a
fl Slikanje s podatki bogate podobe
v v ,
vase sole
O Lorna Earl >
^	Uporaba podatkov za reforme v šolah je podobna slikanju vrste
slik, ki prikažejo vse, še tako majhne podrobnosti subjekta. Tu nikakor ne gre za preprosto čečkanje ali povezovanje oštevilčenih pik. Predstavljajte si izkušnje francoskega slikarja Clauda Mo-^^	neta, ko se je sprehajal po svojem vrtu v Givemyju ob različnih
^	urah in letnih časih, opazoval prizor z različnih perspektiv ter si
i—H	ogledoval različne barve, teksture in vzorce. Njegovo delo je bilo
vedno podkrepljeno s podatki - barvami, podobami in senčami, ki ^	jih je opazil in raziskoval. Monet je s pomočjo svojega izjemnega
talenta svojim gledalčem posredoval vzdušje in sporočila. Ni naslikal le ene slike in je poimenoval Giverney. Naslikal je stotine slik in vsaka izmed njih izraža druge nianse sveta, v katerem je prebival.
Prispodoba Moneta ponuja drugačen pogled na to, kako lahko ravnatelji uporabljajo podatke. Namesto avtomatizirane obdelave podatkov, ki je kot povezovanje oštevilčenih pik s svinčnikom, lahko ravnatelji uporabijo podatke za slikanje izobraževalne prihodnosti svojih šol. Podatki so barve, s katerimi lahko raziskujejo in predstavljajo svoj svet. Toda podatki, tako kot barve na paleti, potrebujejo talentiranega umetnika, da jim vdihne življenje.
Torej, kako lahko ravnatelji pridobijo spretnosti in samozavest za interpretačijo in uporabo podatkov? Biti vodja v izobraževanju v svetu, ki ga »poganjajo« podatki, prav tako kot biti uspešen slikar, zahteva pozitivno naravnanost k uporabi podatkov, zmožnost in-terpretačije in uporabe podatkov. Ravnatelji, ki produktivno uporabljajo podatke, so gospodarji svoje usode, vedno želijo vedeti več in ustvarjajo ali iščejo znanja, ki jih bodo lahko uporabili. Vodenje šol v svetu, bogatem s podatki, od ravnateljev zahteva, da razvijejo preučevalno miselnost, postanejo podatkovno pismeni in oblikujejo kulture vodenja.
PH
Razvijte preučevalno miselnost
Učeča se organizačija je organizačija, ki »nenehno širi svojo zmožnost oblikovanja lastne prihodnosti« (Senge 1990). To ni linearen ali mehaničističen pročes, temveč ponavljajoč se pročes »razmi-
vodenje 2I2012: 3-11
šljanja v krogih« (O'Connor in McDermott 1997) z nizom odločitev, dejanj in povratnih informacij, ki vodijo proces. V take vrste šoli ravnatelji niso le tehniki, ki organizirajo in obdelujejo podatke na predpisane načine. Namesto tega razvijejo »preučevalno miselnost« za zbiranje in interpretiranje dokazovna načine, ki obogatijo njihovo razumevanje in vidijo podatke kot enega od virov informacij, ki so jim na voljo v njihovih prizadevanjih za razumevanje in modro odlocanje.
Preucevanje je, povedano preprosto, nacin odkrivanja stvari
-	zbiranje podatkov in interpretiranje dokazov tako, da razširijo in obogatijo razumevanje. Miselne naravnanosti so rezultat nagnjenosti, custvenih, motivacijskih in osebnostnih spremenljivk, ki skupaj oblikujejo zmožnost za vodenje okolja in sprejemanje odlocitev (Keating 1996). Preučevanje povezujemo z miselnostjo, da bi poudarili, da gre za dinamicen in sistematicen nacin razmišljanja s povratnimi informacijami, ki ideje organizira v jasnejše usmeritve in odlocitve ter izrablja ali išce nove podatke v procesu vse boljšega razumevanja nekega pojava.
Ravnatelji, ki želijo izkoristiti celoten potencial podatkov, si morajo želeti znanja, tudi ce takšno znanje ruši obstojeca preprica-nja. Ravnatelji, ki so osredotoceni na preucevanje, ne predvidevajo rezultatov, temvec dopušcajo širok nabor in si nenehno prizadevajo za boljše razumevanje in vecjo jasnost. Preucevalna miselnost zahteva aktivno postavljanje vprašanj, refleksijo in sprejemanje odlocitev, pri cemer so podatki kljucen element procesa. Kaj to pomeni za vodje šol?
