je rečeno, da bo ZKJ kovala z vsemi delavski-gih P?rtiJami in naprednimi „ anJi na načelih enakoprav-y ’ Prostovoljnega sodelo-Ja in medsebojne izme-*Java. izkušenj. v adio Varšava je poudaril *v°jem poročilu, da je bil grl asno sprejet predlog proso-?19 ZJtj ter da je bila Iliri aSn° sprejeta tudi reso-CvJa’ hi je odobrila delo t)v v času med ladnjima ^ hongresoma. Hkrati je t0v rn° Povzel odlomke iz Ti-'.oba * politično enotnost, v* , Sedno sta navedla Tito-kra.esede da je ZKJ še en-ttiore p°trdila, da je nič ne ib 6 °dvrniti od njene jasne o ]torav'*ne poti. V poročilih f>ba “grešni resoluciji pa sta da . asnika opozorila na to, bj* D . ^Kj tudi v prihod-, litilj rizaNep ^ Partije Madžarske in glasilo sin-'t ehsV *^eps®va» sta objavi-sop- lrnej*a poročila s VII. Hfo,t esa ’n posvetilo veliko govoru general-ključv8ekretaria ZKJ. O za-btii, hongresa ZKJ so po- 1 "Hlinim im, m n im mm um konec aprila ^ F K a v.01 Ni ARa, 28. — Po vsem obrežju je danes od ča- a je padal dež. Ri- t'ih^nskem dolA°*an veter in «H|4'“‘ni so se vrnili v pri- h . t. ji j.H fj^uinih pa se je tudi 1 tpe„ J^nco spet pojavil svo-“iav vsekakor nenavaden a konec aprila. ^Vai^PTo.ij je (lavj p0jir,v 't»jA^KSONVlLiJE, 28. — Ne- tiV> k„Sl,nag°go ter šolo črn °V**kih 0 ie nekaJ škode, d Žrtev pa ni bilo, MARSEILLE, 28. — Danes dopoldne je skupina ropaijev odnesla za 33 milijonov frankov iz «Hopital de la Timoi e«. Denar je bil ukraden iz o-klopnega avtomobila’ ki pripada nekemu zasebnemu podjetju za prevoz denarja. Avtomobil so naskočili številni o-boroženi možje, ko se je nahajal na dvorišču bolnišnice «De la Timone«. Denar ki je bil v avtomobilu, je bil namenjen prav za plače osebja bolnišnice. " Na avtomobilu so. bile štiri osebe; < voznik, spremljevalec, ekonpm bolnišnice ter bivši častnik marseillske policije, ki je bil edini oborožen. Ko je ta skočil na tl* za svojimi tremi tovariši, ga je* nekdo, ki je bil skrit v avtomobilu, ki je v bližini parkiral, ustre-liL, nagilci ifi so vse to videii,- -e-«eo pobrali vrečo s 33 milijoni, skočili zopet na avto ter se naglo odpeljali. Takoj jim je sledil policijski avto s številnimi agenti, kt jih je tja priklicalo streljanje. Toda roparji so proti njim večkrat ustrelili in tako se jim je posrečilo oddaljiti se. Ko so prispeli do obzidja ■nove medicinske fakultete v Marseillu, so skočili z avtomobila ter preskočili zid. Pri tem jih je kot v najboljših Vvestern - filmih ščitil eden iz njihove družbe, ki je z zida ves čas streljal z brzostrelko. Na drugi strani zida je čakal roparje drugi avto in ko so čez,, nekaj časa tudi policaji preplezali zid, so gangsterji že izginili brez sledu. Po prvih preiskavah se je moglo ugotoviti ne samo, da so roparji napad do podrobnosti pripravili, temveč da so bili tudi zelo dobro informirani. Zdi se namreč, da so jim bili znani vsi varnostni ukrepi, ki jih je vodstvo bolnišnice izvajalo, kajiarkoli so prihajale večje ysote denarja- * . —- Trgovina z ukradenimi avtomobilskimi deli RIM, 28. — Policija je našla v Villi dei Gordiani številna ogrodja ukradenih avtomobilov. Po raziskavah je a- UlllllimillUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIHMHMIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIMIIIIIHIIIIIIIIII Pet mladeničev utonilo v jezeru ŽENEVA, 28. — Na jezeru Brienz pri Bernu je prišlo preteklo noč do velike nesreče. Sedem mladeničev se je vkrcalo v čoln, ki pa je bil dovolj velik komaj za štiri o-sebe, da bi se prepeljali v I-seltwald. Ko pa so bili približno kilometer od obrežja, se je čoln nenadoma prevr-gel. Usodno je bilo, da je bilo tedaj pol dveh ponoči in obupnih klicev ponesrečencev dolgo ni nihče slišal. Bilo je že blizu dveh, ko je končno zaslišal klicanje neki službujoči agent ter se takoj z nekaterimi drugimi v motornem čolnu odpeljal na jezero. Našli so prevrnjeni čoln, katerega sta se oprijemala dva od ponesrečencev. Bila sta pa že tako izčrpana, da sploh nista mogla ničesar povedati. Sele naknadno se je izvedelo, da je pet drugih izginilo. Sli so jih iskat, a bilo je zaman. Verjetno je kateri poskušal doseči breg s plavanjem. Toda to je bilo toliko kot nemogoče že zaradi ledene vode kakor zaradi teme, v kateri je bila orientacija nemogoča. m sin ustreljena iz zasede POTENZA, 28. Neki kmet se je vračal z dvema sinovoma s semnja. V bližini kraja Corleto Perticara je iz zasede padlo'več strelov in oče ter starejši sin sta bila smrtno zadeta, tako da jih pomoč nekaterih kmetov, ki so prihiteli, ni mogla več rešiti. Tudi drugi, komaj 13rletni sin ie bil ranjen, vendar ne tako hudo. Kdo je streljal, seveda še niso ugotovili. Lava sc še pomika po pobočju Etne CATANIA, 28. — Vedno številnejši so odcepki lave, ki jo je pred devetimi dnevi Etna izbruhala iz severovzhodnega žrela in ki je že dosegla višino 2.00() m. Ti odcepki so posledica ovir, ki jih tekoča lava najde na svoji poti, in to so predvsem strnjena lava iz prejšnjih bruhanj ognjenika, tako da si more lava le. s težavo utirati pot v dolino. Naj večje veje so v glavnem tri, ki sestavljajo pravo »žarečo delto«. Od teh sega najdlje osrednja veja, ki je prejšnjo noč dosegla višino pod 2 tisoč m, v «dolini Bove«. Ta dolina je največja udrtina Etne in je že v preteklosti preprečila, da bi lava dosegla obdelovano področje ognjeni-kovega pobočja (1.300 m) in naselja Milo in Zafferana, med 600 in 750 m nadmorske višine. Do danes je le izredno močno bruhanje premostilo to udrtino. retirala tri mladeniče, ki nimajo niti dvajset let. Povedali so, da so avtomobile kradli ter potem z njih pobrali >vse, kar se je dalo odnesti. Policija je prijavila sodišču nekatere, ki so kupovali u-kradene avtomobilske dele. Sprehod levinje po pariških ulicah PARIZ, 28. — Veličastna levinja «Gladys», ki so jo pred petimi leti ujeli v Sudanu, je včeraj izbrala svobodo na semnju «Trone» in se tri četrt ure sprehajala po pariških u-licah. V prisotnosti kakih 1Q0 ljudi je krotilec Louis Willi spravil v kletko tri levinje, namreč levinjo «Beaute» in «Sou-ze» in «Gladys». Točka s prvima dvema levinjama se je izvršila v popolnem redu, medtem ko je pri točki, ko je nastopila levinja «Gladys», nastal incident; stolček, na katerega bi n* ukaz krotilca morala skočiti levinja, se je zdTsnil, levinja je zapadla v paniko in mimo krotilčeve rame skočila čez kletko, ki je bila visoka 3 m in pol, in se v teku oddaljila med množico. Vse se je izvršilo v taki naglici, da publika ni niti imela časa, da bi reagirala in se je ni polastila panika. Krotilec, ki so se mu pridružili policijski agenti, je s policijskim avtomobilom zasledoval levinjo, ki je tekala po mestnih ulicah in se končno zatekla v vežo nekega hotela. Neki policaj jo je dosegel in ji na miren način ukazal, naj se vsede; žival je ubogala in nato ubogljivo sledila krotilcu, ki jo je odpeljal v cirkus. Po osmih letih ujeli obsojenca PESCARA, 28. — Alberto Frusciano je bil že leta 1950 obsojen na 30 let zapora, toda vse doslej se mu je posrečilo skrivati se. Mož je s Sicilije, a biva v Neaplju. Ob- ' 'kimM mm. mam .