Poštnina plačana ▼ CotovfnL leto LXI. Štev. 113. v LjoDijoni, v sreoo ib. mojo \m. ceno mn r Izhaja vsak dam popoldne, LzvxemAi nedelje in praznike. — Lnserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo 420.— Din. Uoravoištvo: Knaflova olica št 5, pritličje. — Telefon 2304. UrednUtvo: Knaflova ulica it S, L nadstropje. — Telefon 2034. Naše osvobojenie se izpre-minja v podiarmljenše Zanimiva izjava nevtralnega opazovalca Kraljevina SHS ni razširjena Srbija. — Borba KDK je upravičena, — KDK se pripravlja zapustiti Narodno skupščino. — Nevarnost notranjih nemirov — Beograd. 16. maja. Vaš dopisnik te imel priliko razgovarjati se z oseb-nostfjo, ki strankarsko ni zainteresirana na našem političnem življenju, ki pa pozorno zasleduje razvoj političnih dogodkov v naši državi. Ta osebnost slika političen položaj tako-Ie: »Stopamo v najtežjo borbo naše krize, ki ne izvira šele od včeraj, marveč od samega početka naše države odnosno od onega trenutka, ko je bila v ustavi fiksirana troimenost našega naroda in uveden centralizem. Na ta način so dobile nadmoć skupine in po-edine osebnosti, ki še danes ne razumejo, da kraljevina SHS ni »razširjena Srbija«, marveč da je to nova država z novimi sestavnimi deli. pa tudi z novimi potrebami in jo ie zato treba organizirati na popolnoma drugačni podlagi Ce miirno im objektivno presojamo naše notranje trzavice političnega in gospodarskega značaja, ki povzročajo stalne vladne krize, vidimo, da izvirajo iz te osnovne napake. Beograd je prevzel preveč in sedaj radi nesposobnosti im nedorasttosti te naloge ne more vršiti in ne more izvesti niti splošne organizacije, najmanj pa še organizacije centralistične uprave. To se sedaj Beogradu maščuje, ker pada ves odij samo nanj. Nadaljne težkoče izvrra}o iz dejstva, da nimamo samo trojnega imena, marveč tudi trojno narod no zavest, trojno vero, dva pisma, dva jezika in končno različne tr a dne i je in različno pojmovanje, z eno besedo različno mentalitete Kljub temu smo se doslej še nekako rinili naprej in sami sebe varali, da so naše stalne vladne krize samo posledica nestrpnosti in brezobzirnega egoizma naših političnih strank. Zdaj je povsem jasno, da so vzroki globlji. Najbolj jasno dokazuje to sedanja vladna koalicija, ki je nastala kot nekaj povsem normalnega, četudi je samo po sebi nenormalno, da predstavljata v tako sestavljeni in neurejeni državi z različnimi tradiciionelnimi gospodarskimi in verskimi razlikami oblast dve stvarno regijonalni stranki enega plemena. To je abnormalno že radi tega, ker se na ta način spreminja osvobo-jenje in ujedinjenje vsaj na zunaj v podjarmlienje. KDK je na ta način via facti dobila upravičenost za nekako »prečansko« General Nobile startal Kingsba.v, 16. maya. General Nobile je včeraj popoldne ob 5. nenadoma startal k poletu na severni tečaj. Zrakoplov je popolnoma opremljen in preskrbljen z zalogami živil. Rim, 16. maia. Snočl ob 9. je poslal general Nobile ministrstvu za aeronav-tiko sledečo brezžično poročilo: Letimo 80 stopinj 29 minut severne širine in 37 stopinj vzhodne dolžine. Plovemo nad doslej še neznanim ozemljem v gosti megli, ki zastira razgled med Franc Jožefovo zemljo in Spitz-bergi. Radi nasprotnega vetra znaša brzina samo 58 km na uro. Zrakoplov je vsled goste megle pokrit z debelo ledeno skorjo. Kopnega doslej še nismo opazili. Katastrofa na morju — Teheran, 16. maja. v perzijskem zalivu se je včeraj potopil potniški parnik, na katerem je bilo 300 romarjev, ki so romali v Mekko. Parnik je tako naglo izginil pod vodo, da so bile rešene le štiri osebe, vsi romarji s posadko vred pa so utonili, Parnik je dobil vsled eksplozije kotlov pod vodno gladino velikansko luknjo, skozi katero je voda naglo tekla v notranjost ladje tako, da ni bilo mogoče rešiti potnikov. PRIJATELJSKA POGODBA S POLJSKO — Beograd, 16. maja. Danes sta zunanji minister dr. Marinkovič in poljski poslanik g Okenski izmenala Tatifikacijske listine o prijateljskem paktu in arbitražni pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko. fronto, ker je to samo odgovor na »srbijansko« fronto, ki jo vsaj po svoji formi predstavlja sedanja vladna koalicija. Povsem upravičena je ostra borba ,ki jo vodi KDK in z enako upravičenostjo lahko KDK to borbo nadailjuje in še bolj poostri. Noben pameten in trezno misleč človek na svetu ne more zameriti stvarnemu predstavniku državne večine, da ne dopusti pod nobenim pogojem in za nobeno ceno, da to večino pooblaščena manjšina tretira kot podjarmljeno in za nekake državljane druge vrste. Teoretično smo res enoten 'narod in je zato v teoriji vse eno, katera stranka je na vladti. Toda stvarno še nismo en narod. V tem je napaka naše ustave, da je lepo in divno teorijo, ki bo v doglednem času res tudi postala realna, že od vsakega začetka smatrala za stvarno. KDK ima v svoji borbi največ izgledov, da bo zbrala okoli sebe vse prečansko prebivalstvo. Ne vem, kaj se trenutno pripravlja, toda po izjavah gg. Radiča in Pribiče-viča se da sklepati, da se KDK pripravlja, da zapusti Beograd in Narodno skupščino. Če se to zgodi — vse eno iz kakega razloga — pridemo v težko krizo in potrebno bo mnogo uvidevnosti, razuma in truda na obeh straneh, da ta kriza ne rodi katastrofe. V tem trenutku, ko se to zgodi, ne bo vedel nihče, kako se bodo razvijali dogodki. Verjetno je. da bo pokret