Ravnatelj s preučevalno miselnostjo
Ceni poglobljeno razumevanje. Ravnatelji sprejmejo stotine odlocitev na dan. Vse odlocitve ne zahtevajo obsežne raziskovalne študije. Toda odlocitve z daljnosežnimi posledicami ali visokimi vložki zaslužijo temeljito preucitev podatkov, bodisi zavoljo potrditve obcutkov ali ponovnega razmisleka o idejah. Lokalni vodje vse prepogosto uporabljajo podatke za podporo ozko usmerjenih ali omejenih stvari - za bojevanje lokalnih bitk, oviranje razvoja ali upravicevanje odlocitev, ki so že bile sprejete (Zemsky 2000). Iskanje dokazov, ki potrjujejo, je v cloveški naravi. Precej težje, a uporabno je preseci ocitno in poiskati globlji smisel. Prvi korak k premišljeni uporabi podatkov je zajet v Platonovi ideji aporije
-	priznavanju, da ne vemo in zavezanosti k vecji jasnosti in boljšemu razumevanju.
Ne presoja in je strpen do večpomenskosti. Vse preveč preprosto je poiskati podatke, ki potrjujejo predsodke, in nato zaključiti z iskanjem. Ravnatelj s preučevalno miselnostjo se izogiba takšnim napačnim zaključkom in ne sprejema kar prvih ali sploh katerihkoli interpretacij ali odlo čitev, ki so prenagljenje in neosnovane, ne glede na njihovo morebitno privla čnost. Izobraževanje v 21. stoletju je polno negotovosti, presene čenj in hitrih sprememb. Ve č-pomenskost je neizogiben sestavni del družbenih sistemov, ki so v nenehnem gibanju. U čenje iz podatkov zahteva strpnost do takšne negotovosti in pripravljenost za življenje v neskladju tako dolgo, da raziš čemo in preučimo ideje na osnovi podatkov in si vsaj v osnovi razjasnimo, kakšen pomen bi lahko imele. Imeti preuče-valno miselnost pomeni razmišljati o idejah in delati z njimi tudi takrat, ko rešitve niso na dlani. V nejasnih situa čijah boste verjetno potrebovali še ve č podatkov, kar pomeni tudi ve č časa in ve č razmišljanja.
Upošteva različne vidike in sistematično postavlja vse bolj osredotočena vprašanja. Podatki skoraj nikoli ne ponudijo odgovorov. Nasprotno uporaba podatkov običajno vodi v vse bolj osredoto čeno preučevanje in k vse boljšim vprašanjem. Ce je čilj jasnost, potem je razmišljanje z razli čnih vidikov prava pot. Podatki ravnateljem omogo čajo, da stopijo korak nazaj in si situa čijo ogledajo z razli č-nih vidikov ter zožijo preučevanje. Eden od nas je bil na primer vklju čen v široko zastavljen preizkus znanja matematike, v katerem so učen či dosegli slabe rezultate. Prvi odziv na to ugotovitev je bil, da učitelji potrebujejo dodatno usposabljanje za poučevanje matematike. Ko smo postavili vprašanje: »Ali so rezultati u čen čev na nekaterih podro čjih boljši kot na drugih?«, je postalo jasno, da so učen či imeli posebej velike težave na dolo čenih podro čjih matematike - pri reševanju nevsakdanjih nalog in pri geometriji v prostoru. Nato se je pojavilo naslednje vprašanje: »Kakšne težave imajo učen či?«, kije sprožilo natan čnejšo preučitev vrste napak in odgovorov v vzor ču testov, ki so jih izpolnjevali u čen či. Analiza je pokazala, da nekateri učen či niso razumeli vprašanj v zapletenej-ših, nevsakdanjih nalogah ter da njihove težave morda izhajajo iz nerazumevanja vprašanja, ne iz samega reševanja problema. Glede na podatke je pristojna skupina šolskega okoliša predlagala, naj šole le-te uporabijo previdno in naj premislijo o ponovni izvedbi preizkusa znanja tako, da vprašanja u čen čem nekdo prebere naglas, namesto da jih u čen či prebirajo vsak zase. Te dodatne podatke bi učitelji lahko uporabili, da bi razširili svoje znanje o
tem, kaj ucenci razumejo na področju reševanja nalog in pri čem gre dejansko za jezikovno težavo. Na področju prostorske geometrije je večina otrok imela precejšnje težave, toda nekateri razredi otrok so bili vendarle uspešni. Začetki razprave v pristojni skupini so se osredotočili na verjetnost, da je snov preprosto prezapletena za otroke te starosti, ter da bi jo bilo smiselno premakniti na kasnejši čas. Toda zakaj so nekateri razredi vendarle doumeli snov? Manjša skupina učiteljev je bila povabljena na sestanek, da bi se skupaj pogovorili o težavah glede prostorske geometrije. Zelo odkrito so povedali, da snovi niti sami ne razumejo najbolje, se je nikoli niso učili (kot učenči ali učitelji) in so jo pogosto prelagali na koneč šolskega leta. Sami niso bili presenečeni nad neuspehom večine učenčev, saj se tudi sami niso znali spoprijeti s snovjo. Rešitev - zelo ozko naravnano strokovno usposabljanje za učitelje o prostorski geometriji.
