Poštnina plačana v gotovini Leto LXXIL, št. SO a Ljubljana, četrtek 2. mar Cena Din i.— iznaja vsak dan popoldne Lzvzemsi jedeJje to praznike. — taseratJ do 80 petit vrst a Din 2, do lOu vrst a Dtn 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, većjl inserau petlt VTsta DiD 4.—. Popust po dogovoru. Lnseratru davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za inozemstvo Dtn 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO fS UPRAVNldTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Francove priprave za ofenzivo proti Madridu: Pred odločitvijo republikanske vlade Na svoji današnji seji bo Negrinova vlada sklepala o nadaljnjih ukrepih po francoskem in angleškem priznanju Francove vlade — Del Vayo zagotavlja, da so republikanci Se nadalje pripravljeni boriti se do zadnjega Hendave, 2. marca o. Državljanska vojna v Španiji traja skoraj že tiM>č -dni. Na frontah je sedaj mimo. General Franco čaka na razvoj dogodkov v republikanski Španiji, da bi mu ne bilo treba zaman trositi sil z morebitno ofenzivo, ki bi znova zahtevala ogromne žrtve vojnih potrcbšjm in ljudi. Kljub temu pripravlja njesov generalni štab načrte za ofenzivo proti Madridu, ker baje republikanska vlada vztraja pri svojem prepričanju, da se je treba boriti dalje. O tem priča tudi komunike o seji dr. Negrinove vlade, ki se je sestala včeraj nekje v bližini Alicanta. Seje so se udeležili vsi člani vlade. Na seji, pravi komunike, sicer niso bili sprejeti nikaki definitivni sklepi, odločilna pa bo današnja seja vlade, ki bo v Madridu Komunike pravi dalje, da je zunanji minister Del Vavo izjavil novinarjem v Alicantu. da so v republikanski Španiji vsi na svojem mestu. Neresnične so vesti, ki so se razširile v tujini o neredih na republikanskem ozemlju. Novinarji se lahko o tem sami prepričajo. Vlada, vojska in ostalo prebivalstvo vedo. da je položaj težaven. Nikomur se to ne prikriva, vendar pa je v.vak skrajno disci-plini'an in pripravljen boriti se do zadnjega, najbolj discipliniran pa je republikan- ski narod na frontah. Tudi o tem se bodo novinarji že v kratkem lahko osebno prepričali. Komunike o seji republikanske vlade MADKID, 2. marca. AA. Komunike o Izredni seji vlade, ki je bila v neki vasi v bližini Alicanta pod predsedstvom Ne_ grina, se glasi: Vlada je prejela uradno obvestilo o ostavKi predsednica republike \zane. Na osnovi čl. 74 ustave vrši dolžnost predsednica republike, dokler to mesto nezasedeno, predsednik parlamenta, zato Je prevzel začasno Fr(^eGazzetta del Po-polo« poroča, da so velika industrijska podjetja v Tunisu pričela odpovedovati službo Italijanom kar v množicah. Doslej j je bilo o<3puščeruh ??mo v Tun.su 4000 Ita-1 iijanov. Posvetovanja generala Miaje MADRID, 2. marca. AA. General Miaja jc prispel >noči » spremstvu generala Ma-nuela Mata.la.na na osrednje bojišče, kjer je imel daljši razgovor z generalom Ca-sadom, poveljnikom srednjega dela bojišča. Francosko sporočilo generalu Francu PARIZ. 2. marca. e. Pomočnik direktorja političnega oddelka zunanjega ministrstva Rochat je odpotoval snoči ob 20.50 v Burgos, kjer bo sporočil uradno nacionalistični vladi, da jo je Francija priznala de jure. Maršal Petain poslanik v Burgosu PAKIZ, 2. marca. e. Dopoldne je bila važr.a seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji je bil imcn?van poslanik za Eur-gos. V dobro poučenih krogih trdijo, da je min. predsednik Daladier pozval snoči k sebi maršala Petama in mu ponudil mesto poslanika v Burgosu. Po glasovih iz ožje okolice maršala Petaina je kljub vi- soki starosti S3 let ponudbo sprejel, a le za omejen čas. Grško priznanje Francove Španije ATENE, 2. marca. e. V smislu sklepa konference Balkanske zveze v Bukarešti, je grška vlada včeraj sklenila, da prizna de jure Francovo vlado. Sedanji predstavnik Grčije v Burgosu, Argiropulos, je o tem sklepu svoje vlade že obvestil generala Franca. To je sporočil tudi grški zunanji minister predstavniku Francove Španije v Atenah. Sedanji giški predstavnik v Burgosu, Argircpulos, je bil imenovan za izrednega poslanika v Španiji. Tudi Amerika bo priznala generala Franca \Va^hington, 2. marca. A A. V političnih krogih trdijo, da bo vlada v soboto, ko se bo vrnil predsednik Roosevelt v Vvashing-ton. predlagala, naj se Francova vlada v Španiji prizna de jure. Priznanje bi se objavilo prihocinji teden. Politični krogi naglasa jo, da so Zedinjene države že prej ukinile svoje dipicmatsko zastopstvo v Per-pignanu, ki je odtod vzdrževalo zveze 7. republikansko vlado v Španiji. Politični krogi nagl3šnio potrebo ureditve normalnih diplomatskih odnešajev z nacionalistično Španijo, ker imajo ameriški državljani naložen v Španiji velik kapital. BttMtfn$ko-p€*l|sko sodelovanja Istovetnost poljskih in rumunskzh stremljenj za ohranitev ravnotežja v Pctlunavju Bukarešta, 2. maica. br. Zunanji minister Gafencu bo odpotoval jutil zjutraj na uraden obi.sk v Varšavo. Spremljala ga bosta generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Crcceanu in kabinetni šef Pop. Gafencu bo prispel v Varšavo 4. marca zjutraj ter bo ostal na Poljskem tri eni. Listi pišejo, da ta obisk ne bo velikega pomena samo za okrepitev prisičniu zavezniških ednošajev