KDK krenil na levo. Vlada, odnosno ra-dikalska demokratska koalicija pa bo, kakor je to v takih razmerah že običajno, uporabila najostrejše mere proti opoziciji. In to vodi do notranjih nemirov v najtežji obliki, o kateri danes ni mogoče reci, kako bo končala. Nai-fatalnejše pri vsem tem pa ie dejstvo, da ni nobenega drugega sredstva, da se to prepreči, razen revizije ustave, za kar pa stranke, ki so danes na vladi, nimajo nikakega razumevanja. Če se torej na naši, to je srbijansk? strani, ne najde kmalu sposoben državnik odnosno močna politična skupina za revizi-j° "?tave, ki bo stopila v zvezo s KDK, ki predstavlja ogromno večino Hrvatov in velik del prečanskih Srbov, se bojim, da bomo izšli iz te naše najtežje notranje krize zelo oškodova-J* mnogo bolj, kakor si morejo to misliti današnje vladne skupine. STRESEMANN NEVARNO BOLAN — Berlin, 16. maja. Zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Stresemanna je od včeraj neizpremenjeno. Ledvice še vedno ne delujejo in zdravniki so zelo vznemirjeni. Tudi srce je zelo oslabelo. Najhujšega se trenofcno še ni bati, vendar Da lahko naglo nasPrihod jugoslovenskih delegatov, ki so prinesli prispevke, zbrane v Jugoslaviji, je za ves bolgarski narod zgodovinskega pomena in važnosti za medsebojne od noša je obeh bratskih narodov. Ta velikodušna akcija bratske cerkve in države je dokaz, da nikdar ne bo ugasnilo ono, kar ne more ugasniti: ljubezen med dvema bratskima narodoma ene vere in ene krvi! Ta čislo krščanski akt dokazuje notranje zbližinje in potrebo skupnega delovanja za mirni razvoj in napredk obeh narodov v duhu sporazuma, medsebojnega zaupanja in bratske ljubezni.« Bolgarski emigrantski zemljoradnički dijaški klub >Aleksander Stambolijskic pa je izdal na jugoslovensko javnost manifest, v katerem med drugim naglasa: >Neukrotljive naravne sile so v eni sami noči spremenile eno najlepših in naj-plodovitejših bolgarskih pokrajin v razvaline. Do včeraj cvetoča mesta in vasi, do včeraj veseli domovi in marljivo ter s trudom obdelana polja so danes spremenjena v bolnice, v taborišča gladnih, v žalostne arene strahovitih prirodnih razdejanj. Paj<-čolan smrti je pokril velik del bolgarskega delovnega ljudstva. V teh najbolj tragičnih trenutkih vidimo znano bratsko slovansko roko, ki kljub vsem mukam in težavam proži nesrečnemu bratu svojo prvo pomoč in tolažbo v težkih dneh smrti in tragedije. Pozabljeno je vse, kar je bilo med nami hudega -u slabega. Ta gesta velikega jugoslovanskega naroda je najlepši dokaz večne in neodoljive težnje slovanske ljubezni in solidarnosti. S tem se gradi nov in močnejši most v veliko bodočnost Slovanov na Balkanu. Nam, ki prebivamo v veliki in bratski jugoslovenski drŽavi, narekuje dolžnost, d«i danes tukaj med nami, a jutri v lastni državi pred vsem jugo-slovenskim narodom tolmačimo to bratsko ljubav in požrtvovalnost in da še z večjo vnemo in še z večjim navdušenjem dvignemo zastavo velike integralne Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, zgrajeno na svobodi in demokraciji, bratski enakopravnosti, solidamosti, v medsebojnem zaupanju in miru.< Vsi ti dokazi medsebojne ljubezni in bratske slovanske solidarnosti gotovo ne bodo ostali brez posledic na političnem polju in morda je baš nesreča, ki je zadela bratski bolgarski narod, ustvarila atmosfero najtesnejšega medsebojnega zbližanja, ki bo v interesu obeh južnoslovanskih narodov. Mi, ki smo vedno z bolestjo v srcu opazovali razdvojenost, ki je, podpihovana od tujcev, razdvajala Srbe in Bolgare, le iskerno želimo, da bi prišlo čimprej do uresničenja ideala vseh pravih Jugoslovenov, do združitve Bolgarije 9 kraljevino SHS v veliko in mogočno jugoslovensko državo. Borzna poročila. LJUBJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975), Bruselj 0—7.9355, Budimpešta 0—9.925, Curili 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9S—£.01 (7.995), London U— 277.41, Newyork 56.71—56.91 (56.81), Pariz 0—223.7, Praga 67.95—168.75 (16S.35), Milan 298.3—300.3 (299.3). Efekti: Investicijsko 91 den.. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 12£ den., Praštediona 825 den., Kreditni zavod 157— 175, Vevče 105 den.. Ruše 265—280, Stavb. 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca živahna. Zaključena sta bila 2 vagona in sicer 1 vason brstovih plohov, neobrobljenih. od 2.5 m naprej, 60—120 mm, fco. vagon meja po 1020 in 1 vagon bukovih metliše. 27-27. 1 — 1.10 m dolžine, fco. vagon meja po 50. Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize. Dunaj 799.5, Berlin 13.5971, London 277.4fl, Milan 299.30, Newyork 56.81, Pariz 223.70, Praga 168.35, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 453. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325, London 25.33: Newyork 518.80, Pariz 20.42, Milan 27-32. Berlin 124.15, Praga 15.375, Dunaj 73.03. 36 9 Iffttl % tSUO^FNSKI NAR O D» Hne 16. maja 1928. Rc*. 