Postanite podatkovno pismeni
Verjetno nič na področju izobraževanja ne vzbudi toliko pozornosti javnosti kot podatki o šolah. Rezultati mednarodnih, načionalnih in lokalnih preizkusov znanja vedno znova pristanejo na naslovni strani časopisov - od načionalnega preverjanja napredka v izobraževanju v zda do lestvič razvrščanja šol v Angliji, rezultatov testov pisa in podrobnih letnih poročil o stanju kazalnikov v šolstvu -javnost, ravnatelji in učitelji so zasuti s podatki. Na žalost najpogosteje ne vedo, kaj podatki pomenijo ali kako jih uporabiti.
Živimo v kulturi, ki je pričela čeniti in se zanašati na statistične podatke za informiranje naših odločitev. Hkrati obstaja velika verjetnost, da bomo podatke razumeli narobe ali jih zlorabili, saj smo »statistično nepismeni« in posledično ne vemo, kaj številke pomenijo [Earl 1995, 27].
Ponekod podatki veljajo za pomembno orodje osredotočanja razprav in izzivanja mnenj. V primeru dvoma sodelujoči poiščejo dodatne podatke, da pojasnijo svoje razmišljanje. Toda drugod podatke sprejemajo kot absolutne in nezmotljive, njihove interpretačije pa so pogosto površinske in ne dopuščajo dvoumnosti [Earl in Katz 2006].
Interpretačije in uporaba podatkov s strani ravnateljev, učiteljev in javnosti so vse prepogosto povsem nezadostne in občasno tudi povsem zgrešene. Ce naj ravnatelji pričnejo aktivno interpre-
tirati in uporabljati podatke in izpodbijati interpretacije, ki jih vidijo kot sporne, morajo postati »podatkovno pismeni«.
Podatkovno pismeni ravnatelj
Razmišlja o namenih. Noben zdravnik ne bi preučeval kardiova-skularnega stanja bolnika tako, da bi mu izmeril temperaturo, tako kot noben pilot ne bi načrtoval prekooceanskega leta le na podlagi podatkov o hitrosti vetra. Toda odločitve se v izobraževanju vse prepogosto sprejemajo le na podlagi podatkov, ki so na voljo, namesto na podlagi podatkov, ki so primerni. Podatkovno pismeni ravnatelji se zavedajo potreb po različnih podatkih za različne potrebe in podatke zbirajo in izbirajo na podlagi vprašanj, na katere iščejo odgovore in pojavov, ki jih skušajo razumeti. Podatkovno pismeni ravnatelji vedo, da za različne namene potrebujejo različne podatke.