med Poljsko in Ru-murJjo, pač pa tudi za splošni mir v Evropi. BIKAKE^TA, 2. :naica. e. Oh.s\ romunskega zunai:jrjga ministra Gafenca v Varšavi, kamor bo prispel v sobot), zbuja glavno zanimanja politikov in diplomatov v Bukarešti. V pivi vrsti poudr.rjaj 3. da prihaja ta obisk takoj po obisku giofa Ciana. čeprav ni z njim v nobeni zvezi. V pristojnih rumunskih krogih ~ zna "-u jejo rumunsko st:jliš'!e napram Poljski takole: Mednarodna politika Pcljske je imela večno posebno obeležje leainosti in sicer zaradi tega. ker je Poljska v zeio težkem položaju. Zato si mora prizadevati, Ja živi a sosedi za vsako cero v najboljših cd-r.ošajih, zaradi česar spadajo vsi drugi inteic-si v j: odrejeno vi sto. Rumr.nski politični in diplomatski krogi poudarjajo, da obstoja v tem pogledu med Rumunijo in Poljsko očlvk :;a sporednost. Tudi Mumu-nija mora voditi realno politiko ravnotežja in miru. ki ga je treba v Podunavju na vsak način ohraniti. Rumunija si iLara.di tega kakor Poljska prizadeva, da z vsemi svojimi sosedi doseže iskren sporazum. Rumunsk: politični krogi mislijo, da b-obisk zur.ar.jega ministia GafVaca v Varšavi le poglobil zvezo med obema državama. Gcf^ncu se je v ostalem v zadnjih letih pokazal k; t navdušen pristaš in zagovornik zbližanja s Poljsko. Kot publicist je večno zagovarjal to zvezo in skušal prepričati lumr.nsko javnost o koristi zveze s Fclji-ko. Vstcp Nemčije v mednarodno psž^navsko komisij® V£eraj je bil v Bukarešti podpisan protokol, po katereta postane Kest«2ija enakopravna članica podunavske komisije BUKAREŠTA, 2. marca. e. Snrči ob 18. je bil v ministrstvu za zunanje za:ieve ob prisotnosti zunanjega ministra G '-fonca ter poslanikov Nemčije, Italije, Anglije in Francije podpisan protokol, na podlagi katerega Nemčija vstopi v mednarodno podunavsko komisijo. Pristop Nemčije je posledica priključitve Avstrije k Nemčiji, ki je na ta način postala največja država v Podunavju. Ministru Gafencu je bil nato izr. čen akt. s katerim sta Italija ia Nemčija ratificirali sk'ep podunavske konference v Sinaji 18. avgusta 193S, po katerem se Rumuniji vračajo v vseh rumunskih pristaniščih njene nacionalne pravice s:dne pristojnosti na Dunavu, kakor i tudi v vseh prekopih in ustju Dunava. Sporazum o pristopu Nemčije v podunavsko komisijo ter pristopu Nemčije to Italije k sporazumu, sklenjenem 18. avgusta 1938 v Sinaji, ima štiri člene. Prvi člen p:avi, da vstopa nemška vlada v podunavsko komisijo kot popolnoma enakopravna članica z ostalimi v komisiji zastopanimi državami. Drugi člen pravi, da pristopata nemška in italijanska vlada k sporazumu glede izvrševanja oblasti podunavske komisije, ki je bdi podpisan v Sinaji 18. avgusta 1938. Tretji člen govori o pogojih sprejemanja in plače osebja, zadnji člen pa določa način ratifikacije gornjih spo rajnim ov. Sinajski in sedanji sporazum bosta istočasno ratificirana in bosta istočasno stopila v veljavo. Snežne razmere I Poročilo tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD iD JZSS z dne 2. III- 1939 Kranjska gora 810 m: —6. solnčno. 20 cm snega, sren. Kranjska gora-Vršič 152S m: —3. solnčnc. 60 cm snega, pršič, Rateče-Planica 870 m: —6. solnčno. 20 cm snega, sren, skakalnice uporabne, Planica-Slatna 950 m: —6. solnčno, 30 cm snega, sren, Planica-Tamar 1108 m: —6. solnčno. 55 cm snega, pršič. Peč Petelin jek 1440 m: —6. solnčno, osojno 45 cm snega, pršič, Pokljuka 1300 m: —3, solnčno. 5 cm pršića, 60 cm podlage. Bohinj »Zlatorog« 530 m: —2, solnčno, 5 cm snega, osrenjen, Dom na Korani 1520 m: —5, solnčno, 15 cm pršiča. 130 cm podlage Dom na Voglu 1520 m: —4. solnčno, 140 cm snega, pršič. Velika Planina 1558 m: —4, solnčno, 40 cm snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Dom na Krvavca 1700 m: —5, solnčno, 70 cm snega, pršič. 1. DX 1939 Mozirska planina 1344 m: —5, oblačno, 10 cm pršiča, 60 cm podlage, Koča pod Kopo 1377 m: —5, sneži, 65 cm snega, pršič, Koča na Peftkn 1382 m: —5, sneti. 80 cm enega, prftfcč* Of Slovanu Uje §o vaše meje, oj Slovani, sluge narodov... m. Opozarjamo tu n:t spor radi J jedina v tragičnem trenutku, ko se ie raSevata oso-da obstoja <'ešktKilovaske kot nezavisne države. Takšne prehodne etnografske eone obstojajo med Poljaki in RusiSmed Srbi in Bolgari, med Srbohrvati in Slovaki, da ne ZO\-orimo tu o tesni jezikovni zvezi med luvatskinu in slovenskimi kuikavci. o t.tk-isto tesni sorodnosti med Slovaki in Čehi, pa celo evo med Hrvati in Srbi. med katerimi sploh ni mogoče potegniti nobene, niti približne meje. Takšni prepiri in spori pa medsebojne krvave borbe med poedi-nimi slovanskimi narodi so od nekdai /-bili njihove Sile in jih spreminjati v predmet izkoriščan iti 9 strani sosedov, ki so ni-stemutično in neprestano zavzemali in prisvajali njihovo ozemlje. ročno po oni narodni prislovici: »Kdor unče brata za brata, dobi tujca za gospodar-jale je usodna karakteristika Slovanov, da v medseboinih spotih \-edno m v^etej'kličejo na pomoč kot razsodnike pra\r one, ki samo preže na priliko, da bi .ve vmešali v spor in prepir izkorisiili za sebe. Srbski knezi iz dobe razpadanja Dušanove kraljevine so se v s\fojih medsebojnih sporih in borbah stalno obračali za pomoč in posredovanje k