113 Ogromni izdatki za ljubljanske ceste in ulice V Ljubljani imamo na 43 km neizgrajenih cestišč. *a katera potrebuje občina 18 milijonov dinarjev, — Za 40 k* aovih kana« lov je treba občini nadaljnih 20 milijonov dinarjev. — Nujna potreba novih kreditov za napravo novih cest in hodnikov. Pisane zgodbe iz naših krajev Senzacijonalen beg komunista« — Atentatorski proces v Skop* lju. — Sedem razbojnikov pred sodiščem, — Romantičen beg tihotapca, — Poskusen samomor mlade Zemunke. Iz Beograda poročajo, da je pobeg* nil iz tamošnjiih zaporov znani komu* nist Kotura. Kotura se je že pred mese« ci javil, da je bolan in je zahteval, naj ga oddajo v bolnico. Zdravnik ga je pregledal in ker je ugotovil ,da je res bolan, ga je poslal v bolnico. V bolni* ci so opazili, da se komunist na nekaj pripravlja, toda nihče ni misli, da bi mogel pobegniti. Včeraj je imel dežur* no službo Sreten Jovanovič, ostali orožniki in bolniki so pa spali. Kotura je šel zgodaj zjutraj na hodnik in je prosil orožnika Jovanoviča, če sme po vodo. Bil je v bolniški obleki in golo* glav. Orožnik ga je vprašal, kako to, da je tako zgodaj žejen. Pil bi lahko kasneje. Kotura se je vrnil v bolniško sobo. Baš tedaj se je menjala straža. To priliko je Kotura izrabil in pobegnil iz bohniške sobe na hodnik in odtod na dvorišče. Srečal je samo enega bol* nika, ki je šel za komunistom, da bi videl, kam gre. Kotur je zbežal na uli* co in je izginil na neko dvorišče. Med tem je orožnik Jovanovič zvedel, da Koture ni v bolniški sobi. Šel je na dvorišče in ker tudi tam Koture ni bi* i o, je hitel na ulico in spoznal, da je komunist pobegnil. Orožnik se je vr* nil ves potrt in ni spregovoril niti be* sede. Na hodniku je pa potegnil samo* kres in se ustrelil. Smrt je nastopila hi* poma. Prihiteli so ostali orožniki in so bili vsi začudeni, ker jim ni bilo zna* no, da je pobegnil Kotura in si je orožnik Jovanovič radi tega končal življenje. Na lice mesta je takoj prišla komisija, ki je uvedla preiskavo. Po* licija je preiskala vse hiše v okolici in stanovanja vseh znanih komunistov, toda pobeglega komunista ni našla. Iz Skoplja poročajo, da se je včeraj pričela razprava proti 23 članom ma* kedonske organizacije MRO, ki so ob* toženi, da so lani med 19. in 20. no* vembrom izvršili atentat na brzovlak blizu postaje Aleksandrovo. Na progo so postavili dva peklenska stroja, ker jim je bilo znano, da bo v tem času privozil mimo vlak, vendar niso vedeli natančnega časa in so peklenske stro* je postavili na progo prezgodaj, tako da so stroji eksplodirali pred priho* dom vlaka. Policija je aretirala kot pr» vega osumljenca čuvaja proge, ker se je domnevalo, da je moral vedeti za zločinske naklepe atentatorjev. Čuvaj je po dolgem zasliševanju priznal, da so peklenske stroje postavili komuni* sti in je izdal tudi imena atentatorjev, ki so jih takoj ujeli in proti katerim se sedaj vrši razprava. ★ Te dni se je vršila v Zagrebu raz* prava proti sedmim razbojnikonuciga* nom, ki sicer zaostajajo za Prpičevo tolpo, toda ropali in morili so po vzgle* du Prpiča Malega. Čakali so seljake, vračajoče se s sejma v gozdu in jih napadli ter oropali. Bili so zelo oprezni. Trije razbojniki so vedno stali na stra* ži. Tako je delovala ciganska tolpa, katere glavni junaki so bili Gjuro Saj* novic, Mika Mikulič, Štefan Ugarko* vič, Kara Šajmovič, Mika Lakatoš, Mi* ka Ugarkovič in Gašo Sajnovič. Kot pomagača sta obtožena gostilničar Ivan Repar in njegova mati Jalža. Obtoženi so, da so v gozdu Draga pri Veliki Gorici napadli in oropali tri kmete. Čez deset dni so izvršili drzen vlom v Potočju in odnesli več tisoč dinar* jev vredne predmete. Tudi v Veliki Gorici so vlomili v hišo nekega boga* tega seljaka in ga oropali. Gašo Saj* novic je tudi obdolžen, da je lani ukra, del kobilo. Obtoženi razbojniki vse taje in izjavljajo, da so pred orožniki zato vse priznali, ker so jih batinali. Razprava je bila odgođena, da se za* slišijo še nekatere priče. ★ Te dni se bo vršila v Zagrebu raz* prava proti trgovcu Stjepanu Habazi* nu in mehaniku Franu Kositerju. Ta proces bo morda tudi pojasnil roman* tičen beg dunajskega trgovca Marka Geieria. ka ie Dobesrnil iz zasrrebške bolnice za kužne bolezni. Geigerja so prijeli cariniki v Zagrebu zaradi tihotapstva. Imel je pri sebi 20 kg saharina, ki ga je hotel vtihotapiti v Avstrijo. Bil je obsojen 2 leti ječe ali denarno globo 400.000 Din. V zaporu je tihotapec nenadoma zbolel in so ga oddali v bolnico za kužne bolezni, kjer ga je straži! stražnik Vinko Pintar. Geiger se je sprehajal po vrtu bolnice in ko se je stražnik za hip odstranil, je bolnik izginil. Iskali so ga po bolnici, slednjič so pa ugotovili, da je pobegnil v avtu, ki ga je čakal pred bolnico. Državno pravdništvo je obtožilo liabazi-na in Kositerja, da sta pripomogla tihotapcu k begu s pomočjo neke ženske, čije identitete še niso mogli dognati. Preiskava se je vršila tudi proti stražniku Pintarju, a se je ugotovilo, da ni bil v dogovoru z beguncem. Pintar je bil zaradi nevestnega izvrševanja sđužbe odpuščen. Geiger je preskočil zid, se preoblekel v civilno obleko v avtu in izginil. Najbrž je pobegnil preko meje na avtstrijsko ozemlje. Haba-zin zanika vsako krivdo, da je on na prošnjo tajinstvene Šepave žene pripeljal avto pred bolnico. Tudi Kositer pravi, da storil samo svojo poklicno dolžnost, ko je neznane mu potnike odpeljal v Maribor izpred bolnice v Zagrebu. ★ Včeraj si je hotela končati življenje mlada in lepa Zemunka Vidosava Milovanovič. Smrti si je zaželela po večdnenvnem prepiru s svojim možem, ki je Čolnar. Vidosava je stanovala v dvonadstropni hiši blizu Dunava. Ker ni bilo hišnega gospodarja doma, je pohitela v drugo nadstropje in vdrla skozi stanovanje na balkon proti Dunavu. Nato je skočila iz višine 