Prepozna dobre in slabe podatke. Podatki so številke, besede ali slike, ki predstavljajo določene temeljne ideje. So očene z določeno mero negotovosti, ne absolutne meritve. Podatke je nekdo zbral, nekdo jih je analiziral in zbral v poročilo. En prvih izzivov interpretačije podatkov je presoja kakovosti podatkov, saj nenatančni ali zavajajoči podatki pripomorejo k slabim odločitvam. Nekaterim ravnateljem je že sam obstoj nepopolnih podatkov zadosten razlog za ignoriranje ali nezaupanje vsem podatkom. Toda iskanje krivde v podatkih je nesmiselno. Ko ljudje uporabljajo besede za laganje ali sporočanje nesmiselnih idej, za to ne krivimo jezika samega. Splošno nezaupanje vsem izjavam, ki vsebujejo številke, preprosto ni smiselno. Naučiti se moramo dovolj o statistiki, da znamo ločiti odkrite in uporabne zaključke od prevar in neumnosti (Abelson 1995).
Pozna statistične in merske koncepte. Podatki v izobraževanju so v splošnem meritve nečesa, kar pogosto analiziramo s pomočjo statistike. Toda statistika številnim ravnateljem in učiteljem nažene strah v kosti. Večinoma ne vidijo statistike kot uporabnega dodatka k orodju, ki ga imajo na voljo za sprejemanje odločitev. Namesto tega statistika bodisi prevzema magične lastnosti nekakšne višje številske »resniče« bodisi vzbuja nezaupanje kot odkrit poskus zavajanja ali manipulačije. Nobenega od teh mnenj seveda ni moč upravičiti. Testi in statistični postopki so bili razviti kot poskus oblikovanja očen nevidnih lastnosti ljudi, na primer uspešnosti ali kreativnosti. Na voljo imamo pravila in dogovore za merje-
nje uspeha učenčev, ki so zelo pomembni, še posebej takrat, ko se rezultati uporabljajo za sprejemanje pomembnih odločitev.
Postavlja interpretacijo na prvo mesto. Podatki ne dajejo pravilnih odgovorov in hitrih rešitev. Dajejo pa tistim, ki odločajo, priložnost za presojo pojava z različnih vidikov, za oblikovanje hipotez, izzivanje predsodkov in postavljanje novih vprašanj. Interpretacija zahteva čas, premišljenost in pomislek o sodbah. Interpretacija, interpretiranje podatkov je torej razmišljanje - oblikovanje možnosti, razvijanje prepričljivih argumentov, iskanje logičnih napak in vzpostavljanje smiselnih in opravičljivih razlag pomena podatkov.
Pazi na poročanje in »javnosti«. Ravnatelji lahko podatke uporabijo za pojasnjevanje in upravičevanje svojih odločitev tistim, ki jih to zanima. Jaeger idr. (1993) so ugotovili, da poročila o šolah, namenjena staršem, niso vsebovala podatkov, ki so jih starši smatrali za najpomembnejše. Poleg tega so si številni starši prejeta poročila razlagali napačno. Namenjanje pozornosti različnim javnostim ter načinu predstavitve, interpretačiji in ključnemu sporočilu je temeljni del premišljene uporabe podatkov.
Oblikujte kulturo preučevanja
Ravnatelji le s težavo uporabljajo podatke, če ni tudi šolsko okolje predano uporabi podatkov za osmišljanje svojega okolja in razmišljanje o prihodnosti. Naloga ravnateljev je, da učiteljski zbor in okolje prepričajo o vrednosti uporabe podatkov pri uvajanju produktivnih sprememb in oblikovanju pogojev, v katerih podatki lahko postanejo neločljiv sestavni del sprejemanja odločitev v šoli.
Za oblikovanje kulture preučevanja mora ravnatelj:
Vključiti druge v interpretacijo in delo s podatki. Novi vpogledi izhajajo iz soočanja z idejami, ki izzivajo privzete načine pogleda na stvari. Zgodijo se, ko se pojavi neskladje in z oblikovanjem novega in skupnega pomena. Ravnatelji doprinesejo h kulturi preučevanja tako, da drugim dajo priložnost razviti preučevalno misle-nost in postati podatkovno pismeni. To pomeni moderiranje, podpiranje, mentoriranje in prepričevanje drugih za delo s podatki in razmišljanje o podatkih, tudi (oziroma še posebej) ko gre za trdo delo. Fullan (1999, 16) opisuje učeče se skupnosti kot kraje, v katerih »interakčije znotraj in zunaj organizačije nenehno spreminjajo tiho znanje v ekspličitno«. Toda vse prepogosto »novo razu-
mevanje ne preide v prakso, ker ni skladno z globokimi ukoreninjenimi prepričanji o delovanju sveta« (Senge 1990, 174). Podatki lahko delujejo kot sredstvo za preučevanje tihega znanja in njegovo pretvarjanje v eksplicitno znanje, ki ga je mogoče uporabiti v institucionalnih odločitvah.