os\-njevalni Turčiji, dokler niso končno postali vsi sužnji s\">jega »razsodnika« in »pomagača. Toda preteklost, kakor se zdi. ni slovanskih narodov ničesar naučila, nobeni svarilni zgledi ni*d pomagali. Ko je prišlo na dnevni red češkoslovaško vprašanje in tekom njegovega tragičnega razvoja, je zopet stopila v ospredje in za\-zela prevladujoč položaj stara slovanska nesloga in neirvidevnost'. V času krize je bil potreben neskrupulozen in strahon'it zamah madžarskega biča in udarec naravnost po obrazu, da so se slovaški separatisti predramili iz s\*oje brezmejne zahito-s:i. pri iem nočemo izgubiti niti besedice x, neslovan-ikem postopanju Poljske. Bod o-ti tudi posledice propasti Češkoslovaške ostjle brez posledic? Ali morejo tudi popolnoma doiočene smernice nemškega prodiranja pustiti slovanske \>odilne državnike na stališču, ki so ga do sedaj zavzemali? Pa ne samo slovanske državnike^ marveč tudi one drugih držav, ki so na potu temu prediranju? Ponavlja se naša zgodovina iz dobe srednjeveškega propadanja po carju Dušanu: Ono, kar Je v tej dobi za zaslepljene srbske kneze Turčija v svo-jjm osvojevalnem naponu, to je danes za slovanske in druge državnike tretji rajh! Po pismenih, z merodajnega mesta jasno določenih navodilih je podal vodja Nemcev, ki so c tah v okrnjeni Češkoslovaški, Kun t ravno izjavo c misiji teh Nemcev v bodočnosti. Ta misija je iste, tako je poudarjal, kakor je bila svoječasno misija sa-detskih Nemcev. Ali niso tu jasno označeni vsi nadaljnji cilji?! Kakor praški Kuni. prav isto misli tudi mariborski ali novosadski Kunt. kakor ludi oni v Pešti, v Bu>a-reš'i. v J'aism'i. v Kijevu in Odesi Mi r Kaki ropuščen: nemški nase bini v plodnem ruskem Povolžju. ob potu na Črno morja. Vsi so ti Kvnti s/i. z istimi cilji. Todm mi se niti najmanj nanje ne srdimo, ker eni izpolnjujejo samo svojo dolžnost, izvršujejo svojo »misijo«, tako kakor jim ukazuje genij naroda, ki mu pripadajo. Mi se jezimo, mi se srdimo na slovansko neuvide\most tn na slovansko prokletstvo — ne slogo f Zakaj tudi mi ne izpolnjujemo svoje dolžnosti, zakaj tudi mi ne izvršujemo misije slova nskega genija?l Ali Je morda točno nemško učenje o slovanski manj' vrednosti in o tem, da so »Slovani samo zgodovinsko gnojit o« za pognojen je nem-ike njive?t Genialni pesniki in kulturne vrednote, ki so jih dajati in jih še dajejo posamezni slovanski narodi, odločno in jasno govore proti tej nemški tezi. T od e dejstvo je. da mi sami s svojimi medsebojnimi prepiri in spori in s svojo neuvidev-n os t j o dajemo pobudo osvo Je~ valnim težnjam raznih s o s e d o v in prip\ravfjamo sebi suženjstvo, iz katerega se ne bomo, ako ga dopustimo, nikdar več rešil i! To je strašen opomin in svarilo dogodkov iz dobe, v kateri ii\*imo. Alt je treba o tem še gmoritt? Izgon italijanskega novinarja iz Francije PARIZ, 2. marca., br. Italijansko ministrstvo za ljudsko kulturo je pred dnevi izgnalo Iz Italije dva francoska novinarja, poročevalca Kstov > Pa ris Sodre m ^Journal des Debatsc, včeraj pa je bi! Is-gnan iz Francije poročevalec milanskega lista >Carriere della Sera«. Sorzna poročila. Curih, 2. marca. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.63, New York 440, Bruselj 74.0*. Milan 23.15, Amsterdam 233.30, Berlin 176.55, Praga 15.05. Varšava 83. Bukaroita 3.37, \ Sli as 9 »SLOVENSKI NAROD«, oatrtek, 2. marca 1939. Stev. 50 Vinski sejem in razstava v Ljutomeru Razstavljenih je bilo 206 vzorcev vina — Prodanih nad 650 hI vina — Zborovanje vinogradnikov Ljutomer, l. marca V torek je bil v Ljutomeru XI. vinski sejem in vinska razstava. Za sejem in razstavo je vladalo med našimi vinogradniki kakor tudi med trgovci veliko zanimanje. Velika dvorana hotela Zavratnika je bila lično okrašena. Razstavljena vina so bila pregledno sortirana tako, da je udeleženec ta-koj videl posamezne vino-gradne rajone. Razstavo in sejem je organizirala agilna vinarska podružnica v Ljutc-meru, ki je pritegnila k sodelovanju tudi radgonska in štrigovski okoliš. Ob devetih dopoldne je bila svečana otvoritev razstave in sejma. Predsednik podružnice g. Žemljic je uvodoma omenil penvm \inske rr-zstave in vinskega sejma za nase vinogradništvo. Porclaril je. da so taki sejmi in take razstave zelo potrebne, da širša javnost spozna kvaliteto naših vin In naš trud za izboljšanje našega vinogradništva in vinskih sort. Pozdravil je sreskega podnačelruka g. Ve-trovca, vinarskega referenta g. Kureta, banskega svetnika g štuheca, g. inž. Zupančiča iz Ljubljane, kletarskcga nadzornika g. Vojsko, inž. g. Suhadolnika, g. prof Pečovnika. sreskega kmetijskega referenta g. Lipcvca, župana g. Slaviča m druge. Drugi govoruiki so pozdravili vinarsko razstavo in sejem v imenu svojih uradov in ustanov, ki jih zastopajo in želeli mnogo uspehov pri kupčiji in pri nadaljnjem delu za dvig našega obmejnega vinogradništva Sledil je ogled in po-silrušnja razstavljenih vrst vina. Na razstavi je bilo 206 vzorcev vina, sama sortirana in mešana vina Največ vrst je razstavi1 ljutomerski vinski okoliš rn sicer 166 vrst, sledil je štrigovski okoliš z 28 vrstami in radgonski z 12 vrstami. Kakor že omenjeno, je vladalo za razstavo in sejem veliko zanimanje. Ves dan so prihajali