20 m z balkona in pri tem obupno zakričala. Slišal jo je neki vrtnar in ji prihitel na pomoč. Vrtnar je našel nesrečno ženo tik ob vodi vso polomljeno in krvavo. Vidosava je bila pri polni zavesti in je vrtnarja prosila, naj jo vrže v reko. Rotila ga je, naj jo usliši. Vrtnar ni dolgo pomi&jal. Dvignil je samomorilko in jo odnesel v svojo hišo ter poklical rešilno postajo. Med tem se je Vidosava onesvestila. Prišel je stražnik in zdravnik. Samomorilka je bila v globoki nezavesti. Gotovo je obupavala, ko je bila še pri zavesti, ker ji samomor ni popolnoma uspel. Proti večeru se je nesrečna žena zavedla in je izpovedala svojo nesrečo. Pred meseci se je omožrla iz čiste ljubezni in vzela navadnega čolnarja. Ona je bila iz boljše hiše. Kmalu je prišlo med mladimi do nesporazuma. Vedno sta se prepirala. Mlada žena je vse potrpežljivo prenašala, ker so ji sosede rekle, da je vedno tako pri mladih zakoncih. Ker so pa postajale razmere v družini vedno neznosnejše. se je odločila, da naredi vsemu konec s samomorom. Sosede so pa izpovedale, da je rudi Vidosava kriva, da je vladal med zakoncema večen prepir. Na ljubljanskem meatnem ozemlju je bilo do 1. 1923. 272 komunikacij, ki so ime, la svoja imena; 1. 1923. in 1926. je bilo na novo imenovanih 52 komunikacij, sedaj pa bo treba zopet na novo imenovati Se 54 ko* miraikacij, ob katerih nastajajo posamezne hise ali skupine hiš. 2e te Številke same pričajo, kako hitro se mesto v teritorijal* nem pogledu razvija, kar tudi ni nič čud* nega, saj se zazidavajo le predeli z odprtim stavbnim sistemom. Priznati je seveda tre* ba, da je bivanje v odrtem sistemu v higi-jenskem pogledu za prizadeto prebivalstvo veliko bolj ugodno kakor v strnjenem si* stemu. To pa na drugi strani zopet izred* no obremenjujejo mestno občino, ki mora v odprtem sistemu napraviti in vzdrževati dosti več cest, kakor bi jih bilo treba pri strnjenem sistemu. Od vseh 378 komunika* cij, ki imajo že imena, odnosno, ki jih m©* rajo v najkrajšem času dobiti, je tlakova* nih cestišč 8713 km; v vsej širini izgraje* nih makadamskih cestišč je 34.226 km, le v ca. polovični širini izgrajenih makadam-* ■kih cestišč je 15.735 km, le v ca. tretjin* ski širini izgrajenih makadamskih cestišč je 5078 km, še neizgrajenih komunikacij, odnosno njih delov je pa 32.222 km. Skup, na dolžina teh kategorij znaša 146.283 km. Ako izpremenimo dolžino na polovico in na tretjino izgrajenih makadamskih ce* stišč na dolžino neizgrajenih cestišč, tedaj dobimo skupaj 43A80 km računskih km ne* izgrajenih cestišč, t. j. skoro polovico one dolžine komunikacij, ki jih je imela Ljub* Ijana ob izbruhu svetovne vojne. Ako suponiramo le 12metersko širino cest, znašajo stroški za odkop in odvoz slabega materijala ter za nabavo dobrega materijala in valjanja Din 330 za tekoči m, to se pravi, da bi veljala naprava omenje* nih 43.480 km cestišč najmanj okroglo 14 milijonov dinarjev. Ker pa so nekatere ko» munikacije širše kot 12 m in bo treba na mnogih krajih še drago odkupiti cestni svet, se bo ta postavka zvišala na najmanj 18 milijonov dinarjev. Pripomniti je treba, ia so to izdatki le za napravo cestišč, brez sseh napeljav in kanalizacije. Ako pa izra* čun amo množino gramoza, ki je potreben za gornjih 43.480 km cestišč, vidimo, da gre tM m* ceste 5 m3, to je v teži ravno 1 desettonski vagon. Potrebovali bi torej 43.480 vagonov gramoza za napravo teh cest ali 1087 vlakov. Pa še drugi stroški čakajo mestno ob* čino: to so izdatki za napravo kanalizacije. — Na mestnem ozemlju znaša dolžina cestnih in zbiralnih kanalov 40.111 km. To je le slaba tretjina dolžina v zgoraj ome* njenih 378 komunikacij. V splošnem je namreč kanaliziran le centralni del mesta, kar je do svetovne vojne prilično še zado* štovalo; kanalizirano ozemlje je omejeno približno z naslednjimi črtami: Na severu proga Maribor-Rakek, na vzhodu Langu* sova (Tobačna) ulica do Gradaščice, nato Gradaščica do izliva Ljubljanice, nato Ljubljanica do Grubarjevega prekopa, nato Grubarjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta v podaljšku do zave* tišča v Japljevi ulici in od tu črta na glav, ni kolodvor. Treba je torej še kanalizirati Gledališka kriza v LJubljani ni osamljen pojav. V Jugoslaviji imajo enako krizo po vseh ffledatiškib mestih, izvzemši Beograd in Zagreb. Drugje so imeli gledališko krizo že prej ali pa jo tudi še imajo. Težke živijenske razmere, kri« se v javnem gospodarstvu, kruto ixt reza jen] e po prevratni opojnosti, propadanje novih, nesolidnih imovitmkov, preobilje umetniških prireditev in pomnožite v zabavišč, kinov i. dr. — vse to je po vsej Evropi izzvalo in Še izziva gledališke krize. Gledališke krize v Ljubljani so bile že pred prevratom takorekoč vsako leto, dokler ni mestna občina prevzela gledaMŠke uprave. Tedanji župan Ivan Hribar je udaril z nogo ob tla in defcretiral: »Deficita ne sme biti več;! Pod nobenim pogojem ne!» In deficita ni bik). Štiri leta. Potem je Hribar odšel, kmalu za njim mestna gledališka uprava, a vrnil se Je deficit in ž njim kriza. Zopet je mestna občina morala priskočiti na pomoč ter je omogočila vsaj skromne predstave pod Borštnikovim vodstvom ter gostovanja zagrebške opere in operete. Ljubljanska občina pa je sploh dolga desetletja subvencionirala naše gledališče, vzdrževala zanje orvečme sama tudi Slovensko FllhaTmonijo, da je omogočala slovenske operne in operetne predstave, ter zdaj že nekaj let breo poslali iz St. Gallena rumunski policiji 700 švicarskih frankov. 