•v O ženitnih namerah perzijskega šaha se trenutno nekoliko manj govori. Ali bo lepa Safieh, ki Je sedaj študentka v Londonu, zares nasledila Sorayo? sojen pa je bil zaradi umora lastnega sina ter poskusa u-mora lastne žene. Trojčki v Arezzu AREZZO, 28. — V tukajšnji bolnišnici je 38-letna Maria Frequentini rodila trojčke. Zena je doslej imela štiri otroke, a dva sta umrla. Tako mati kot trojčki se zelo dobro počutijo. Zaradi varnosti pa so trojčke dali v inkubator. DUNAJ, 28. — Danes so pokopali na Dunaju manekenko Iiono Faber, ki je bila pretekli teden ubita na Trgu Schvvarzenberg. Okrog 5.000 oseb je prisostvovalo pogrebu. PORTOFERRARIO, 28. - Kmalu po polnoči so se štirje mladeniči peljali z avtomobilom iž kina. Nenadoma pa je avtomobil zavozil š ceste in se prevrgel na njiy.o, pod cesto. Dvajsetletni vozač je bil takoj mrtev, ostale tri pa so prepeljali v bolnišnico in jim baje ni hudega. Konferenca za enotnost arabskega Magreba Osvobodilna vojna v Alžiru prva točka včerajšnje razprave Tuniški, alžirski in maroški delegati so še razpravljali o likvidaciji kolonializma ter o ustanovitvi severnoafriškega osvobodilnega odbora TANGER. 28. — Danes se je v Tangerju nadaljevala konferenca za enotnost arabske-ga Magreba, ki se je začela včeraj. Tuniški, alžirski in maroški delegati so na tajni seji obravnavali prvn točko dnevnega reda: »Osvobodilna vojna v Alžiru«. Maroko in Tunizija priznavata alžirsko narodnoosvobodilno fronto kot edini organizem, ki predstavlja alžirsko ljudstvo. Na konferenci ne sodelujejo državni deležni P®č Pa delegati maroške stranke Istiklal in tunizijske stranke Neode-stuir ter delegati alžirske osvobodilne frorte. Svečana otvoritev konference je bila včeraj popoldne v palači zakonodajne skupščine. Pred palačo se je zbrala velika množica, ki je pozdravljala delegate z alžirskimi, maroškimi in tunizijskimi zastavami. Množica je še posebno navdušeno pozdravljala alžirske delegate. Ob otvoritvi so govorili glavni tajnik maroške stranke Istiklal Ahmed BaJafrej, član alžirske delegacije Mehri in predsednik tuniške delegacije Beni Ladgham. Kakor rečeno, govorijo na konferenci o enotnosti arabskega Magreba. V arabščini pomeni magreb »zahod». Arabski Magreb zajema torej Tunizijo, Alžir in Maroko. Po najnovejši usmeritvi zajema gibanje za enotnost a-rabskega Magreba tudi Libijo. Balafrej je poudaril, da je za afriškr, mladino bila enotnost Magreba vedno glavna težnja že od časa, do so se na pariki univerzi začeli zbirati alžirski, tuniški in maroški študentje. Poudaril je, da je po uresničenju neodvisnosti Tunizije in Maroka postala magrebska enotnost nujnost. Ladgham je izjavil, da je ta konferenca važen mejnik za usodo Severne Afrike in se vključuje v skrajno aktualno politično realnost, ker združuje »predstavnike gibanj, ki so sposobni odločilno orientirati uresničenje naše skupne usode«. Alžirec Mehri pa je poudaril, da izraža konferenca velike težnje, za katere se ljudstvo treh dežel že desetletje bori. «Gre za to, da se arabski Magreb osvobodi kolonialnega jarma in da uresniči svojo enotnost, da bo lahko udeležen pri napredovanju človeštva in pri hranitvi miru v svetu.« Na dnevnem redu so poleg že omenjene točke še 2. Likvidacija ostankov kolonializma v državah arabskega Magreba. 3. Ustanovitev severnoafriškega osvobodilnega odbora, ki bi bil kal bodoče izvršne oblasti. Maroški list «Istikl»l» piš« v svojem uvodniku, da je važno, da se na konferenci sporazumejo o »skupnih pogledih na zunanjepolitična vprašanja }n na gospodarski razvoj, tako da bo združeni Magreb nastopal kot celota, ki išče pot za svoj popoln razvoj in si hoče pridobiti prijateljstvo in naklonjenost tistih, od katerih želi pomoč ob medsebojnem spoštovanju«. «Tedaj, nadaljuje list, se na enotno in neodvisno zunanjo politiko, na težnje po osvoboaitvi im umiku kolonialistov ne b„ gledalo kot na pojave nepopustljivosti in izolacije, pač pa kot na nujne pogoje, da se naša dežela odtegne novim oblikam dominacije.« Današnja seja je trajala ves dan. Glavni tajnik stranke Neodestur in glavni tajnik maroške stranke Istiklal sta zjutraj izjavila časnikarjem, da bodo zvečer morda začeli razgovore o drugi točki dnevnega reda, t. j. o likvidaciji ostankov kolonializma v deželah arabskega Magreba. Domnevajo, da sta oba poročala delegatom o francosko-tuniških im francosko-maroških odnosih ter o navzočnosti francoskih čet v Tuniziji in v Maroku. »»------- Nova teorija o strukturi materije NEW YORK, 28. — Dr. Grebe, po rodu Nemec, direktor jedrskih raziskovanj kemične družbe «Dow» v Midlandu (Michigan), je javil akademiji znanosti v New Yorku neko svojo teorijo, ki naj bi po mnenju nekaterih znanstvenikov «mogla prispevati k morebitni pojasnitvi strukture materije«. Po Grebovi teoriji so elektromagnetne sile visoke frekvence tiste ki drže skupaj osnovne atomove delce. Teh delcev je po Grebu najmanj 28, imajo različno maso in so v nekaterih primerih njihovi medsebojni odnosi v zelo preprostem razmerju. Dr. Grebe je obrazložil, da je izdelal periodično tabelo osnovnih delcev — elektrona, po-zitrona, mezona, nevtrona, protona in hiperona — ki je slična periodični tabeli elementov. V Grebovi tabeli so o-snovni delci elektron z ne- •lIlillllJIllliill M llllllllilllllliillllllllll n n II iiliiiiiiilliitiiiiiiifiiiiiitiiiniiiiiililliiHltllilliiiiilliliiiiitilillliiail lil ulil ul tltll 11111111111111111111111111111 Huda nesreča v soboto zvečer Smrt petih oseb v avtomobilu v katerega je zavozil vlak Oče, mati, hčerka ter stara mati in še ena oseba so se z obiska pri sorodnikih v Nici vračali v Reggio Emiiia, pa jih je smrt dohitela malo pred irancosko italijansko mejo MEiNTONE, 28 — Na progi Ventimiglia-Nica se je pri Mentonu pripetila v noči od sobote na nedeljo (pravzaprav je bila še sobota) strašna nesreča. Na nekem železniškem prehodu je vlak zavozil v avto, ko se je ta nahaja! prav sredi proge. Ob silnem udarcu je vozača vrglo daleč iz avtomobila. Iz zmen-dranega avtomobila pa so morali reševalci z mnogim naporom, potem ko so s kisikovim plamenom rezali pločenivo in železo, spraviti druga trupla. Osvoboditi železnega oklepa trupla štirih žensk — samo to so lahko naredili, kajti rešiti že ni bilo v«č kaj. Vse štiri ženske so bile mrtve, kakor je bil mrtev vozač, ki ga j* zagnalo iz avtomobila. Tablica na avtomobilu je razodela, da gre za potnike iz Reggio Emiiia. Ugotovilo se je, da so se vračali iz Nice domov. Nesreča je uničila mlado družino: poleg 29-let- nega moža še 26-letno ženo in 5-letno hčerko. Življenje pa je izgubila