ljudje v razstavno dvorano in poskušali razne vrste vin, ki so bile v lepem vrstnem redu sortirane in vpisane v posebnem seznamu. Tudi iz daljnjih krajev so prihajali obiskovalci, mnogi celo iz savske banovine. Do večera je bilo nad 250 udeležencev. Predanih je bilo nad 650 hektoMtrov vina. Le škoda, da ni oilo ino-zemcev, ker bi bila kupčija sigurno ^•ečja Ljutomerska vinska razstava in vmski sejem je za naše vinogradnike velikega pcmena. Tako se mobilizira skoraj ves vinski pridelek na enem mestu, kjer se lahko kvaliteta posameznih vrst vin in tudi način pridelave in shranjevanja stro-kovnjaško cecni. Iz takih ocen 3e potem lahko razvidi, kje in kako treba iboijša-ti nas pridelek, da bo odgovarjal, kajti vinski trg, bodisi domač, ali tuj zahteva danes res prvovrstna vina, kar je odločilne važnosti za nas pridelek, čim boljša bodo vina, tem višje bedo cene in tem več koristi bo imel nad vinogradnik za svoj trud. Tudi kletarstvo se na podlagi takih vinskih sejmov in razstav da oceniti Cim b tudi veliko zborovanje vinogradnikov v Katoliškem domu. Na tem zborovanju je bilo zbranih mnego vinogi aunikov, ki so i znesli svoje zahteve. Vinogradniki se že več let bore za razne olajšave, ki bi nedvomno zelo pospeševale naše vinogradništvo in s tem okrepile važno panogo našega kmetijstva. Zborovanje je vodil predsednik vinarske podružnice v Ljutomeru g. Žemljic, ki je uvodoma pozdravil navzoče uradne in korporativne zastopnike in vse vinogradnike Pozdravil je sreskega podnačelmka g. Vetrov ca, tajnika kmetijske zbornice inž. Suhadolnika, banskega svetnika g. Štuheca, sreskega kmet. referenta g. Lipovca, vinarskega referenta g. Kureta profesorja vinarske šole v Mariboru g. Novaka, predsednika vinarskega društva v Ormožu g. Mundo in druge. Zborovanje je bilo zelo živahno :n stvarno. Vinogradniki, ki tvorijo v tukajšnjih krajih močno panogo našega kmetijstva, so preveč obremenjeni z raznimi dajatvami in je danes obdelovanje vinogradov zaradi visokih cen galice in pomanjkanja kredita zelo otež-kečeno. Svoje zahteve, ki jih stalno stili-zirajo v borbi za svoje pravice, so ^znesli v sledečih točkah: 1. Znižajo naj se trošarine na vino. Zaradi visokih trošarin so vina silno draga in vinogradnik kot producent, doba za pridelana vina zelo malo. Z znižanjem trošarine bi vinogradnik lahko svoj pridelek prodajal j raž je. 2. Ukine naj se uvozna carina na modro galico. Modra ^alioa je silno važen pripomoček v vinogradništvu. Posebno v zadnjih časih, ko pernespora in druge bolezni napadajo naše vinograde in morajo vinogradniki po osem in še večkrat škropiti, silno podraži pridelek, za katerega dobi potem minimalno ceno. Galice rabimo zelo dosti, zat • naj se ukine uvozna carina, ker se bo na ta način podprlo to važno panogo kmetijstva. 3. Podelitev brezobrestnih posojil vinogradnikom, za obnovitev vinrgradov. Razni vinogradniki so vsled krize bodisi vsled slabih letin in nizkih cen vinu bili primorani opustiti del vinogradov. Da bi se ti vinogradi spet obnovili, je potreben dolgoročen brezobresten kredit. 4. Naj ee z zakonom določijo minimalne mezde za viničarje in druge delavce, kakor to predvideva uredba za drugo delavstvo. 5. V Ljutomeru naj se ustanovi velika zadružna vinska klet. kjer bi vinogradniki lahke shranjevali svoj pridelek, da bi bil bližji trgovskemu centru in raznim komunikacijam. Na ta na^in bi razni trgovci sami lahko prišli na lice mesta in poskusili vina. Lažji in cenejši pa bi bil tu. di odvoz kakor pa sedaj po izredno slabih poteh in cestah iz vinogradov. Pri takem prevozu se vino tudi pokvari. Upamo in želimo da bi bile vse želje m zahteve naših virogradnikov uslišane in izpolnjene, kajti zahteve niso pretirane in imajo edini smoter izpopolniti in zboli^ati naše vinogradništvo. —Vik- Motukliib Pohorje pridno na delu Tudi letaš bodo v Mariboru prirejene velike motocikli- stične dirke Maribor, 1. marca Motoklub pohorje se lahko ponaša z iniciativnim delovanjem, saj je vsako leto iniciator večjih motociklističnih prireditev. Predsnočnjim je bil v Marborskem dvoru redni občni zbor Agilni in požrtvovalni predsednik g. Ivan Lah. ki je občni zbor otvoril in vodil, je izčrpno poročal o klu-bovem delovanju. Njegovo poročilo so dopolnila poročila ostalih društvenih funkcionarjev. Športni referent g. Fašing je poročal zlasti o veliki mednarodni moto-cildistični dirki na Pohorju, pri kateri je startalo 20 inozemskih in ravno toliko domačh prominentnih dirkačev. Po sprejetih poročilih je predsednik z izbranimi besedami proslavljal uspešno delo bivšega predsednika in klubovega ustanovitelja g. Otona črepinka ki je bil izvoljen za častnega člana in ki mu je predsednik v znak posebnega priznanja izročil krasno izdelano diplomo. Pri volitvah so bili izvoljeni v klubovo vodstvo: Ivan Lah. predsednik, Herman Rozman 1. podpredsednik, Franc Cančala II. podpredsednik Branko Domicelj tajnik. Matija Višor blagajnik, tehnični referent Ernest Fašing gospodar Franc Handl. V odboru so Aleksander Glebov Priderik Pšeničnik. Franjo Vojsk. Ivan Zenc, Franc Kreuzinger in Štefan Gašper-rič. V športni komisiji so Leopold Burjan Josip Merdaus. Josip Smeh Ivo Žgur ter Bogomir Weinhandl. v nadzornem odboru pa