700 šv. frankov je velik denar, si je mislil komisar, čemu bi torej Štedili? In res ni bilo govora o kakšni štednji. Trojica se je vsedla v Bukarešti na vlak in ga-lantnti policijski uradnik je poskrbel, Ua je potekla vožnja v najprijetnejšem razpoloženju. Moteli, majhni izleti, povečanje plesnih in drugih zabavnih prireditev — mnogo dobrega in lepega so si privoščili po poti, predno so dospeli v Arbon na Švicarskem. Od tam bi se lahko odpeljali z železnico v Št. Gal-len — pa čemu bi štedili, ko nam je ostalo še vedno dovolj denarja, da si lahko najamemo luksuzni avto, s katerim obiščemo komodno tudi razne mične kraje, ki ležijo na levi in desni med Arbonom ter St. Gallenom? In tako je dospela jovijalna družbica končno na cilj. Sele tu se je pokazalo, da sta dva pravzaprav zločinca in tretji policijski komisar — ki mu je bilo treba dodati novih 300 frankov na roko, da se je lahko vrnil v domovino. Gotovo nam Še ni znana. Tekmo bo sodil zagrebški sodnik g. Fabris. ★ — Službeno iz LHP. Seja upravnega od* bora se vrši danes ob 20. v damskem salonu kavarne « Emona* in ne v posebni so* bi kavarne «Evropa», kot je bilo včeraj javljeno. — Tajnica. mu je bilo žal, da se je idila tako kmalu končala. Oba ptička pa sta romala z najboljšo voljo v zapor, s prijetno zavestjo, da sta nekaj ljudi ociganila in da se jima je vseeno dobro godilo. Švico je stala ta eskorta celih 1000 fr., — a upniki se za svoje denarje lahko obrišejo pod nosom. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 16. maja 1928; katoličani: Janez Nepomuk; pravoslavni: 3. maja, Mladena. Jutri: Četrtek, 17. maja 1928; katoličani: Vnebohod; pravoslavni: 4. maja, paskal. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >2upan StilmondskU. Opera: Lady X.< Kino Matica: »Beli pajek<. Ljudski kino (Ideal): >Carjev glasnik,« drugi del in .konec. PRIREDITVE NA PRAZNIK. Drama: >Nedeljski oddih<. Opera: >Toscac. Kino Matica: >Beli pajekc. Ljudski kino (Ideal). Trije tedni ljuba vi<. Sport: Tekma Ilirija—Primorje ob 116. na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramrr, Miklošičeva cesta. Francoski socijalisti odklanjajo vstop v vlado Lvon, 14. maja (be.) Kongres socialistične stranke rhonskega departementa je danes izdal resolucijo, v kateri izjavlja, da se stranka vrača na svoje tradicionalno stališče, po katerem odklanja vsako ponudbo vlade za vstop v vlado. Gledališče brez krize in deficita Pogled v zgodovino naše Talije. — Posledice podržavljenja gledališča. — Ne letajmo previsoko. Gledališka kriza v Ljubljani Proračun Narodnega gledališča za sezono 1928/29. — Primanjkljaj znaša nad pol milijona. — Nekaj pojasnil k proračunu. lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skr&fc Sviienskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapcavo ckjjo pravi izražaj oMičjel Elida Shampoo napravi lase mehke kot svife to jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravila vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhafo-^m^J^s^* danju las. Brez vseh škodljivih prin^^ lipo ra h 1 j a j te z*a rrcgo v anfc Sate* sstesmlr>i SHAMPOO 'Včeraj popoldne se je v dramskem gledališču nadah'evala revizija. Uprava Na-rodneza gledališča je predložila proračun za sezono 1928/29, ki ca priobčujemo v celoti. Proračun se glasi: Izdatki: a) plače Din 4,891.836.— h) honorarji > 450.000.— c) materijalni izdatki > S22.000.— č) dnevni troški predstav 158.510.— d) statisti » 66.000.— e) vojaSka godba • 45.000.— f) gosti » 95.000.— g) državna veselična taksa » 168.000.— Din 6.607.146.—» Dohodki: a) drž. dotacija po budžetu Din 4,450.000 b) naknadni kredit » 100.000 c) prelhniniranni dohodki predstav 1.600.000 Din 6,150.000 Proračunski pregled za sezono 1928 29. Izdatki Din 6,697.146.— Dohodki 6.150.000.-Primanjkljaj Din 547.146.— Proračun izkazuje torej nepokritega primanjkljaja Din 547.146.—, ki ga na bi po želji g. inšpektorja Čekića in uprave Narodnega gledališča prevzel nase oblastni odbor in mestna občina ljubljanska, seveda poleg obveznosti, ki jih je nudila. Na pripombo revizijske komisije, da bi bilo treba proračun še pregledati ne le v strokovnem oziru, temveč tudi primerjati z uspehi v zadnjih sezonah, je inspektor Čekić pregled knjig glede dosedanjega gospodarstva kategorično odklonil, češ, da tega, kar je po ministru prosvete že odobreno, revizijska komisija ne bo pregledovala, ker je gotovo vse v najlepšem redu; pač pa je pripomnil inspektor Čekić, da se bo dalo pri proračunu še doseči prihranka kakih 250.000 Din pri osebnih in materijalnih izdatkih, vsled česar bi znašal proračunski primanjkljaj le še 300.000 Din. Z ozirom na govorice, ki krožijo v javnosti in z ozirom na časopisna poročila, je komisija nameravala posvetiti posebno pozornost osebnim prejemkom. Inspektor Čekić in uprava Narodnega gledališča sta zavzela stališče, da je plačilna lista najstrožja uradna tajnost, češ, ako se ta objavi, bi nastalo med članstvom še večje razburjenje. Po daljšom prerekanju je končno uprava pristala na to, da predloži plačilno lisio na vpogled z vsemi kavtelami. Po vpogledu v plačilno listo bo komisija svoje delo nadaljevala. NEKOLIKO POJASNIL K POSAMEZNIM TOČKAM PRORAČUNA. Ad a). Plače