tudi moževa 49-letna mati in še neka ženska približno njenih let. Mlada žena pa je bila še tudi v četrtem mesecu nosečnosti. Preiskava še ni ugotovila, kako je moglo priti do nesreče. Zapornice so bile odprte, zato je avto zavozil na progo. Toda zakaj niso bile zaprte, če je prihajal vlak? Čuvaj trdi, da se pred prihodom vlaka ni oglasil zvonec, ki čuvaja opozori, da zapre zatvoi> nice. Tudi nekatere priče so potrdile, da se je zvonec o-glasil, ko je vlak že povozil avtomobil. Družina je bila na obisku pri znancih v Nici in avto (Alfa Romeo) je bil izposo-jen. ^ Avto v reki devet oseb mrtvih LA ROCHBLLE, 28. — Včo-raj zvečer je blizu Rochelle neki avtomobil zavozil v re- ko Sevre. Pri tem je izgubilo življenje devet oseb. Pet od teh jih je pripadalo isti družini: oče, mati in trije otroci. Ustrelil je tovariša pri igri REGGIO CALABRIA, 28, — V nekem kraju kakih 20 km od Reggio Calabria so se otroci igrali; zbrali so se pri svojem šolskem tovarišu Zagari. Med igro pa je Zagara odšel v prostor očeta in vzel s stene očetovo puško. Poiskal je še naboje, puško nabasal ter šel nazaj k tovarišem. Tukaj si je še dal opraviti s puško, dokler ni nehote pritisnil na petelina in krogla je švignila. Zadela je nekega šestletnega dečka, ki se je zgrudil mrtev. Sodna razprava proti Beli Gutmanu MILAN, 28. — Danes je bila pred kazenskim sodiščem razprava proti bivšemu trenerju Milana Beli Gutmanu ter madžarskemu impresariju Deszu Soltiju. Pred tremi leti sta namreč povozila nekega 17-letnega mladeniča do smrti. Marca lansko leto je sodišče vse spise vrnilo prokuri za ponovno preiskavo. Solti, ki je vedno govoril, da je on kriv, ker je bil on za volanom, je tedaj nenadoma preklical svoje izpovedi, češ da ni on vozil ampak Gutman. Solti je bil pripravljen vzeti nase krivdo, ker je Gutman, ki je bil takrat trener Milana, grozil, da si vzame življenje, če se izve za njegovo krivdo. Gutman je obljubil, da bo on plačal odškodnino. Toda Gutman se je preselil v Južno Ameriko in je na obveze pozabil. Tedaj je pa bilo Soltiju dovolj in pri novi preiskavi je povedal, da avtomobila ni vodil on temveč Gutman. Treba je bilo preiskavo obnoviti ter razširiti obtožbo še na obrekovanje ter na lažno pričevanje. Pri današnji razpravi pa je zagovornik povedat, da poziv obtožencem ni bil pravilno vročen. Sodišče je razpravo odložilo na poznejši čas. gativnim električnim nabojem ali pozitron s pozitivnim električnim nabojem. Dr. Grebe postavlja hipotezo, da so vsi ostali večji delci sestavljeni iz mnogokratnih kombinacij teh dveh delcev. Dr. Lyle Boršt, predsednik matematične in tehnične sekcije newyorške akademije znanosti je glede te teorije izjavil: »Dr. Grebe je napravil ogromen skok v neznano. V tem trenutku še ne moremo predvideti, kam bo mogla njegova teorija privesti. Tudi če bi jo odklonili, bo mogla nuditi prispevek k morebitni pojasnitvi strukture materije«. Streljanje med volitvami na Korziki AIACCIO, 28. — Upravne volitve na Korziki, ki so se vršile preteklo nedeljo, so i-mele tragičen zaključek. Dva zakrinkana in oborožena moža sta včeraj popoldne vdrla v volilni sedež občine Cogno Coli Monticchi in skušala odnesti žaro z glasovnicami. Streljala sta proti občinskemu svetniku Noelu San-toniju, ki jima je skušal preprečiti namero. Napadalca sta zbežala, medtem ko se svetnik Santoni, ki je dobil strele v trebuh, nahaja v kritičnem stanju. Fred prefekturo v A-iacciu je skupina demonstrantov protestirala proti neredno-stim, ki naj bi se izvršile med volilnimi operacijami v kantonu Aiaccio, kjer naj bi nekdo streljal na nekega komisarja in na policijske agente, ki so odgovorili z orožjem in ga ubili. Po najnovejših vesteh je ranjeni občinski svetnik Noel Santoni podlegel ranam, napadalcev pa še vedno niso ujeli. Razširjen kriminal med mladino v ZDA NEW YORK, 28. — Policija je izjavila, da je s pomočjo 14-letnega dekleta ulovila in aretirala 17-letnega mladeniča, vodjo neke tolpe mladoletnikov, l^i je priznal, da je prejšnjo noč ubil Michaela Ramo-sa, mladeniča, ki ima prav tako J7 let. Michael Ramo« je nedavno pričal na razpravi proti sedmim članom tolpe «E-gipčanskih zmajev« v zvezi z ubojem nekega dečka, ki je imel otroško paralizo. Michaela Ramosa so ubili prejšnjo noč v neki drogeriji v Bronxu. Policija je aretirala 17-let-pega Ramona Serro, vodjo tolpe z vzdevkom «egipčanska krona«, ki je priznal, da je u-bil Michaela Ramosa. Dejal je: »Grdo me je pogledal, me premeril od nog do glave, in tedaj sem streljal nanj«. Pri aretaciji so se poslužili dveh deklet, ki sta se nahajali med petdesetimi mladeniči, ki bo jih aretirali v zvezi z umorom Michaela Ramosa. Dva policaja sta šla v hišo dekleta, ki je imelo domenjen sestanek s Serro. Ko ji je Serra telefoniral, mu je dekle reklo, da v hiši ni nobenega agenta in da lahko mirno pride. Agenti so počakali Ramona Serro n* Ulici, ga ujeli in odpeljali na policijski urad, kjer je vs* priznal. V hlačnem žepu j« imel nabito pištolo. IIIIUIIIMIIIIIII|||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||n„„|„|,|imi|||||||||n||||||||,||||n|m|M||||||t|| Renato Tebaldi milansko občinstv MILAN, 28. — Po presledku enega leta je spet nastopila pred milanskim občinstvom Renata Tebaldi, in sicer na dobrodelnem koncertu proti-tuberkulozne zaščite za mladino v gledališču v .Ul. Man-zoni. V gledališču, ki je bilo čudovito okrašeno s cvetjem, je bil navzoč dr. Griringhelli, superintendant Scale, W*lly Toscanini ter skoraj kompleten konzularni zbor. Ko je Renata Tebaldi stopila na oder, je ploskanje trajalo nekaj minut. Državni tajnik Brusasca ji je poklonil zlato medaljo z napisom »Nebeškemu petju Renate Tebaldi zbor hvaležnosti naših o-trok«. Pevka, ki jo je ob klavirju spremljal Giorgio Fava-retto, je pela arije iz Bellinija, Rossinija, Donizettija, Mozarta, Haendla in Puccinija. Občinstvo je hrupno ploskalo in na oder so prihajali številni koši cvetja. Potem, ko je na koncu že dodala še več pesmi, je morala še večkrat priti pred občinstvo, ki je skandiralo besede «V Scalo, v Scalo«. Toda Renata Tebaldi je izjavila, da tudi v sezoni 1958-59 ne bo mogla peti v Scali, ker je že drugod preveč angažirana. Sedaj bo imela še tri dobrodelne koncerte v Genovi, Florenci in Rimu, potem pa odpotuje v Eenevo in Pa- riz, kjer bo zadržana maja in junija; pela bo Traviato in Aido. Septembra pa bo priče- la sezono v Chicagu s Fal-staffom in potem v Metropo-litanu s Tosco. Sledila bo turneja po ZDA in šele aprila se bo lahko vrnil* v Italijo. «* — _ NEW YGRK, 28. — Bing Crosby, ki ima sedaj že 54 let, je izjavil v intervjuju za revijo «Look», da ne bo več nastopal kot igralec in pevec. Goldoni na sovjetskih znamkah Včeraj so dali v Sovjetski zvezi v prodajo poštno znamko s sliko Carla Goldonija, Znamka je natisnjena v dveh barvah; ozadje je