Josip Cebokii in Franc Koren. Pri razpravljanjti o nadaljnjem klubo-vem delovanju v novi poslovni dobi se je sestavil primeren delovni program, ki pred videva tudi 'etos večje motociklistične pri reditve med drugim tradiciona!no mednarodno pohorsko dirko ter mednarodno zvezdno vožnjo, k j bo za časa VITI. Mariborskega tedna Torišče studenških plemenitih src Odlikovanje treh zaslužnih odbornikov Rdečega križa Studenci, 1. marca V naših Studencih je mnogo plemenitih Src, katerih torišče je Rdeči križ. 10 let obstoja to človekoljubno društvo v Studencih, ki izkazuje leto za letom revni in siromašni delavski mladini velike dobrote. Dobri Studenčani zberejo vsako leto za božično obdarovanje revne šolske dece nad 10.000 din, tako da je Rdeči križ v teku svojega lOletnega obstoja razdelil že nad 100.000 din v človekoljubne svrhe. Uspešno delujočemu društvu načeluje g dr. Korenčan V osebah gg. župana Kaloha, Lintnerja Kontlerja in Hrovata ima agiien štab zt'estih ter neumornih sodelavcev, ki se pri zbiranju prispevkov ne ustrašijo nobenega napora, nobene poti, Pa tudi ostali odborniki in odbornice pri tem vneto pomagajo. Med najagilnejšimi odborniki SO letos tudi trije odlikovanci: gospa Vida Ranta-aa, znana pobornica človekoljubja, g. Anton Ulrich, prvi samarijan studenške postaje za prvo pomoč, ter dolgoletni odbornik Franc PuSnik. Vsi trije odlikovane! so prejeli v znak posebnega priznanja za požrtvovalno delo pri Rdečem križu srebrno kolajno, glavni odbor pa jih je odlikoval tudi s Častno diplomo Rdečega križa G. Ulrich je prejel razen tega zahvalno diplomo od gasilske čete za nesebično delo pri novem Gasilskem domu, g. PuSnik pa »rebrno kolajno za zasluge pri gasilstvu. Studenčani smo to prisrčno slavje opravili zelo svečano v dvorani deske osnovne iole. G. dr Korenčan je najprej pozdravil navzoče zastopnike, med drugim predsednika sreskega odbora RK v Mariboru g. dr Jan čiča. sreska šolska nadzornika Igoftntha in Senico, orožniakega kapetana Mavrica in vse številne Studenčane, ki so prihiteli k tej prisrčni slo\*esnosti. Odlikovanja je izročil z lepim nagovorom 5 dr. Jančič. nakai je sledi] duhovit in pester spored Artistično vodstvo je bilo v rokah g. Ruperta Lintr-erja. ki je s so delavci gg. Kontlerjem Vrancem Kovači-čem Kalarien.. Kirbišem Jurovičem in Zabrlom ter z damami gdč. Fabičevo, su- Steršičevo in Fridauovo pričaral izredno zabaven večer. Vse se je vrtelo okoli domačih studenških prilik: parodija občnega zbora RK. veselo ni žalostno pobiranje za Jožefovo, nov način Štetja na cestah ob Jožef ovim itd. Prireditev je pokazala, da je Rdeči kri£ v Studencih ono društvo, ki r»birn Vsa stll-denška plemenita srca k vnemi za pomnO revni delavski deci Za Jožefovo pa pripravlja Rdeči križ cestno nal-viralno akcija ki naj je nihče ne prezre, saj je namenjena izključno revni in pridni študentki mladini. Novice z Murskega polfa — Zivuhno kulturno delovanje. Razne gasilske čete in sokolske edinice so sklenile, da bodo v kulturno prosvetnem delu delale složno in gostovale v različnih krajih. Tako bo dramski odsek gasilske čete gostoval v nedeljo pri Sv Juriju ob Sč z znano ljudsko igro > Petkov Tone« Sokolska četa cd Sv. Jurija ob Šč. pa bo gostovala drugo nedeljo pri Mali Nedelji z znano Nušičevo igro »Dr« Nadalje namerava v letošnji sezoni gostovati sokolska četa pri Mali Nedelji z znano prleško igro »Micki je treba moža«, s katero je žela že mnogo uspehov. Na tak način z raznimi gostovanji bodo kulturni in prosvetni stiki med posameznimi društvi na podeželju .elo globoki in koristni. — Poitni promet v Murski Soboti silno narašča. V preteklem letu je v Murski Soboti silno narasel poštni promet, kar priča o naglem razvoju tega važnega centra Prekmurja Radi ogromnega prometa tudi poslopje sedanje pošte v nobenem oziru ne odgovarja. Murska Sobota ima sedaj že 75 telefonskih naročnikov in je baš prostor za telefonsko centralo mnogo premajhen. Denarni promet pošte v lanskem letu je znašal okrog 160 milijonov dinarjev V poštnem prometu je bilo odpravljenih "04.342 enot, kar znaša za 22 000 več kot predlanskim. Po poštnem prometu sodtč vidimo, kako ogromno delo opravlja po-"?ta v Murski Soboti in njeno uradništvo, obenem pa priča o naglem razvoju mesta — Invalidsko sodišče v Murski Soboti. Med najnovejšimi odloki pravosodnega ministrstva je tudi odlok o ustanovitvi in- validskega sodišča v Murski Soboti. To vest so zelo toplo pozdravili naši invalidi, ki bodo sedaj lahko pri domačem sodišču uredili razne zadeve, dočim so morali prej hoditi daleč tja doli v Ljubljano, kar je 'o.iu zv.