so računane tako, kakor so se faktično izplačale po plačilni listi dne 1. aprila 1925. Spremembe so sledeče: iz dramskega solističnega ansambla je izločena postavka za gospo Danilovo, ki je bila upokojena. Pri orkestru je bil honorarno nastavljen oboist. Na njegovo mesto pride nov član s polno plačo. Pri zboru je vnesena solistka, ki je prejemala dosedaj plačo kot učiteljica. Dodatki, katere dobe oni dramski člani, ki sodelujejo stalno v opereti, so vneseni med honorarje. Ad b). Honorarji so se kalkulirali na podlagi taktičnega stanja, računajoč z nastopi posameznih Obc-o Višina honorarjev se je računala tako, kakor jo je naročil upravnik Kregar v svojem novem predlogu za honorar. Poleg plače bi prejemali posamezniki za prekobrojne nastope v mesecu posebne honorarje. Ti honorarji znašajo n. pr. od 5. nastopa dalje po 300 Din itd., a različno po kvalifikaciji solistov. Pri večernih predstavah imajo službo za odrom vrstoma kapelnik! Od vsakega dejanja, ko ima za odrom službo, dobi 10 Din honorarja. Člani orkestra imajo honorarje določene v njihovi pogodbi, za stvari, ki sicer niso pisane v njihovem glasovnem partu. ali če nadome-stujejo instrument, ki sicer ni zaseden v orkestru. Člani zbora dobe honorar za male solistične partije. Honorar dobe tudi za razne neme vloge. Ce sta v nedeljo dve predstavi, dobi vsak član za popoldansko predstavo 25 Din, za igralske vloge v operetah pa dobe honorar od slučaja do slučaja. Tudi nekatere članice baleta imajo od 12. predstave dalje a 20 Din ali a 10 Din, solista pa od 9. nastopa dalje po 100 Din. Pomožni balet ima honorar za vsak nastop v operi, opereti ali drami, ker nima stalnih prejemkov. Nočni čuvaj v operi opravlja službo oder-skega delavca pri predstavah in ima zato pavšalen honorar 200 Din mesečno. Krojača in šivilje so ves dan zaposleni v gledališču, za delo pri predstavi pa prejemajo honorar od predstave po 20 ali 10 Din. Ev. nadure, nočno delo v slikami in mizami se v nujnih primerih seveda posebej honorira. Članica drame, ki je prevzela poleg zaposlenosti v drami več altovskih partij v operi, ima pavšalni honorar mesečno 1000 Din do preklica. Dramski člani, ki sodelujejo v opereti, imajo deloma stalni mesečni honorar ali honorar od nastopa. Operetni režiser prejema za vsako novo režijo 1.500 Din enkratnega honorarja. Proraotmane so štiri premijere v sezoni. Ad c). Uprava plačuje avtorjem tantijeme, in sicer domačim avtorjem 15 %. tujim pa od 6 do 10 % po pogodbi. Preliminirani znesek je računan z 9 •/• inkasa, ki pripade tantijemam. Letno potrebuje gledališče ca. 15 dramskih in 10 opernih prevodov. Kal-kulirani honorar za 10 dramskih prevodov znaia po 1.500 Din, za pet po 2.000 Din. a za. operna in operetna dela po 2000 Din. Pri nabavi materijala mora plačati uprava vse poštne in druge stroške. Izposojeni or-keaterskl materijal je podvržen posebni iz-posoinini, ki se računa za dobo ene sezone od 1000 do 2000 Din za vsako operno ali operetno dek>. Dolžnost Narodnega gleda- lišča je, da izvaja izvirna dela. Skladatelji oddajajo navadno po en klavirski izvleček in orkestralno partituro, vse ostale prepise mora izvršiti gledališče na svoj račun. Kurjave se porabi tekom enega leta od 240 do 250 ton premoga, 30 kub. metrov bukovih drv v operi in 6 do 7 kub. metrov mehkih drv v drami Postavka za garderobo, dekoracije in rekvizite se utemeljuje s tem, da je najmanj 15 dramskih ter 20 opernih in operetnih premijer v sezoni. Fundus je star tu izredno izrabljen, pa tudi slab in ne odgovarja časovnim predpisom in zahtevam. Člani orkestra prejemajo po pogodbi pavšal za strune, gledališče pa ima najeta tudi dva klavirja za korepeticije v operi. Uprava mora pačevati najemnino za skladišča in sicer za dramsko skladišče Kranjski hranilnici, za operno pa telovadnemu društvu Sokol. Ad č). Faktični dnevni stroški predstav so računani za 200 dramskih in 100 opernih predstav v sezoni. Ad d). Statisti dobivajo 15 Din honorarja od predstave, pri kateri sodelujejo. Ad e). Vojaška godba prejema za sodelovanje v drami honorar po ngenem pravilniku. Ad 0. Zaradi malega števila opernih solistov in tudi zaradi večje zanimivosti tekočega repertoarja mora uprava pozvati tu pa tam goste. Običajni honorar za domače goste Zagreb—Beograd znaša od 1.500 do 2.500 Din za vsak nastop. Tuji gosti so razmeroma dražji. Gostovanje celih dramskih ansambljev so proračunana za tri taka gostovanja po 15.000 Din, k! pa vselej prinesejo dober prispevek gledališki blagajni. Akademska omladina v obrambo gledališča Akademska omladina ljubljanske univerze, zbrana po svojih zastopnikih na med-društvenem sestanku dne 16. maja 1928., ie sklenila glede na resno ogrožen položaj slovenskega gledališča tolmačiti inšpektorju umetniškega oddelka ministrstva prosvete g. Milutinu Čekiću svoje razpoloženje. Akademska omladina izjavlja: Da smatra za svoio visoko in častno nalogo braniti ugled slovenskega narodnega gledališča, ki ie poleg univerze, akademije znanosti in umetnosti ter narodne galerije naša najvišja narodna kulturna institucija. Da smatra za svoio nesporno pravico kot stalna obiskovalka gledališča ščiriti ob tem kritičnem trenutku umetniški nivo omenjenega zavoda. Da je trdno prepričana, da ne leži vzrok današnjega poloma slovenskega gledališča le v finančnih zadevah, ampak predvsem v nezmožnosti nekvalificiranega