svetlomodro, slika pa svetlorjava. Vrednost znamke je štirideset kopejk: natisnjeni »ta tudi letnici rojstva in smrti velikega beneškega komediografa (1707 - 1793). —#»- Sneg v Sloveniji LJUBLJANA, 28. — Danes zjutraj je v Sloveniji »nežilo. V Ljubljani je padlo 2 om snega, v planinah 15 cm. Snežilo je tudi v nekaterti predelih Bosne, Krvniki iz Njemena in Tilsita Včeraj se je pričel pred porotnim sodiščem v Ulmu proces proti »krvnikom iz Njemena in Tilsita«, ki so obtoženi, da so leta 1941 pomorili pet tisoč litovskih Zidov. Obtoženci, ki jih je deset, bivši člani Ge-stapa in SS, so pripadali posebnemu oddelku, ki je imel nalogo uničevati Zide sproti, kot so napredovale nacistične čete. Glavni obtoženec je bivši šef policije v Njemenu Bernard Fischer - Schweder. Zaslišanje bo trajalo več dni. Priče, ki Jih bo menda okrog dve sto, pa bodo prišle na vrsto šele 22.' maja. Razsodba se pričakuje pred koncem julija. Kardinalu Stritchu so odrezali roko Kardinal Stritch iz Chicaga, ki je te dni prišel v Rim, da prevzame neko funkcijo v Vatikanu, je že takoj ob prihodu zbolel. Poleg italijanskih specialistov sta bila brzojavno poklicana iz Amerike še dva zdravnika. Odločili so, da je treba kardinalu odrezati desno roko. Včeraj zjutraj ga je v sanatoriju «Sanatrix» operiral profesor Valdoni ob asistenci prof. Rocchija ter o-beh ameriških kirurgov Bergena in Kellyja. Amputacija se je pričela kmalu po osmi uri in je trajala 35 minut. Roko so odrezali med laktom in ramenom. Poročila zatrjujejo, da se bolnik dobro počuti. V kliniki bo ostal najbrž vsaj dva tedna. Obstajajo posebni predpisi, kako lahko mašujejo tudi duhovniki, ki so brez desne roke. Filmski delavci režiserji -poslanci? Tudi trije italijanski filmski delavci se bodo predstavili kot kandidat-je na prihodnjih volitvah za poslansko zbornico, in sicer Pietro Germi, Ales-sandro Pallavicini ter Ar-naldo Foa. Germi kandidira na listi socialdemokratske stranke, Pallavicini je liberalni kandidat, Foh pa je kandidat na republikansko • radikalni listi. Ne bo se vedelo kdo je dobil 100 milijonov Dobitniku 100 milijo- | nov lir na loteriji v A-, gnanu bo menda le Uv spelo ohraniti svoj ini-cognito. Italijanska trgoto- ska banka v Rimu je predložila generalnernu nadzorništvu pri ministrstvu za finance srečko, ki je dobila 11)0 milijcj-nov. Tam so ugotovili, da je srečka prava tigr nakazali banki 100 miji-jonov. Banka je predlo-žila srečko za nekega klienta, ki hoče, da ne pride njegovo ime s tem v zvezi v javnost. za ugriz Silvanine noge Noge Silvane Pampani-ni gotovo niso zato, da bi jih psi grizli. Ker si je pa nekaj takega drznil pes (z lepim imenom Benjamin) baronice U-berte Visconti dl Modro-pe, ki je meseca maja lani zagrabil z zobmi gleženj lepe Silvane, je bila igralka mnenja, da baronici ne bo toliko škodilo, če bi ji za ta ugriz odštela milijonček. Baronici pa, ki najbrž nima dovolj smisla za noge Silvane, se zdi milijon preveč in tako bo na dan sv. Antona (13. junija) sodna razprava, kjer se bo govorilo o Benjaminu, Uberti in lepih nogah Silvane. Pes je rešil mačka smrti Ker mu je maček požrl gnezdo mladih zajcev, je neki kmet v bližini Metza «obsodil» mačka na smrt: zavezal ga je v vrečo in ga vrgel v mlako. Toda pes, ki je opazoval, kaj se z mačkom dogaja, je skočil v vodo in privlekel vrečo na suho. Potem mu je uspelo vrečo raztrgati in mačka rešiti. Ko je kmet to videl, ga je le ganilo in je mačka «pomilostils. PRIMORSKI DNEVNIK A LIGA Rezultati: 'Atalanta - Ju-ventus 0:0, 'Bologna - Napoli 1:1, 'Fiorentina - Spal 3:0, 'Inter - Lanerossi 1:0, 'Padova ■ Udinese 0:0, 'Roma Milan 3:3, 'Sampdoria - Ales-sandria 1:1, 'Torino - Lazio 1:1, Genoa 'Verona 3:1, Lestvica Ju ve Napoli Fiorent. Padova Roma Inter Torino Laner. Bologna Alessan. Milan Lazio Spal Udinese Genoa Atalanta Samp. Verona 30 21 30 16 30 14 JU 14 30 10 JO 10 10 10 30 12 30 10 11 9 10 10 10 10 30 30 30 30 30 30 30 30 30 11 12 11 12 13 11 12 12 6 13 70 40 46 64 43 3« 46 32 37 40 34 37 38 36 31 35 33 30 37 40 30 46 43 29 40 14 29 33 36 29 Sl 36 26 30 50 27 26 45 26 41 43 25 41 33 23 27 46 25 45 35 24 42 54 24 Tekme 4 3.1958 Atalanta Bologna, Genoa-Inter. Juver.tus - Fiorentina. Lanerossi - Torino. Milan • Verona, Napoli - Sampdoria, Roma - Aiessandria, Spal -Padova. Udinese - Lazio. B LIGA Rezultati: 'Cagliari Como 1:0, Bari - 'Messina 3:0, 'No-vara - Maizottn 3:0, v Neaplju: 'Palermo - Brescia 2:0, 'Parma - Catania 0:0, 'Sam-benedettese-Prato 0:0, 'Monza - Lecco 3:0 'Taranto - Mo-dena 3:2, 'Triestina - Vene zia 3:1. Lestvici Triest. 30 18 7 5 59 24 43 Bari 30 14 10 h 42 26 38 Venezia 30 14 8 8 34 26 36 Monza 30 13 9 8 40 34 n Marzotto 30 14 6 10 44 17 34 Modena 29 10 12 7 44 38 32 Como 30 10 11 9 26 20 31 Prato 10 11 9 10 31 32 31 Palermo 29 9 12 8 29 30 m Brescia 29 10 7 12 41 35 27 Novara 30 8 11 11 40 37 27 Taranto M 9 9 12 22 27 27 Samb. 30 8 U 11 20 35 27 Catania 29 7 12 10 23 79 26 Cagliari 30 8 9 13 28 34 15 Lecco 30 6 1? 12 21 39 24 Messina JO 6 10 14 19 38 22 Roma 30 4 13 12 23 45 21 Tekme 4.5.1958 Bari - Monza, Brescia-Mar-zotto. Cagliari - Catania, Como - Sambenedettese. Lecco -Modena. Novara - Triestina, Parma - Messina, Prato - Taranto, Venezia - Palermo. C LIGA Rezultati: 'Biellese-Reggl- na 6:0, 'l-edit - Catanzaro 1:1, Cremonese ■ '-Livorno 2:1, 'Mestrina - Legnano 1:0, Ravenna 'Pro Patria 3:2, Vigevano - 'Pro Vercelli 2:0, •Salernitana-Carbosarda 2:2. 'Sanremese - Siena 0:0, 'Si-racusa - Rieggiana 2:1. Lestvica Reggian. 30 15 0 P. Vere. 30 15 6 Ravenna 30 14 7 Vigev. 30 14 7 Carbos. 30 13 8 Biellese 30 10 12 Siena 30 9 13 Legnano 30 11 9 Catanz. 30 13 4 Fedit jO 10 10 42 27 30 32 21 36 33 37 33 45 34 33 30 32 34 36 20 32 36 35 31 10 48 37 11 13 41 43 30 10 31 31 30 11 34 41 30 12 23 37 20 12 22 34 20 13 30 39 27 15 35 33 25 13 26 39 25 14 31 44 23 16 34 32 22 Siracusa 30 11 8 iCremon. 30 10 0 Reggina 30 10 0 P.Patria 30 10 7 Mestrina 30 10 5 lalernit. 