- 126 —
Bledsko jezero
Nij ga lepšega kraja na kranjskem svetu, nego li je Bled s prekrasniin jezerom. Ked<5r je bil tako srečen, da si je ta kraj ogledal na svoje oči, pri-siljen je pristati jia besede slovenskega pesnika, da je ta kraj ,,podoba raja." Bled, ki ga je štiri župovine (fare): bohinjsko Belo, Grad, Gorje in Zaspo, poln je ves naravnih lepot. Človek ostermf, kedar ugleda ioliko lepega na toličkem prostorčku. Zadaj stari ,,Triglav" sive glave moli k nebu; na levo in desno kipe druge višine, kakor bi se otroci družili k očetu starcu, opiraje se na njegovo terdno podkrilje. Pod višinami so planine ia zelene ravni: ,,Pokljuka", ,,Ki-biščica" ter druge; na jug mejo deli gostolesna ,,Jeldvica" z ,,Babjim zobom," a na severu se vzdiga ,,Holm," ponosno se oziraje po bledskej okolici. Mej vsemi terni krasotami je najlepši prizor jezero. Sredi jezera, na 113 metrov visocem otoku, inej košatimi lipami stoji cerkvica, bogorodici (lnateri božjej) posvečena. Dve kameni stolbi (štenge) ideta na hribček; perva ima 99 stopnic, storjenili sredi mindlega veka, a druga samo 76, v novejšem času predelanih. Okolo jezera stoje berda, po berdib. sem ter tja raztresene kmetske hiže, okolo hiž zeleni vertje in njive; vse io vzvišuje lepoto bledskemu jezeru. Na desno, tikoma jezera, verhu 136 metrov visoke skale, stoji bledski grad, okolo katerega so po ravnini zopet bogate, zidane vasi, — prijetno obližje. Pod gradom je zaradi starosti imenitna župna cerkev sv. Martina z novo duhovno hižo, ki ponosno gleda na jezero. Pri cerkvi na desno roko je vas Grad, a sredi nje holin ,,Bledec", zanimljiv osobito zato, ker ima ves kraj ime od njega. Krasna po-slopja novejšega dela in poletna zaselja ob jezeru mu zaljšajo okolico. Posebno znamenita nalevem jehiža (glej podobo), v katerej so ,,bledske toplice." Tu utegneš malo sesti v prijetno senco mej dišeče cvetje, da se okrepčaš tam z dobrimi jedili gospodinje Petemeljke. Toplice so zdaj svojina grofa Ajlielj-burga. — Posebno se odlikuje zaselje barona Alfonza Cojza, potem Rittmajer-jevo, Lazzarinijevo, Pangerčevo, Toenijesovo itd., kajti uže jih je zaradi železnice kar d]je tem vpč.
Jedro vseh gostilnic je ostala še zdaj Petrauova. Semkaj pride§, izpre-hajaje se ob jezerskem bregu. Če ti je uže hiža z vnenje in notranje oprave jako po godi, še bolje ti ustrezajo uova zaselja ob jezeru, krasoteo inu obrežje. Pri Petranu v hladu pod drevjem ali v senčnici tik jezera dobodeš okusno a ne predrago kosilce. Potlej se utegneš v ladiji odvesti na zeleai otok, od kodar zopet nazaj k toplicam. Za uovejše dobe je v Bledu napravil neki Švicar, poiinenu Rikli, tudi merzle kopeli, ki uže zdaj slujd daleč po svetu.
Dokler še nij tekla gorenjka železnica, bilo je tujcem popotovanje v Bled jako težavno. A zdaj je drugače. Ako Y nedeljo ali praznik obosmih zjutraj na južnem kolodvoru v Ljubljani sedeš na voz, bodeš ob polu jednajstih uže v Lescih. Od tod se ali odvezeš ali peš odideš b. bledskemu jezeru; samo tri četerti ure je hoda. Cesta, osobito preko Zagoric, lepo teče do jezera.
V ta prekrasni kraj Eaše kranjske dežele hodi maogo tujcev od vseh krajev sveta, — največ iz Tersta in Gorice. — človek more na Bledu ves teden mirno prebivati: samo kedar pride nedelja ali drug praznik, tedaj tudi Bled oživi; ob jezern yse mergoli gosposkega sveta, a po jezeru sem ter tja gibljtf čoLnički s pojdčimi Slovenci in Slovenkami.
i,
Bledske tuplice.