voditelja v osebi upravnika arhitekta g. Kregarja, ki vidi v baletu in opereti edino sanacijo slovenskega gledališča. Akademska omladina odločno protestira, da odločajo v Internih kulturnih vprašanjih faktorji, ki merijo intelektualne zmožnosti !e po politični pripadnosti In zato nujno zahteva, da taki poskusi sistematične demon-taže naše kulture enkrat za vselej orene-haio. V zvezi s tem zahteva akademska omladina, da merodajni krogi preprečijo povra-tek g. arhitekta Kregarja na intendantsko mesto. Akademska omladina izjavlja, da bo nadaljevala borbo proti arhitektu Kregarju tako dolgo, dokler ne bodo pristojne oblasti upoštevale upravičenega stališča slovenske javnosti in igralcev. K vprašanju javnega kopališča Vedno živahne je se razpravlja, kje naj se ljubljančanom zgradi še kako letno kopališče. Naravno, da ga tembolj pogrešamo, čim občutneje se vsi sloji mestnega prebivalstva zavedajo neobhodne higienič-ne potrebe, da si v poletni dobi osvežijo s\oje telo in ojačijo zdravje v prosti naravi s pomočjo najpreprostejših, a najučinkovitejših elementov: zraka, vode in solnca Imamo sicer mestno kopališče ob Ljubljanici, drugo v Koleziji, a ne to ne ono ne ustreza popolnoma, zakaj če bi se vročega poletnega dne izmed 60.000 ljubljanskih prebivalcev hotelo kopati vsaj 10.000, bi se v omenjenih dveh kopališčih nikakor ne mogli zvrstiti, da bi bil vsak deležen blagodejne kopeli. Temu nedostatku hoče športno društvo »Ilirija« odpomoči s tem, da bi zgradilo udobno kopališče v Tivolskem parku. Načrt ie vsekakor moderen in velikopotezen, a njega izvršitev bo zahtevala toliko investicijo kapitala, da bo težko donašala zadostne obresti, kaj še da bi se v doglednem času amortizirala, razen če se bodo nastavile tako visoke kopalne pristojbine, da jih proprosti človek, ki je take kopeli najbolj potreben, ne bo mogel redno zmagovati. Vprašanje je tudi. je - li lega nameravanega kopalnega ba-sena ugodna, kolikor se tiče popoldanskega solnčenja, zakaj na zapadni strani se dviga Tivolski hrib, ki bo solmce vsaj eno uro prezgodaj zastrl. Kopališče brez izdatnega in dolgotrajnega osolnčenja pa je nedostatno. Zato je treba misliti še na druge možnosti, da se nudi ljubljančanom čim ugodnejše in cenejše kopališče, in tako bi bilo ob Savi. 2e predlanskim je posebna mestna komisija iskala primernega prostora ob Savi. Ugotovilo se je, če sem prav poučen, da bi se dalo prirediti najprikladneiše kopališče v Mednem: tam je na levem savskem bregu približno pol kilometra dolga proga od mlina navzdol v smeri proti Tacnu, kjer bi se lahko postavile enostavne kolibe obla-cilmice. Sredi Save pa? je obsežen prodnat otok, kakor nalašč ustvarjen za solnčenje. Ves ta kraj je od ranega jutra do solnčnega zahoda izpostavljen solnčnlm žarkom, ki so spričo jasnine zraka tu dokaj učinkovi- tejši (ultravioletni žarki!) kakor v vedno mrčavem ljubljanskem ozračju. In kopel v tekoči vodi vse drugače osvežuje kakor v leni Ljubljanici ali v motni in mlačni Gra-daščici. Nedostatek tiči pač v tem, da je Sava toliko in toliko kilometrov od Ljubljane oddaljena. A tudi to ni bistvena ovira, zakaj po gorenjski progi vozi več vlakov — železniška uprava je za kopalno sezono uvedla še poseben kopalni vlak, ki bo vozil iz Ljubljane ob 14 uri 20 m do Kranja — do Medna sega prva cona, torej stane vožnja do tja najnižjo ceno. Brez dvoma bo žel. uprava za kopalce dovolila -polovično ceno, kakor je to veljalo pred leti za kopalne vlake na Laze. Tako bi mogla naša mestna uprava urediti z razmerno majhnimi izdatki ob Savi najeugodneiše kopališče, zlasti še, če bi napravila tako težko pogrešano brv, ki bi vezala oba savska bregova pri Mednem. SPD bo dalo še to poletje zgraditi zavarovano planinsko stezo na Grmado ob šmarni gori strmo po skalah mimo Turaca, tako da bo staro in mlado imelo krasno priliko, za izdatno telesno okrepitev: na Grmadi se pretegniti in pre-potiti, nato pa v hladni savski kopeli se okopati in osvežiti. Ce ljubljanska mestna občina prevzame v svoj delovni progTam, da uredi to kopališče v Savi, ji bomo gotovo vsi Ljubljančani hvaležni. W. Prosveta Celjsko gledališče Tu se je vršila v nedeljo 13. t. m. proslava materinskega dne^ En dan v letu 6mc posvetili ma>teri, ostale dneve je mati na žalost pozabljena. In meni se je celo zdelo, da je bila pozabljena celo včeraj. Kar se je nabralo v gledališču včeraj, — je peščica mater, mnogo dece, onih, ducat profesijoual-nih kričačev in morilcev na stojišču, ki bJ zanje že bil čas, da bi jih nekdo lastnoročno brcnil iz gledališča, in par moških . . . To je bore malo. Kje so bili tisti, ki vedno trobijo o materi, kako je še malo spoštovanja in kako malo se skrbi zanjo itd. Kje so bili? ... In kje so bili možje, sinovi, očetje? . * . Ali se jih nič nI tikalo? Mislim celo, da je nam moškim potrebno spoštovanje materinskega dne bolj, kakor materam . . . Akademija v proslavo dneva je bila pestra in zelo posrečena; posrečena v izvajanju in v zamisli. Izvajale so jo celjske šole. To je bila prva revija umetniškega udej-stvovanja celjske mladine. Poznalo se je, da so se učitelji trudili in so dosegli uspeh celo tam, kjer niso imeli niti materijala na razpolago . Po uvodnih besedah strok. uč. ge. Zupančičeve se je izvajal program. Učenke oz. učenci so ljubko deklamirale po eno pesem Vasiljeva, O. Zupančiča, A. Gradnika