Spodbujati notranji čut za »nujnost«. Podatki so lahko močan mehanizem za preusmerjanje prioritet ali preoblikovanje problemov. Nobena šola ni tako dobra kot bi lahko bila, vedno so področja, ki zaslužijo skupno pozornost. Podatki postanejo sredstvo za prepoznavanje naslednjih korakov in ustvarjanje »nujnosti« za pospešeno sproščanje energije in navdušenja, povezanega z izvajanjem dejavnosti, ki osmišljajo moralni namen šolanja (Earl in Lee 1998; Fullan 1999).
Ustvariti čas. Osmišljanja podatkov in njihove uporabe za ustvarjanje skupnega pomena in zavezanosti ni mogoče doseči čez noč. Ravnatelji in ljudje, ki z njimi delajo, potrebujejo čas - veliko časa - za razmišljanje o pomembnih zadevah, odločanje o pomembnosti podatkov in zagotavljanje dostopa do njih, presojanje podatkov in njihovo osmišljanje, pogovore, izzive in razmišljanje o podatkih, pridobivanje novih podatkov, ponovne pogovore, izzive in razmišljanje, oblikovanje in preoblikovanje akčijskih načrtov, oblikovanje premišljenih in izvedljivih ukrepov za deljenje znanja s skupnostjo in poenotenje novih spoznanj. Na srečo je čas, porabljen za urejanje podatkov, vložek v organizačijsko učenje in boljše sprejemanje odločitev.
Imeti»kritične prijatelje«. Prijatelji so prizanesljivi in odpuščajo napake. Kritiki so pogosto negativno nastrojeni in ne tolerirajo neuspeha. Kritični prijatelji dajejo brezpogojno podporo in kritiko z odkrito in pošteno presojo (MačBeath 1998). Costa in Kalličk (1995, 154) opisujeta kritičnega prijatelja kot »zaupnika, ki postavlja izzivalna vprašanja, posreduje podatke za presojo z drugih vidikov in prijateljsko kritizira delo«.
Zunanji kritični prijatelji z znanjem na področju zbiranja, inter-pretačije in uporabe podatkov ter z rahločutnostjo in sposobnostjo poslušanja ter hitrega razmišljanja so lahko neprečenljivi. Kritični prijatelji nimajo svojih interesov v zadevah in se lahko osredotočijo na izgrajevanje zaupanja in posredovanje neobremenjene zunanje perspektive. Opazijo lahko stvari, ki jih notranji morda ne vidijo, olajšajo razmišljanje o težavah, pojasnijo kompleksne podatke na razumljive načine, postavljajo vprašanja, iščejo utemelji-
tve in dokaze za podporo mnenj in pomagajo preoblikovati interpretacije. Ne bojijo se izzvati domnev, prepričanj ali poenostavljenih interpretacij na prijazen način in brez obsojanja ter spodbujajo ljudi k razmišljanju o trenutnih zadevah. Kritični prijatelji so prav tako v odličnem položaju, da spomnijo sodelujoče na pretekle dosežke, izrazijo navdušenje nad napredkom in spodbudijo premik k novim čiljem.
Uporabnost za vodje v izobraževanju
Glavni argument tega prispevka je, da bi ravnatelji morali biti primarni uporabniki podatkov. Razmišljati bi morali o svojih potrebah po znanju in razlogih za takšne potrebe. Izbire pravzaprav ni. 21. stoletje je doba informačij, tehnologija pa je omogočila dostop do surovih in neurejenih podatkov z najrazličnejšimi mediji. Ko se družba spopada s poplavo neprečiščenih podatkov, se pojavljajo izzivi, kako podatke preoblikovati v znanje. Podatki postanejo znanje takrat, ko so oblikovani, organizirani in vgrajeni v kontekst, ki jim daje smisel in jih povezuje. To je naravna človeška aktivnost. Priložnosti za ravnatelje je torej ogromno, toda orodja so na voljo.
Literatura
Abelson, R. 1995. Statistics as Principled Argument. Hillsdale, nj: Erlbaum.