30 o 9 -dvorno 30 7 9 t»nrem. 30 8 6 ^Vekme 4 5.1950 Biellese - Catanzaro. Cre-nonese • Siracusa. Fedit Tarbosarda, Legnano - Videvamo, L>vorno - Sanreme-Sk, Reggiana - Pro Vercelli, s'ro Patria Salernitana. Rs Jenna - Mestrina, Siena Reggina. Športne stave TOTOCALCIO X X 1, 1 X X, X X 2, 2 1 X l Kvote: 13 točk — 41.S97.000 lir, 12 točk — 684.500 iir. TOTIP X X, 1 2, 1 X 1 X2 X, 1 1, 1 X Kvote: 17. točk — 1.189.052 lir, 11 točk — 46.396 lir, 10 točk — 3.690 tir. Italijansko nogometno prvenstvo V zagrizeni borb le Genoa dosegla celo zmago Z zmago nad Venezio Triestina izločila še enega rivala Do zaključka italijanskega nogometnega prvenstva manjkajo samo se štiri kola, toda nejasnost na dnu prve lige je danes prav taka ali pa se večja kot je bila pred mesecem ali dvema. Ce upoštevamo teoretično merilo, potem je v kritični coni še 14 e-najstoric, t. j. vse razen Ju-ventusa, Napolija. Fiorentine in Padove. Seveda pa to merilo ne vzdrži prakse in že sedaj lahko trdimo, da je vsaj še šest ali sedem drugim članov prve lige ze doseglo varno kvoto, tako da je v smrtnem vrtincu praktične ven-, darle .»e vedno najmanj pet, največ pa 8 enajstorie, katerih vrstni red od spodaj navzgor pa se je v 30. kolu vendarle nekoliko spremenil. Predvsem na zadnjem mestu ni več predstavnik Genoa, temveč Verona, katere rakova pot je končno dosegla zadnjo stopnico Da je Verona do kraja izčrpala svoje moči že v prvi polovici prvenstva, se je zdelo že nekaj kol nazaj, predvsem pa od njenega domačega poraza proti Spa-iu. ISi.en včerajšnji domači poraz proti Genoi, ki je vendarle eden najbolj skromnih, predstavnikov letošnjega italijanskega prvenstva, pa je to samo še potrdil in poslej skoraj ne more biti več nobenega dvoma, da je Verona s»pričo kondicijskega in moralnega zloma najresnejši kandidat za direktni izpad v B ligo iz katere je prišla šele pred letom dni, To dejstvo ni samo najbolj razveseljivo za Genoo. katere izgledi so se znatno povečali, temveč tudi za Sampdoria,-A-tala-nto, Udinese pa eventualno še za Spal, za katere velja latinski pregovor «Mors lua, vita njea«. Vendar pa s,e ne smejo predati ‘ utvaram, kajti že večkrat xmd ugotovili, da se bo letošnja bitka odločila verjetno šele v zadnjem kolu in da je pač zaradi tega treba vse do zadnjega igrati s polno zmogljivostjo H n požrtvovalnostjo. V ostalem pa so se tega vsaj tokrat zavedali vsi kandidati spodnjega doma razen Verone in Spala. V prvi vrsti seveda Genoa, za njo pa A-talanta, ki . si* lahk-o itfcje v ponos, da je znala zaustaviti sloviti Juventusov napad in obdržati neodločen rezultat. Tudi Udinese se je srčno borila v Padovi, kar pa ne velja za Spal, ki je bil proti razigrani Fiorentini popolnoma brez moči, Manj kot bi lahko, je dosegla tudi Sampdoria, čeprav zanjo ni mogoče trditi, da si ne bi prizadevala. Ena sama točka proti Alessandrii je spričo njenega kritičnega položaja le nekoliko premalo. Izidi ostalih srečanj imajo le relativni pomen. Napoli se je po sijajni zmagi nad Ju-ventusom moral tokrat zadovoljiti z neodločenim rezultatom v Bologni, ki pa mu je vendar omogočil učvrstitev na drugem mestu. Irrter je v nezanimivi tekmi premagal La-nerossija z 1:0, Torino in Lazio sta si razdelila plen in prav tako tudi Roma in Milan, čeprav je Roma po prvem polčasu vodila že s 3:0. * * * V B ligi prevzema Triesti-na počasi toda zanesljivo vlogo Juventusa v A ligi. Najprej je skromno silila p o-Spredje, nato je nekaj časa rodila v tandemu z Barijem, končno pa je z avtoriteto nedvomno najbolj poklicane e-najstorice, odločno prešla v vodstvo in d0 Četrtega kola pred zaključkom povečala svojo prednost na 5 točk, Se bolj pomembno pa je dejstvo, da je v silnem poletu treh, nedelj odpravila oba svoja najdi-rektnejša konkurenta za prvo mesto. Najprej je bil njena žrtev Bari, tokrat pa še Venezia in to na način. ki ne dopušča nobenih dvomov o superiornosti Triestine v tej zaključni iti odločilni fazi pr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiHiiiiiiiiiomi Mednarodni nogomet BUENOS AIRES. 28. — V povratni nogometni tekmi v okviru priprav .na svetovno nogometno prvenstvo je Argentina premagala Paragvaj z 2:0 V prvi tekmi je zmagal Paragvaj z 1:0. BUDIMPEŠTA. 28. — V trening tekmi je madžarska reprezentanca premagala B reprezentanco Romunije s 5:1. Kljub rezultatu so Madžari igrali slabo. venstva. Nobenega dvoma ne more liti, da je predstavnik «lagune:*, ki se *e ni odrekel drugemu mis.u prišel v Trst s tihim u j* v.,i na vsaj neodločen rc*u O tem je priča-/o med urugim tudi njegovo spremstvo okrog 7000 pristašev , ki. so v največji meri prispevali rekordnemu obisku na tržaškem stadionu in k rekordnemu inkusu (okrog 10 milijonov lir). Toda že prve minute igre so pokazale, da s teni upanjem pr\ še tako dobri volji in prizadevnosti ne bo nič. V navdušujočem vzdušju je Triestina takoj prevzela iniciativo in jo z redkimi presledki v drugi polovici prvega polčasa, obdržala v rokah do zaključnega žvižga. Njena 'igra je bila igra velikega formata, tehnično in taktično dogrihna, obenem pa poletna, borbena in požrtvovalna Take Triestine v Trstu res še nismo videli in gledalci, domačim in gostje> so dali duška svojemu zadoščenju s stalnim bodrenjem in nagrajevanjem igralcev za lepe poteze, Ugotavljati, kdo med enajstorico je bil boljši in kdo slabši, bi ne bilo prav in nitj lahko. Največ kar bi mogli reči za kakega, kot na primer za Maz-zera je, da je bil manj deber od ostalih. Se enkrat pa se je dvignil nad vse mladi srednji krilec Varglien, ki je že danes velika nada italijanskega nogometa. kar potrjuje med drugim tudi dejstvo, da je bil vključen med kandidate za mlado italijansko reprezentanco skupilo z Bandini-jem% Petrisom in Mazzerom. Napad domačih tokrat ni slonel le na Petrisu in Milani ju, čeprav sta bila ta dva najnevarnejša, pač pa ha' vsej pe-torici, v kateri sta bila, najprej Szoke, •v drugem polčasu pa Renosto, neprecenljiva graditelja m koordinatorja, Mazzero pa marljivi, čeprav manj vidni garač. V Petagni in Rimbaldu je irriel Varglien koristne sograditeTja ih’ obenem zanesljivd ,branilca, v ožjj obrambi pa je tokrat zra-stel Brach medtem rio št a bila Costano in Bandini več kot dobra. Nima smisla, da na tern mestu ponavljamo bogato kroniko 90 minut. Naj ponovimo le, MiiMiitmitiniHMiHitHHiiitiiifiiiiiiMiiioiiiihiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiimiiiiiiimniiifiMiiiiiimiHiiilouiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiimnnmiiiiMm Na pragu letošnje atletske sezone V Italiji: G. Lievore - kopje: 79,98 V Jugoslaviji: Lešek - palica: 4,40 Zelo dobra rezultata Lorgerja na 110 m z ovirami in na 100 m PADOVA, 28 — Čeprav smo šele na pragu letošnje atletske sezone, so italijanski atleti že dosegli nekaj izvrstnih rezultatov in med njimi tudi dva nova državna rekorda s svetovno vrednostjo. Pred nekaj dnevi je Meconi postavil nov rekord v metu krogle s 17,43, včeraj pa je na pokrajinskem prvenstvu v Padovi Giovanni Lievore za skoraj 6 metrov izboljšal bratov rekord v metu kopja in se z rezultatom 7a,93 m uvrstil na enajsto mesto v svetovni lestvici. Zanimivo je, da sta med včerajšnjim mitingom brata Lievore kar štirikrat zapovrstjo izboljšala stari Carlov re-aord 74 m. S serijo je začel Giovanni, ki je že v prvem metu dosegel daljavo 74.03. /,a njim je Carlo v drugem metu izenačil svoj rekord s 74 m, nato pa je Giovanni v petem metu dosegel rezultat, >6,83 in v šestem in zadnjem 59,98. G. Lievore je tako od l. 1956 do včeraj izboljšal i-lalijanski rekord za polnih 9.98 m. Vrstni red najboljših me- talcev kopja na svetu je sedaj naslednji: 85,71 Danielsen (Norv.) 1956 83,73 Kuznecov (SZ) 1957 83,66 Sidlo (Poljska) 1956 83,56 Nikkinen (Fin.) 1956 83,37 Kopyto (Polj.) 1957 83,34 Cibulenko (SZ) 1957 82,29 Held (ZDA) 1956 80,60 Macquet (Fr.) 1957 80,22 Will (Nem.) 1956 80,09 Frost (Nem.) 1957 79,98 Lievore (It.) 1958 MARIBOR, 28 — Slovenski atlet, že žanjejo sadove marljivega zimskega treninga. Prednjačijo seveda atleti celjskega Kladivarja, ki imajo v svojih vrstah državne in balkanske rekorderje kot so Lorger, Lašek, Važič in drugi. Lorger je že prejšnji teden pokazal, da smemo tudi letos od njega pričakovati novih rekordov, včeraj pa je na izbirnem mitingu v Ljubljani za sestavo ljubljanske reprezentance, ki se bo v Gradcu pomerila z atletskima reprezentancama Celja in Gradca, na svojem prvem letošnjem u-radnem startu dosegel na 110 m z ovirami odličen čas 14"5, na 100 m pa tudi zelo dober čas 10”7, pri čemer je celo pihal močan nasproten veter. Se lepši uspeh pa je dosegel član Kladivarja Lešek, ki je v Mariboru postavil nov državni rekord v skoku s palico z odličnim rezultatom 4,40 m, ki je za 3 cm boljši od starega rekorda Zagrebčana Lukmani. Zelo dober rezultat in nov mladinski rekord v metu kladiva je dosegel mladinec Ledinek z rezultatom 64,69, člansko kladivo pa je vrgel 53,41 m daleč. Tako Lorger kot Lešek sta izjavila, da sta se vso zimo marljivo pripravljala in da u-pata, da bosta letos še izboljšala državne rekorde in u-spešno zastopala Jugoslavijo tudi na evropskem prvenstvu v Stockholmu. ZAGREB, 28 — V tradicionalnem «Teku osvoboditve«, ki je bil v soboto po zagrebških ulicah na 5600 m dolgi piogi, je zmagal Mihalič s časom 16T6”2 pred Ambrina-ccm, Jovanovičem, Cetiničem in Zuvelo. da so bili goli doseže ni v naslednjem vrstnem redu: o 34’ prvega polčasa Petris v 13’ drugega polčasa Petris, v 33’ Szoke in v 3S’ Rossi (V.). V 30’ drugega polčasa jv dosegel gol tudi Renosto, ki ga je pa sodnik razveljavil zaradi dozdevnega offsidea, Ker je istočasno Bari z lahkoto zmagal v Messini, je Venezia spet zdrknila na tretje mesto z dvema točkama manj in ni izključeno, da je prav v Trstu dokončno izgubila drugo mesto in z njim možnost vstopa v A ligo, v katero pa po prikazani igri po pravici povedano niti ne spada ZA TEKMO ITALIJA-MALTA Bandini, Mazzero, Petris, Varglien med kandidati! RIM, 28 — Italijanska nogometna zveza je za tekmo med reprezentanco Malte in mlado italijansko reprezentanco. ki bo 15. maja na Malti, sklicala naslednje igralce: BOLOGNA: Gasperi, Pa- scutti; BRESCIA: Favini, Nova; COMO: Guarnieri, Lonardl; FIORENTiNA: Carpanesi. Robotti; INTER: Bicicli, Tagliavini; JUVENTUS: Mattrel - Stac-chini; MILAN: Radiče; NAPOL*: Bertusso, Di Gia-como, Greco, NOVARA: Moschino, Rizzo- lini; ROMA: Losi, Pistrin; Otvoritev velike etape kolesarske sezone JUTRI VBILBA ZA DIRKO PO ŠPANIJI 16 etap v skupni dolžini 3304 km. 6 državnih in 4 pokrajinske ekipe MADRID, 28, — V sredo 30. aprila bo v Bilbau start za kolesarsko dirko po Španiji, ki predstavlja te nekaj let o-tvoritveno dirko velikih etapnih tekmovanj. Letošnja »Vuelta* bo dolga 3304 km in bo razdeljena v 16 etap brez vmesnih počitkov. Vključevala bo 18 vrhov treh kategorij za klasifikacijo za veliko gorsko nagrado. Najvišje točke doseže na. Navacerradi (1860 m), Herrer; (1840 m) in Fa-meu Pajaresu (1400 m). Pov- prečna dolžina etap je 200 TRIESTINA: Bandini, Maz.. km, etapi na kronometer pa zero, Petris, Varglien; bosta dve in sicer ena za etap- VENEZIA: Rampazzo. I no klasifikacijo (25 km) m Jugoslovansko nogometno prvenstvo zaključeno Dinamo Zagreb prvak za leto 1958 in Beograd izpadla Spar tak ter Budučnost (ali Split) bosta morala odigrati kvalifika' cijske tekme - Dva slovenska kluba v novi drugi ligi Ndgometaši Dinama, ki so osvojili letošnje prvenstvo FLRJ. Od leve proti desni: Crnkovič, Irovič, Jerkovič, Santek, Majerovič, Matus, Banotič, Conč, Sikič, Lipošinovič, Benko, Režek, Kmelina in Koščak BEOGRAD, 28. — Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. lige je zaključeno. Ker je bilo že pred zadnjim kolom znano, da je prvak za leto 1958 zagrebški Dinamo in da sta v novo II. ligo izpadla Zagreb in Beograd, je moralo 26. kolo odločati le še o tem, kdo bo moraj za nadaljnji obstoj v I. ligi igrati kvalifikacijske tekme s prvaki conskih lig- Borba za dokončno rešitev je bila zelo ogorčena, saj je bilo v nevarni coni nič manj kot sedem klubov. Najbolj ogrožene enajstorice so jmele prednost domačega igrišča, ki pa je niso znale, ali pa niso mogle izkoristiti'v polni meri. Predvsem velja to za suboti-škega Spartaka, ki je imel v gostetvDinama in igral z njim i le neodločeno 4:4, kar je bilo zanj usodno. Spartak, ki je zbral le 24 točk; fco moral torej igrati v kvalifikacijah, ni pa še znano kdo mu bo delal v teh ‘tčkmovahjih družbo. Zgodilo, se je namreč,-da Budučnost, ki je v Beogradu premaga U Cfveno zvezdo jn Split, ki je ha svojem igrišču-premagala Hajduka, nimata samo enako število točk (25), pač pa tudi enako razmerje v golih. Nogometna zveza Jugoslavije ie za ta nenavadni primer sklenila, da bosta oba tekmeca odigrala med seboj dve tekmi, pri čemer bo slabši sodeloval v kvalifikacijah. LESTVICA: Rezultati zadnjega kola: Spartak - Dinamo 4:4, Split -Hajduk 2:0, Radnički - Vardar 2:2, Zagreb - Vojvodina 0:5, 2eleznicar - Partizan 1:4, Ve-lež-Beograd 3:1, Crvena zvezda - Budučnost 1:5. * * * V I. conski ligi so slovenski predstavniki zbrali spet samo dve točki. Odred je doma premagal Orijentg z Reke, Branik je izgubil na Reki proti Rijeki, Ljubljana pa v Šibeniku. Do presenečenja je prišlo na vrhu, kjer je Rijeka spodrinila z vodilnega mesta zagrebško Lokomotivo, katero je v Varaždinu premagal Var-teks z visokim rezultatom 3:0. Ker pa ima Lokomotiva eno tekmo manj, je verjetno, da bo kljub trenutni prednosti Rijeke za eno točko, osvojila letošnje prvenstvo conske lige. Do konca prvenstva manjkajo še štiri kola, ki lahko povzročijo še znatne spremembe v vrstnem' redu, vendar pa so za nekoliko večjo jasnost’ že prej poskrbeli predstavniki republiške zveze Hrvatske, Slovenije in Bdsne Hercegovine, ki so se v soboto sporazumeli, da bosta v bodoči IL zvezni ligi sodelovala dva slovenska predstanikva, tudi če si pravice do igranja v novi ligi ne bi pridobila po normalni poti. Rezultati 22. ola: Odred -Orijent 2:0, Rijeka - Branik 2:0, Šibenik Ljubljana 2:1, Metalac - Sgsta 2:3, Elktro-stroj . Uljanik 1:0, Varteks-Lokomotiva 3:0, Jadran Treš-njevka 0:0. LESTVICA: ena za individualno klasifikacijo (40 km). Med kolesarje bodo razdelili nagrad za skupno vrednost 3 milijone peso-sov (okrog 36 milijonov lir). Končni zmagovalec bo prejel 3 milijone lir. 2.400.000 lir pa bo dobila zmagovalna ekipa. Novost letošnje dirke predstavlja tudi nastop španskih pokrajinskih moštev poleg šestih državnih (Sipanija, Belgija, Francija, Italija, Holandska in Portugalska). V pokrajinskem