-/ mrt - :otnn.'mi str škl — Nenadna smrt V nedeljo zjutraj je bila 381etna gospa Ana Petovarjeva. soproga posestnika v Starinovi vasi pri Kn-ževcih še zdrava in čila pri maši- Proti večeru je šla po drva v drvarnico, pa je ni bilo od nikoder. Sli so gledat in so jo našli klečečo med drvmi Pritoževala se je o groznih bolečinah v glavi Spravili so jo v hišo in predno je prišel zdravnik je že izdihnila. Zadela jo je kap. Zapušča moža in več otrok, najmlajši j3 star tri mesece. Žalujočim naše sožalje! — Kvaterni sejem v Ljutomeru. V torek je bil v Ljutomeru kvaterni sejem. To je prvi sejem v pomladanskem času Slabo vreme in kriza, ki se pojavlja v zadnjem času po podeželju sta povzročila, da je bil sejem slabo obiskan Kupčije so bile slabe — ljudje pač nimajo denarja. Dajte delavcu, kar mu Občni zbor mariborske podružnice NSZ — Za ureditev delovnega razmerja v tekstilni stroki Maribor, 1. marca Zanimiva so bila poročila funkcionarjev na občnem zboru mariborske podružnice Narodno strokovne zveze. Ta poročila so namreč vsebovala vse glavne točke mariborske socialne problematike, ki globoko sega v življenjske ter eksistenčne prilike vsega obmejnega delavstva. V tem pogledu je bilo izredno poučno poroolo okro/aeja tajnika, ki je uvodoma podal pregledno sliko o splošnem položaju delavstva v naši državi ter prešel potem na naše prilike. Podrobno je analiziral mod drugim pogajanja v tekstilni stroki in podčrtal vse tiste momente, ki so povzročili, da jt na>e tekstilno delavstvo ostalo brez pogo-dbe ter je sedaj v izvcnpoaodbcr.em stanju. Ožigosal je zadržanje delodajalcev, ki so odklonili minimalne delavske zahteve in ki so sprožili celo take predloge, katerih smisel je bil v tem, da sc ob-teječa kolektivna pogodba po tekstilnih tvoinicah še poslabša. In vendar je treba na ta ah oni način urediti delovno razmerje v tekstilni stroki, ker se jc delavstvo izrab1..aiu že v času, ko ie imelo ko-lektivno pogodbo Sedaj pa pret; nevarnost, da bodo te možnost, spričo brez-pogodbenega stanja še nevarnejše. Znani so premnogi primeri, da plačujejo delavce v novo ustanovljenih tovar.»ah po 1.30 do 2 din. da celo po en dinar in š'. manj. Delavstvo pa ne more čakati reši i ve od nikoder. Svoj položaj si lahko izboljša le potom svojih organizacij. Z neba je samo enkrat v zgodovini človeštva padala mana. tako da se je človek lahko nasitil bi cz dela. Danes pa je treba trdegu dela tn samopomoči, če hoče človek pošteno živeti. Okrožni tajnik se je nadalje bavil z vsemi javnimi socialnimi ustanovam;. Omenjal je uredbo o podpiranju sezonskih delavcev po borzah de7a, ki ne odgovarja duhu Jasa. Ta-ka "uredba je bila komaj zadostna za ono dobo ko so znakiie plače zidarjev m tesarjev po 10. 12. 14 in še več dinarjev na uro. plače navadnega delavca pa od 5 din naprej. Dane* pa, ko ima dober zidar komaj 4, 5, največ 6 din na uro, delavce pa 2 do 3 din, je jasno, da si v sezoni nihče ne more priitediti za lzvcnsczonsivi čas. Zahteva delavstva je. da ga pravično in zadostno podpro v i z ven sezonski dobi ali pa da ga osvobodijo plačevanja za borzo dela, kar bi bilo popolnoma upravičeno. V svojih nadalinjih izvajanjih je izrazil okrožni tajnik zahtevo po volitvah v IX lavNko zbornico in druge socialne institucije. Svobodne strokovne organizacije, ki delujejo med delavstvom že desetletja m ki bi morale prvenstveno upravljati z javnimi socialnimi institucijami, so bile v zadnjem času ob imenovanju zastopnikov v samoupravo te ali one javne socialne institucije potisnjene v stran. S padcem Sto-jadinovideve vlade so splavali po vodi tudi razni načrti z delavskimi strokovnimi organizacijami. tako da bodo svobodne strokovne organizacije lahko nemoteno delovale naprej. Okrožni tajnik je pozval članstvo m:ir bo rake podružnice NSZ, ki jt v preteklem letu izredno lepo napredovala m ki je ze-io pridobila na članstvu in ugledu, naj se šo tesneje o-kleiu svojih .-strokovnih org.uu-zacij in pripravlja na volitve obratnih zaupnikov, ki bodo v maju. da bo uspeh nacionalnega delavstva \ Mariboru čim lepši in čim častnejši. V okviru svojih izvajanj je omenil agilni okrožni tajnik g. V. Kravos tudi božićnico, pri kateri jc bilo obdarovamh 112 otrok. T^pla zahvala gre vsem štev.lnim dobrotnikom, ki so podprli plemenito akcijo ter ornogočiii obdarovanje tolikega števila revnih otrok. Občni zbor mariborskega narodnega delavstva pa je pokazal, da je v njegovih vrstah še veliko idealizma in da jc treba računati povsod in ob vsaki priliki z njim. kot mučnim, strnjeno povezanim faktorjem. Mariborske In okoliške novice — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ludovik Turk. gostilničarjev sin in Gizela Feitl, zasebnica iz Murske Sobote; Mihael Leskovar, delavec in Elizabeta Harka. pletilja, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Franc Rancinger, žel. kretničar in Jožefa žager. zasebnica iz Polj čan; Viktor Caks. tov. delavec in Ivana Stamec. tkalka Mlinska ulica 47; Franc Rotman. tkalec in Marija Edelbacher, tov. delavka. Pekel: Jurij Zavernik, pos. sin in Marija Con. hči pristavnika. Dolnja Po-čehova 16; Štefan Peršun. pos. sin in Marija Medved, pos. hči iz Cirkovc; Alojzij Ster, tov. delavec in Marija Snedic. Pli- narniška ulica 29; Anton Pcravan pek in Katarina Steiner. prodajalka. Tattenbacho- va Ul.; Josip Sič nadsnrevodnik drž. žel. v pok Sodna ulica 25 in Kristina Rajnor. bivša kuharica, MasrdaJenska ulica 37; Peter Dcbrun. tov delavec in Ivana Zivko. služkinja, oba v Radvnniu; Karel Maučec. slikarski pomočnik tn Roza Kanbe pre-dica. oba na Teznem: Josip Kosil tekstilni delavec in Cecilija Ajdnik. kuharica, oba v Studencih: Vecl .Tanžekovič. zasebni uradivk in Hilda Doberšek, šivilja, oba v Studencih; Jakob Oberlajt tkalski pod-mojster. Zsrorn-e Rgdvanje in Ana Ploj. prodajalka. Jelačičeva ulica 4; Janez