Costa, A. L., in B. Kalličk. 1995. »Through the Lens of a Critičal Friend.« V Assessment in the Learning Organization: Shifting the Paradigm, ur. A. L. Costa in B. Kalličk, 153-156. Alexandria va: Assočiation for Supervision and Curričulum Development.
Earl, L. 1995. »Moving from the Političal to the Pračtičal: A Hard Look at Assessment and Aččountability.« Orbit 26 (2): 61-63.
Earl, L., in S. Katz. 2006. Leading in a Data Rich World. Thousand Oaks, ca: Corwin.
Earl, L., in L. Lee. 1998. The Evaluation of the Manitoba School Improvement Program. Toronto: Walter and Dunčan Gordon Foundation.
Fullan, M. 1999. Change Forces: The Sequel. Philadelphia, pa: Falmer.
Jaeger, R., B. Gorne, R. Johnson, S. Putnam in G. Williamson. 1993. Designing and Developing Effective School Report Cards: A Research Synthesis. Kalamazoo, mi: Center for Research on Edučational Aččountability and Teačher Evaluation.
Keating, D. 1996. »Habits of Mind for a Learning Sočiety: Edučating for Human Development.« In The Handbook ofEducation and Human Development, ur. D. Olson in N. Torranče, 461-481. Cambridge, ma: Blačkwell.
MacBeath, J. 1998. »I didn't Know He Was 111: The Role and Value of the Critical Friend.« In No Quick Fixes: Perspectives on Schools in Difficulty, ur. L. Stoll in K. Myers, 118-132. London: Falmer. O'Connor, J., in I. McDermott. 1997. The Art of Systems Thinking.
London: Thorsons. Senge, P. 1990. The Fifth Discipline: The Art and Practice of the Learning
Organization. New York: Doubleday. Zemsky, R. 2000. »The Data Made Me Do It.« Policy Perspectives 9 (2): 1-12.
■ Dr. Lorna Earl je direktorica podjetja Aporia Consulting Ltd. v Torontu. aporia@attglobal.net
Uporaba podatkov za reforme v šolah je podobna slikanju vrste slik, ki prikažejo vse, še tako majhne podrobnosti subjekta. Tu nikakor ne gre za preprosto CeCkanje ali povezovanje oštevilčenih pik. Podatki so barve, s katerimi lahko raziskujejo in predstavljajo svoj svet. Toda podatki, tako kot barve na paleti, potrebujejo talentiranega umetnika, da jim vdihne življenje. Torej, kako lahko ravnatelji pridobijo spretnosti in samozavest za interpretacijo in uporabo podatkov? Biti vodja v izobraževanju v svetu, ki ga »poganjajo« podatki, prav tako kot biti uspešen slikar, zahteva pozitivno naravnanost k uporabi podatkov, zmožnost interpretacije in uporabe podatkov. Ravnatelji, ki produktivno uporabljajo podatke, so gospodarji svoje usode, vedno želijo vedeti več in ustvarjajo ali iščejo znanja, ki jih bodo lahko uporabili. V članku obravnavamo vodenje šol v svetu, bogatem s podatki, ki od ravnateljev zahteva, da razvijejo preučevalno miselnost, postanejo podatkovno pismeni in oblikujejo kulture vodenja.
Ključne besede: vodenje s podatki, preučevalna miselnost, podatkovna pismenost, kultura preučevanja
Painting a Data Rich Picture of Your School
Using data for sčhool reform is like painting a series of pičtures - pič-tures that are subtle and čapture the nuančes of the subječt. This is a far čry from drawing stičk figures or paint-by-numbers. Data are the čolours available to them to investigate and represent their world. And data, like čolours on a palette, need a talented artist to bring them to live. So, how do administrators bečome čompetent and čonfident at interpreting and using data? Being and edučational leader in a data-driven world, like being a čapable artist requires a positive orientation toward using data and the ability to interpret and use data. Leaders who use data produčtively have a mindset of being in čharge of their own destiny, always needing to know more, and čreating or ločating knowledge that will be useful to them. In this paper we present leading sčhools in a data-ričh world that requires sčhool leaders to develop and inquiry habit of mind, bečome data literate and čreate a čulture of leadership.
Keywords: leading by using data, inquiry habit of mind, data literačy, čulture of inquiry
vodenje 2I2012: 3-11