moštvu Ignis-Pe-na Solera bosta vozila tudi I-talijana Fornara in Accordi. Moči posameznikov se adijo zelo izenačene, vendar pa kandidatov za končno zmago ni več kot 12 Med Spanci so favoriti Lorono, Bahamontes, Ruiz, Galdeano, Botella, Qui-lez in Moreno, med tujci pa Italijan; Nencini, Carlesi. For. nara, Belgijca Rik Van Looy in Van Daele, Francoz Mehe ter Holandca De Groot in Van Est. Italijansko moštvo sestavljajo: Baffi, Pellegrini, Mauie Romagnoli, Tosato, Bu-ratti, Brandolini. Vrstni red etap je naslednji: I. Bilbao-San Sebastian (164 km); 2. San Sebastian-Pam-pelune (150 km); 3. Pampelu-ne-Saragosse (244 km); 3. Sa-ragosse-Barcelona (229 km); 5 Barcelona - 25 km na kronometer za moštva in Barce-lona-Tarragone (119 km); 6. Tarragone-Valence (259 km); 7 Valence-Cuenca (217 km); 8,. Cuenca-Tolede (216 km); 9] Tolede-Madrid (241 km); 10. Madrid-Soria (225 km); 11. Soria-Vitoria (167 km); 12. yi-toria-Bilbao (169 km); 13. Bil-bao-Castro Urdiales - 40 km na kronometer individualno in Castro Urdiales-Santander (110 km): 14. Santander- Gi-jon C’25 km); 15. Oviedo-Pa-lancit (245 km); i6. Palancia-Madrid (231 km). LIEGE - BASTOGNE - LIEGE Rezultati ljubljansko-primor. , J)e ZmftjjOValCC «Week-enda» Ardenov Rudar * Grafičar 0:0, Ilirija -Izola 0:2. Tržič - Slovan 2:2, Nova Gorica - Triglav 2:3. LESTVICA: Krim Triglav Grafičar SloVah Izola N. Gorica Jesenice Tržič Rudar Ilirija 14 11 3 0 39:11 25 14 11 1 2 53:15 23 14 6 3 5 28:24 15 14 8 3 5 29:28 15 14 6 2 6 22:33 14 14 5 3 6 27:27 13 14 5 2 7 32:28 12 14 4 4 6 20:39 12 14 2 3 9 20:43 7 14 2 0 12 18:41 4 -«»- LIEGE, 28. — Belgijec De Bruyne je zmagal v kolesarski dirki Liege-Bastogne- Liege. 240 km dolgo progo je prevozil v času 6.56’ S to zmago se je De Bruvne povzpel na prvo mesto v klasifikaciji za Desgrange-Colom-bo. obenem prvo mesto , - - IT Ardenov. Tudi na vsa ostala 1 zagotovila vs.op v H- prva mesta do šestega so se j ^ier se v Kopenhag v uvrstili Belgijci, od Italijanov čala z Dansko, je včeraj i pa je bil najboljši Moser, ki | gala tudi v ostalih dveh ^8^ se je uvrstil na 17. Zelo je zaostal Baldini ki 1* bil še utrujen od dirke a* »Valonsko puščico*. Vrstni red na cilju v Liegu, 1 De Bruyn« 6.56’. 2. Za««* (B.), 3. Theuns (B.), *; Den Branden (B.) 6.5610 Impanis (B ) 6.56’40', 6. Va" Meenen (B.), 7 Ernzer 3. Colette (Fr.) 6.56’42’ *■ Vlaeyen (B.), 10 Van Lo»y (B.) 6.57T0” itd. . Končni vrstni red za end» Ardenov: 1. De BrujO (B.) 81 točk. 2 Impani* (»> 47, 3. Everaeter (B.) *>• \ Baldini (It.) in Ernzer (LU*-' 25, 8. Van Looy (B.), 7. A driaensness (B.) 17. 8 Lo vreur (B.) in Moser (■«.) točk Itd. Evropski košarkarski pok»* Akademik - Olimpija 81:80 (37:4?) SOFIJA, 28 — V prvem srečanju za pokal evropskih k°" šarkarskih prvakov je Akademik jz Sofije dosegel nad Cr limpijo iz Ljubljane tesno^ zmago 81:80, Olimpija je z)' igrala odlično in že po prvu* minutah vodila z 10 koši razlike. Ob polčasu je vodu* s 43:37, nato pa se je ves dr gi polčas branila pred močnimi napadi domačinov, ki s prevzeli vodstvo in ga 0 >, žali do konca, čeprav je ^ limpija imela možnost za ! enačenje, kateremu pa odrekla, da ji ne bi bilo. ba igrati podaljška, ki bi ® lahko zanjo usoden. Njen i«r ' lec Skrjanc, ki bi moral izv sti dva prosta kazenska meta. je prvega realiziral, v drug® pa je po dogovoru vrgel zogo mimo koša. Tesen poraz v Sofiji daje O- limpiji lepo priložnost, da povratnem srečanju v LjublJ ^ ni zmaga z večjo razliko m kvalificira v naslednje ko : Najboljši pr) Olimpiji so • Kandus, Danev in Dermasu* TENIS ZA DAVISOV POKAl* ČSR - Jugoslavija 5:0 Desgrange-Colom- ZAGfEB' » “ J«*** % pa je osvojil tudi Prezentanca CSR, ki si J* . na «wcek-endu» | z zma69. v sdbotni igr* Dinamo 26 15 7 4 53:33 37 Rijeka .22 17 2 3 52:14 36 Partizan 26 13 7 ’ 6 46:33 33 Lokomotiva 21 16 3 2 52:16 35 Radni&i 26 11. '6 9 30:38 28 Trešnjevka 22 14 2 6 36:20 30 Cr. zve*zda 26 10 8 8 45:38 28 Varteks 22 1 1 4 7 41:30 26 Vojvodina 26 12 3 11 35:32 27 Branik 21 12 1 8 47:34 25 Velež 26 11 4 11 40:42 26 Šibenik 22 10 3 9 34:28 23 Vardar 26 10 6 10 30:44 26 Elektrostroj 22 9 5 8 37:33 23 Železničar 26 9 7 10 47:44 25 Odred 22 10 2 10 30:27 22 Hajduk 26 10 5 11 42:43 25 Segesta 22 8 3 11 29:42 19 Budučnost 26 8 9 9 40:36 25 Ljubljana 21 H 1 12 35:43 17 Split 26 12 ■1 13 35:42 25 Uljanik 22 H 2 14 26:55 14 Spartak 26 10 4 12 50:45 24 Orijent 22 5 3 14 23:47 13 Beograd 26 6 8 12 27:50 20 Metalac 21 4 4 13 26:44 12 Zagreb 26 5 5 16 31:61 15 Jadran 22 2 5 15 15:50 9 iiimimmtiitiitiiitnitiiiiiMttitiiMiiiiiiiHiiimiiifiHiiMiiititiimitimiiimiitiiiiiiMimiiiiiHiiiM Boksarska prireditev v Milanu Nezaslužena zmaga Loija nad Mehikancem Nevarezom Scortichini osvojil prvenstvo srednje kategorije Bozzano premagal Maxima MILAN, 28. — V okviru o. j se je Loi poslužil večkrat tu-tvoritvene prireditve na pro- di nekorektnih potez. Loi je stem v Milanu je evropski pr- j prevladoval v začetku, zadnje vak lahke kategorije Duilio ; iUnde pa so pripadle Nevare-Loi premagal po točkah Mehi- ; Zu( je hotel priti do uspe-kanca Al Nevareza, sedmega , ha s forsiranjem. posameznikov. Javorški J® P magal Keretiča v štirih s z rezultatom 6:2, 8:6, Benda pa Flečeviča v P setih in po hudi borbi z. zultatom 3t6. 6:3. 5:7, • * 7:5. Ce- Končni rcbultat 5:0 za ^ 5’ oslovaško. Kljub optim nim izjavam pred sreča ^ v jugoslovanskem taboru..^ je pokazalo, da mladi jug vanski igralci niso dorast i škoslovašlcim, ki imajo vorskem igralca evrop-vrednosti. nogomet s svetovne lestvice kategorije. Loi je tokrat naletel na močnega nasprotnika, proti kateremu je bil, kljub svoji večji okretnosti in tehnični premoči, večkrat v težavah. Razsodbo sodnikov, W so po desetih rundah, od katerih je tri dobil Loi, dve Nevarez, 5 Dr. Foni odklonil vsako novo RIM, 28. — Predsednik je danes prejel brzojavk Fonija. v kateri ta od • m vsako funkcijo pri zv tehničnem sektorju V okviru iste prireditve je v težki kategoriji Bozzano premagal po točkah bivšega svetovnega prvaka Italo-Ame-rikanca Joeya Max,ma, v o-srednji borbi večera za naslov državnega prvaka srednje kategorije pa je Scorti-pa je bilo bolj al, manj"’iz- ! cin' Pomagal Rossija iz Por-enačenih, proglasili Loija za 1 denona. Oba boksarja sta se zmagovalca, je skoraj 10.000 j borila zelo zagrizeno. Do pete gledalcev sprejelo z živžga- j runde je bil v vodstvu Rossi, j te,sn.( po tr,čkah Italiji*1*3 njem. Poteku dvoboja bi de- j potem pa je prešel Scortichi- ’ ’ jansko bolj odgovarjal neodlo- | ni v ofenzivo tn s svojimi čen izid. Oba boksarja sta si močnimi udarci prisilil Rossi- od prve do zadnje runde pri- ja v obrambo. V zadnji rundi zadevala zadati nasprotniku je Scortichini povsem domi- odločilen udarec, pri čemer | niral. BOKS Avstr3 MELBOURNE. 