Šour. zidar in Elfrida št^rear. tkalka, oba v Studencih: Josip Falež. zidar in Tereziia Ko-drič. tov. delavka oba na Teznem; R:h^rl Ša?st tkalski mojster in Pavla Lauk. Obilo sreče! —Iz Studencev. Studenčani se vsako leto živahno pripravljamo za tradicionalno iožefovanie, ki'privablja množice ljudi v naše prijazne Studence Cuje se, da bo središče letošnja jožefovanja na novo urejenem tržnem oro=foru pri Jožef ovi cerkvi S tem smo Studenčani premaknili davno torišče vsakoletnega iožefovanja z blvJne mariborske studenške meje bolj v središče Studencev Nekateri meniio. da bo mo^če na večjem prostom pri cerkv :?reprečiti tradicionalno tepežkanie S kil-halnicnmi V tem noglerfu na smo Studenčani skoraj skeptični — O tem in onem. Mesarskemu vajencu AlOJZijU Iršiču iz Vetrinjske ulice 7 so odpeljali izpred neke gosti'n5 kolo znamke 'Bundesrad« z ev Št 2-20378 — -k^d^a ie padla 11- letnn pastirica Alojzija Srbir.ek iz Gornje Hungote in si pri padCU Zlomila levico Zdravi se v bolnici Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju 27-letni gradbeni tehnik Josip Petek, ki je zaposlen pri gradnji ceste Sv. Lenart —Sv Benedikt Prepeljali so ga v bolnico, kamor se je zatekel tudi 25-letn: Alojzij Muršič iz Celestrine pri Kamnici. na katerega sta iz neznanega vzroka navalila z gnojnimi vilami neki Tone V in njegova sestra Julčka ter ga občutno poškodovala po glavi in vsem telesu. — Slovenjegoriške novice. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je navalilo 5 fantov na župnijskega hlapca, ki pa je §e pravočasno odnesel zdrave ude Nato pa so se fantje spoprijeli v precej vročem te-pežu. Odnesli so bunke, ki pa so k sreči lažjega značaja. Orožniki so jih za par ur posadili v hladno »kamrico«, ki so jo po- i tem skesano zapuščali. — Mariborske društvene novice. Mariborska podružnica tukajšnjega združenja bivših mornarjev ima 5. t. m. ob 9. sestanek pri Novem svetu. — Občni zbor Avtomobilskega kluba je v nedeljo 5 t. m. ob 10 uri pri Orlu — Muzejsko društvo ima svoj občni zbor v nedeljo 5 t. m. ob 10 v čitalnici Studijske knjižnice. — 8 t m ob 20 je v Narodnem domu občni zbor krajevne organizacije JS. — Materinski tečaj. Drevi bo predavala prof. Cernejeva v materinskem tečaju Ženskega društva o napakah v značaju otrok. — Grob pri grobu. Umrla je gospa Marija Hrašovec. stara 84 let. — Umrl je dr med Pet3r pl Chmielo\vski, star 72 let. Žalujočim naše iskreno sožalje. — Sokolsko društvo Maribor 1. V soboto ob 20 uri vsi na telovadno akademijo našega društva. Akademija je zamišljena kot uvodna proslava ob 10-letnici društvenega obstoja Pridite v Čim večjem Številu :n podprite sokolske delavce v V mestnem okraju Pri akademiji sodeluje orkester »Drave« Zdravo! — PobreSke novice. Marljivost naših Sokolov se je pokazala ob poročilih funkcionarjev Sokola Maribor n. na rednem občnem zboru, ki je bil prvikrat v pobreški sokolski dvorani m ki sta mu prisostvovala med drugim br. dr. Fornazarič kot župni delegat in župan K. Stržna. Skrbno sestavljena poročila so podali zaslužni starosta br. A. Požar tajnik br. Klemenčič, načelnik Albin Ban. prosvetar br. L, Reja, matrika: br. Bizjak gospodar- br. Rojko. Sokol Pobrežje ima 348 rednih telovadcev. Naraščaj in članstvo sta imela več predavanj. Društvo je priredilo 6 gledaliških i2"er in 15 lutkovnih predstav. Zelo so občutile telovadeče sestre odhod s. T. Klemen-Cičeve in s. ž. Petrovičeve. Prednjaški zbor ima svojo tehnično knjižnico in je spretno organiziral več tekem. V okviru Petrove pet'etke hoče pobreSki Sokol izvesti svoj delovni prograin. Pri vol'tvah so bili izvoljeni* br. Anton Požar starosta, br. Prime noclstarosta, br. J. Klemenčič tajnik, br. A. Ban načelnik, s. Marica Lukežič načelnica. Zatem je starosta br. Požar pohvalno omenil vzorno prizadevnost priljubljene mamice pobreikeisru Sokola s. Marije Klemon-c'ičove. ki j~ segla nemalokrat tudi po lopati, da pomaga pri gradnji Sokolskega doma. Sledili ie topla, spodbudna beseda žup-nega delegata br. dr. Fornazariča, ki je navduševal pobreške Sokole za vzvišene Tyr-ševe ideale. S prelepo vseslovansko himno • Hej Slovani«? je bil zaključen občni zbor pobrešk h Sokolov, ki je izpričal marljivo delavnost soko^stva v tem naSem delavskem predmestju. — Iz Pe^nUke dol'ne. šmarješki Sokol: so imeli te dni svoj redni občni zbor. Oh poročilih agilnih fnnkconarjev je razvidno da se šmarješki Sokol navzlic številnim oviram uspešno, živahno giblje. Klena poročila so podali večletni, zaslužni starosta Šmarješke sokolske čete br. A. fiuman. prosvetar br. Mirko Vauda, pod č:gar vodstvom je moški zbor uvodoma strumno zapel »Sokolski pozdrav«, načelnik br. Franc Novačan. tajn'k br Žldanik. Pri volitvah bili izvoljeni prejšnji odborniki s starosto br. šumanom, podstarosto in prosvetar jem br. Vaudo in načelnikom br. Novačanom. Bodrilne besede sta spregovorila župni delegat br. Polič in zastopnik matičnega društva Sokola Maribor III. br. Homer. — Tiskarski mudeč se je vtihotapil V poročilo o »Prodani nevesti« v torkovi številki. V vrsti 27 je pravilno brati »scene-riji« (ne scenariju), v vr^ti 7" pa »Vem za mladenko. . . « (ne s Vera za mladenko. . .«). — Volilni imenik za volitve delegatov v Pokoj, zavod razgrnjen. Pokojninsiu zavod za nameščence v Ljubljani je razglasil, da so za 4. april 1.1. določeno volitve njegovih delegatov ter da je volilni imenik oz. kataster volilnih uprav.čencev razpmjen od 1. do 14. marca tudi v uradnih prostor h marib. mestnega poglavarstva med uradnimi urami. Volilni imenik za razglašene volitve je razsrrnjen na vpogled v popisoval-nem uradu mestnega poglavarstva na Slom škovem trgu 6 I., soba št. 5 vsak delavnik od 8.—12. — Podaljšan strogi pasji zapor. Ker so na nekem mačku iz mestnega območja ugotovili steklino, odreja mestno poglavarstvo strog pasji zapor za nadaljnje tri mesece. Mariborsko gledališče četrtek, 2. marca, ob 20. uri: ^Partija šaha«. Red A Petek, 3. marca. Zaprto Sobota, 4. marca, ob 20. uri: Prodana nevesta«. Red D Bevkova komedija »Partija Baba« k po izvrstno uspeli premieri prvič pon >vi v četrtek, 2. t. m., ostane kakor jo je za oder priredil g. Valo Cratina. izmenja so le glavna vloga Petra Drena, v kateri nastopi priznani član mariborske drame, Rado Na-krst. Prihodnja novost v mariborski drami. Mariborska drama v Skrb nškovi režiji že pridno pripravlja kot prihodnjo novost izvrstno Shawovo komedijo jPvgmalion«. Iz Murske Sobote —Delo na prireditvi premurskega tedna. Nedavno so se sestali v Murski Soboti stopniki druStev, družb, odborniki zadrug in ustanov, ki so sestavili projrram prekmurskega tedna. Izvoljeni so bili iz vseh panog referenti, ki bodo po sv o i h moč h poskrbeli, da bo prekmurski teden dosegel svoj namen. Izmed teh odsekov bo najvažnejši narodno kulturni, k: bo poka?.<) kulturno delo Prekmurja ob 20 letnici 7. -dinjenja ter slovenski značaj Slov, Krajine. Na sporedu bodo dramske pn stave, koncerti domačih pevcev s prekmurskimi pesmimi, razstava prekmurske knjige in njene literature. Odbor si je nos ! s prekmurskim tednom težko nalogo, ki pa ji bo gotovo kos, saj so dosegle še vse prireditve v Murski Soboti lep u.spL-h. knr velja zlasti za zadnje razstave. _ Nagrajeni prekmurski literat. Razsodišče Uteramih nagrad ljubljanske mesl občine je podelilo nagrado za roman >Ka-pitanovi«, delo našega rojaka Miška Kranjca. Mlademu Uteratu k nagradi iskreno i stitamo.___, _ Manjka nam zobozdravnik. Po odhodu zobozdravnika dr. Glančnika še vedno nimamo drugega zobozdravnika. __Beg kaznjencev. Pred dnevi so iz zaporov okrožnega sodišča skozi okno pobeg-mli 4 jetniki, med katerimi ie bil zloglasni Heric Orožništvo je še iste ni vse prijelo razen Herica, ki je z vi kom odpotoval do Radencev nato pa neznano kam. Beg kaznencev bo morda priponi- 1 k temu. da bodo merodajni činitelji pres -beli MursU Soboti primemo jeUiisnico. Iz Radeč — Odprta noč in dan so groba vrata. V nedeljo se je po Radečah hipoma raznesla Žalostna vest, da je umrla po dolgem trpljenju splošno znana In priljubljena gost -ničarka ga. Simončičeva, vulgo Gotova, ki ima svojo gostilno na broJu na *v£ki strani nasproti postajice Loka pri Zida. nem mostu. Pokojnica je bila na dobrem elasu Radi so jo imeli številni -.aši siromaki' do katerih je čuti'a DOSebnO Usmiljenje saj je vsakomur pomagala. Sleherni ki je potrkal na njena vrata, je dobil Okrepčala. Znana pa je bila vsej naši javnosti, ki je rada zahajala v njeno gostilno, kjer se je dobil vedno dober prigrizek in izvrstna kapljica. Zapušča poleg užaloščenega soproga več otrok, od katerih je najstarejša hčerka poročena z gostilničarjem Ratkom Zupančičem v Radečah, sin je doštndiral agronomsko Šolo V Zagrebu, Malči in Jože pomagata doma pri delu, dočim je najmlajši sin še šoloobvezen. Simončičeva je bolehala komaj leto dni Zdravja je iskala v Ljubljani pri dr. Cho-levi. Toda vse zaman. Neoz Iravljiva bolezen je storila svoje. Pogreb je bil danea dopoldne na domače župno pokopališče. Naj v miru počiva! žalujočim naše Iskreno sožalje! _ Vreme se je fzpremenilo. V ponedeljek popoldne smo dobili nenadoma de-Sevno vreme. Dolgo je bilo lepo. in solnce je sijalo Pridni domačini so jeli prekopavati zemljo in jo zasejali z razno zelenjavo. Spričo dežja pa bo delo zopet za nekaj časa zastalo. /pod e\to Direktor! V tem pojmu je mnogo lepega koristnega IH zaslužnega. Vsako podjetje, vsak obrat ima svojega »direktor i a«. Olrektorjev je v Maribotu precej. Med njimi je dokaj taktnih, ki ie fliV) žtniU besede v naiem jeziku Skoraj vsak direktor ima s\>oj avtomobil^ nekateri celo po več. Le malo direktorjev je abomranih v gledališču. Najimenitnejši med direktorji je pobreški prezident. ki rr.u pravijo tudi »go-s pod d i rek t or«. Po podjetjih, obratih itd. ]e le po en direktor, ki uravnava tok dela, poslovanja* obratovanja. Imamo pa v Mariboru podjetje, kjer sta kar dva »direktorja«. Prvemu pravijo »upravntku. drugemu »vodja upra\'e«, oba sta pa »direktorja«. Svojčas je zadoščal na tem mestu le en direktor. Med tem so se posli tako pomnoi'li, da so posta\nli še drugega direktorja. Oba sta prijazna in ljubezniva. To m od muh. Tudi to ni od muh. da ima eden ie v prvem tetu nastopa službe letnih dohodkov za deset od jutra do večera garajočih navadnih Zemljanov. Mariborski davkoplačevalci se sicer z vsem tem povsem strinjaio; te to jim ni jasno, zakaj naj bi ilo vse to na račun njihovih — žepov. S tem se pa ne strinjajo*