28. ; lec Russeli Sands je tillija. oagovnrni uren*'* STANISLAV HENk° | Tiska Tiskarski zavod zTT ir*1 VLADIMIR BARTOL' 62. ALAMUT ‘'N .J ♦Zdaj, po zmagi, lahko računamo z velikim dotokom novih vernikov,* je nadaljeval. »Vse rudbarsko okrožje nam je prijazno in očetje bodo pošiljali svoje sinove na grad, da se uvrstijo med borce za izmaiistvo. Ti, Abu Soraka, jih boš sprejemal m izbiral, kakor si to dela! doslej. Najmlajši in najkrepkejši, ki so bistrega duha, naj postanejo fedaiji. Toda pogoj ostane, da so neozenjeni in da. niso živeli razuzdano. Skratka, ne smejo poznati ženske in njenih sladkosti. Vsi Ostali, ki so sposobni za boj, naj se uvrstijo med prostake. Izpopolnili bomo stara pravila in dodali nove odredbe Kdor je bil pred bitko na gradu, bo deležen nekih prednoali. Tiste, ki so se odlikovali, bomo povišali v službi. Točno bodo določeni stopnja, področje, pravice in dolžnosti slehernega posameznika. Napisali bomo strožje zakone. Vsakdo mora biti vojak in vernik obenem. Vsa posvetna poželenja bomo iztrebili. Danes naj se prvič in zadnjič dovoli vojakom vino, ker so Mucuferjevi ljud je na gradu. Naj spoznajo, da smo mi gospodarji tistega, kai je in kar ni dovoljeno. Poslej bodo nevede delali za nas. Da, pridobivanje novih pristašev bodi odslej ena od naših prvih skrbi. Kakor čebelji roj bomo izpustili fedaije v deželo, da bodo govorili in pričali za nas. Tudi ujetnike bomo obdelovali. Zato naj skrbijo zanje. Sultanova vojska se nam približuje in morda ne bo več dolgo, da nas bo obkolila. Zato so nam potrebni ljudje, ki se v njej spoznajo. Med moštvo pojdejo, da zanesejo vanj našo vero in našo gorečnost. Tako moramo skušati zrahljati njene temelje in ostalo se bo odmotavalo samo od sebe.* Abdul Maliku je dal ukaz, naj si izbere zadostno število mož in naj udari z njimi prihodnje jutro .zarana proti utrdbi ’ Rudbar, da prežene turško predstražo, če bi bila še tam. Potem naj preleti s četo vse okrožje do Kazvina in do Raija ter ga otrebi ostankov sovražnika. Nakar naj pošlje oglednike sultanovi vojski naproti. Nato se je poslovil od poglavarjev, pomignil velikima daije-ma in odšel z njima v svoje prostore. • • » Ves ta čas so alamutski in Mucuferjevi ljudje glasno in s smehom praznovali današnjo zmago. Na spodnji in srednji terasi so v naglici zakurili ognje, nad katerimi so na ražnjih cvrli debele vole in tolste jance. Čepeli so okrog njih ali pa sedeli na spodvitih nogah in nestrpno čakali na pečenko. Prijeten vonj po cvrtju je dražil nosnice. Da bi za silo utolazili prebujeni tek, so drobili pogačo in jo moleli pod ražnje, da se je kapljajoča mast ocejala nanjo in se vanjo vpijala. Hrupno so se pogovarjali o svojih jutraniih dejp.niin drug drug»ga so skušali prekositi in preimenitniti, bahali so se z resničnimi in namišljenimi Junaštvi ter pretiravali število ubitih sovražnikov. Prišlo je do zmerjanja in do prepirov. Kadar Je bil kakšen junec ali vol dopečen, so navalili z noži nanj. Vsakdo Je hotel dobiti najboljši delež. Začeli so si groziti s pestmi in celo z orožjem. Desetniki so imeli polne roke dela, da so jih krotili. Končno so le uvideli, da bo pečenke za vse dovolj in da se zato ne izplača, puliti se zanjo. Na osličih so tedaj pripeljali med vojake velike mehove Skupine po deset in deset so prejele globoke vrčfe in vanje so jim desetniki začeli točiti vino. »Kdo nam je dovolil piti vino?* so spraševali. »Seiduna,* so odgovarjali desetniki. »On je poglavar izmail-cev in novi prerok.* »Ali sme dovoliti, kar je bil Prerok prepovedal?* «Seveda sme. Alah mu je dal oblast, da daje zapovedi in prepovedi. Tudi ključ mu je izročil, ki odpira vrata v raj.* Nevajeni vina so se vojaki kmalu opili. Vzklikali so vrhovnemu poglavarju in izmailstvu, rešetali so in se prepirali o njem in njegovem nauku in vpraševali alamutske ljudi za pojasnila. Mnogi so sklenili, da bodo prešli, ko bodo odslužili pri Mucuferju, k Hasanu na grad. Fedaiji so se zbrali na strehi šolskega poslopja in opazovali hrupno vrvenje pod sabo. Spekli so si janca in ko so se nasitili, so nadaljevali svoje pomenke o današnjem dnevu. Vina niso pili. Čutili so, da so izbrana četa. Nehote jih je obšel prezir do moštva, ki je divje rajalo okrog ognjev. Tisti, ki so pomagali zdravniku pri obvezovanju ranjencev, so pripovedovali, ko so se vmili, o svojih vtisih. Ugrabitev zastave pa je še dolgo ostala središče pogovora in rešetanja. , DEVETO POGLAVJE Isti čas, ko se Je alamutska vojska boriia s sultanovimi predstražami, je v vrtovih za gradom zavrelo kakor v mravljišču. Ob prvem svitu Je bil Adi prepeljal Apamo k deklicam. Starka je bila besna, ko je videla, da se vse spijo. Pograbila je za tolkalo in začela divje razbijati po pokrivači. Deklice so vse prestrašene pohitele iz.svojih spalnic. Toča psovk jih je sprejela. 4 »Lene opicel Vsak čas bo prišel Seiduna, ve se pa valjate po posteljah, kot da bi bil svetek. Vas m mene bo dal ob glavo, če vas tako zaloti.* Hitro so se napravile. Grozničava čustva so jih spreletavala ob vesti, da bo njihov gospodar obiskal vrtove. Apama in Mirjam sta jim odkazali delo. Z vnemo so se spravile nanj. Apama je letala med njimi kakor obsedena. »Ko bi jim smela povedati, kaj jih čaka,* je mrmrala na glas, da so jo slišale najbližje. Zanesla je mednje zmedo in Mirjam se je morala pošteno truditi, da Je 0 žala red. Hasan je poslal z gradu pergament, barve, sveče in kar je bilo potrebno za izdelavo svetilk. Apama je 0 aizicu-Fatimi, kaj je treba narediti. Fatima se je takoj lotila P° ^ sa in prav kmalu je bil prvi lampijon gotov. Napravila J mo in prižgala svečo v svetilki. Deklice so zavrisnile od veselja. jtei> »Gosi neumne! Ne tratite časa z zijanjem, marveč de aJ jih je zmerjala Apama vZOr Fatima je takoj razdelila delo. Ene so prenašale n^enenjipii ce na pergament, druge so mešale barve, tretje so 1 ^ slikale stene luči, četrte so rezale in pete so zlepljale mezne dele. Tako izgotovljene lampiione so nosile š rl da bi se na soncu posušili. Njihovo število je vidno r®s Ves ta čas so se pogovarjale o prihodu Šeidune. pza-»Predstavljam si, da bo prišel kakor kralj,* je ine»lla da. »Ves bo v zlatu in škrlatu.* »Kakor prerok bo prišel,* ji je oporekala Halima. »Prav tebi je to povedal,* jo je dražila Džada. .j uil» Halimi je bilo na koncu jezika, da bi izdala, kar sta J zaupala Mirjam in Adi. Toda končno se je le premaga* ma je bila v bližini in bi jo utegnila izprašati. FatiP,(l’ »Mohamed je bil prerok in kralj obenem,* je dejala »O Seiduni govorite?* je vprašala Apama, ki je p mo. škodoželjno se je zarežala. )e pri’ »Nekatere od vas boste morda še nocoj ob SlaV0’>Hst». ** stavila. »Zvečer boste namreč dobile še drug obisk m 1 od bo izdala, kdo ste in kje ste, bo takoj obglavljena. Ka\9i»?!» vas pa ima toliko soli v glavi, da tega ne bo izble1*5 Prestrašene so se ozrle v Mirjam. (Nadaljevanje •