ter dve moji pesmici. Po dvoje solotočk sta od. peli mladi soprani stki Stermeckijeva in Kirbischeva. Imate obe čeden, seveda še neizdelan glasek, ki pa posebno pri Kirbi-schevi že zveni v višini, čuvstven in diskreten spremljevalec jima je bil mladi in nadarjeni pianist g. Kuntara. Nastopil je še moški zbor drž. gimn . z dvema pesmicama, deški zbor mešč. šole je odpel Schwa-bovo »Večer na morju« še dokaj dobro, meni še posebno všeč radi krasnega ppe je bilo izvajanje dekliškega zbora mešč. šole, kjer je pokazala dirigentka gdč. Lovrečova lepe pedagoške zmožnosti. Vmes so še zara. jale učenke os. šole, violinisti mešč. šole pa so odsvirali še dokaj precizno dva viol. kvarteta Glucka in Griega. Višek sporeda in umetniško zaokroženi sta bili dve ruski narodni pesmi, ki ju je odpel čez sto pevcev in pevk broječi mešani zbor mešč. šole pod vodstvom g. šegnle res mojstrsko, šeguli dolguje akademija največji uspeh. D# G. Koncert pevskega in tamburaškega zbora v LJubljani. V petek 18. t. m. se vrši v Unionski dvoran] koncert, katerega priredi pevski in tamburaški zbor Jugoslovanska Era iz Novega Sada. Na koncertnem sporedu je zastopana cela vrsta jugoslovenskih avtorjev kakor: Vilhar, Volarič, Do bron ič, Cobandč, Zaje, Žganec; Binički, lir i-stič, MUojevič, Mokrantjac itd. Zbor je na potu preko Evrope in Severne Amerike, kamor hoče ponesti našo jugoslovensko pesem. Vstopnice v Matični knjigarni. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vaja mešanega zbora se vrši v petek, dne 18. maja ob 20. uri. Vsil Odbor. Gostovanje zagrebške drame v Ljubljani. Kakor že javljeno, gostuje v petek, dne 18. t. m. v oašem dramskem gledališču zagrebška drama. Vprizori se Krleževa drama v dveh dejanjih «V Agoniji*. V drami nastopijo sledeče osebe: Lem-bach, bivši dragonski podpolkovnik — Ivo Bajalic, Laura, njegova soproga, lastnica modne trgovine cMercure Galant* — Vika Podgorska, dr. Križovec, advokat — Dubravko Duišin, Ma-dle Petrovna, ruska emigrantka — Milica Mihdčič, Marija, sobarica — Margita Patav, gluhonemi prosjak — Adalbert Gorjanič. Prvo dejanje se vrši v trgovina «Mercure Gagant* zvečer, drugo j>a ponoči na stanovanju baronice Lembach. Režiser je g. Alfonz Verli. Na to gostovanje zagrebške drame opozarjamo vse prijatelje dramske umetnosti. Gospa Vika Podgorska — prvakinja zagrebške drame in naša rojakinja nastopi v ljubljanski drami v petek, dne 18. t. m. ob priliki, ko gostuje del zagrebške drame v Ljubljani. Vika Podgorska je ena najodldčnejših jugosloven-skih dramskih umetnic, ki vživa v Zagrebu največji ugled. Z izvrstnim uspehom je kreirala celo vrsto glavnih vlog v raznih delih domačega pa tudi svetovnega repertoarja. Marij Šimenc v «Tosci». Jutri na praznik Kostume v naši operi odlični tenorist g. Marij Šimenc v svoji najboljši vlogi Cavara-dossija v Puccinijevi operi cTosca*. Naslovno vlogo Tosce poje ga. Mitrovičeva, barona Scarpija — g. Ho« lodkov, cerkovnika g. Betetto, Angellotia — g. Janko, ostale vlage so v rokah ge. Ribičeve, gg. Mohoriča. Mencdna in Perka. Predstava se vrši izven abonmaja pri običajnih opernih cenah. Dramska ljudska predstava pri izredno znižanih cenah od 15 Din navzdol bo v četrtek zvečer v ljubljanski drami. Vprizori se bor&esca v treh dejanjih «Nedeljski oddih* v režijti profesorja g. Šesta. V burlesci nastopijo ga. Medvedova, gna. Silva Danilova, gna. Debeljakova, gna. Vida in gna. Rakarjeva ter gg. Kraltf, Jan, Gregorin in Cesar. N. Tolsto!, Ana Karealna. Roman. Prevel Vladimir Levstik. Ljubljana 1928. Komisijska založba Zvezne knjigarne. 1087 strani. 2 zvezka v izvirni črni aLi višnjevi platneni vezbi. Cena v kaTtonu 250 Din po pošti 260 Din. «Ana Karenina*, nesporni višek umetnosti velikega ruskega pisca, je obenem eno izmed najsprednjih veledei svetovnega pripovedništva; ena tistih knjig, ki jih moraš citati, da lahko govoriš o svoji leposlovni naobrazbi. A ne glede na oblikovno dovršenstvo, ki ga niti Tolstoj sam ni več prekosil, je ta roman skoro univerzalen v svoji notranji pomembnosti. Prvič kot Široka, vseobsežna panorama življenja in duševnosti bivše Rusije v drugi polovici minulega stoletja — dvakrat važna zato, ker izpopolnjuje in popravlja deloma patološko pobarvano prikazovanje dragega največjega ruskega genija, F. M. Dostojevskega. In drugič: kateri novodobni roman bi se mogel primerjati z tAno Karenino> glede na svojo občečloveško vsebino? Kateri jo dosega z bogastvom filozofskih, nabožnih, moralnih in socialnih ideđ? In da govorimo o glavni temi: kje drugje so tako mojstrsko, tako fanatično resnicoljubno in tako presunljivo osvetljeni vsi najgloblji in najintimnejši problemi ljubezni in zakona? Iz vseh teh razlogov je «Ana Karenina* branje, ki pomeni za vsakogar nepozaben, pretresljiv in v svoji rodovitnosti kar brezprimeren notranji doživljal. cZvezna knjigarna* si je pridobila nemajhno zaslugo s tem, da nam ponuja ob stoletnici pisateljevega rojstva to mojstrovino v popolnem, gladko tekočem prevodu, obenem pa v krasni izvirni opravi, ki bo vsakemu očesu v radost in vsaki knjižnici v kras. Za to opravo in ta ogromni obseg — dva zvezka z malone enajst sto stranmi! — je cena vkljirb visoki številki Jako zmerna. Slovenska moderna umetnost 1918— 1928. To razstavo priredi na letošnjem ve-lesejmu Moderna galerija v Ljubljani in bo obsegala sledeče oddelke: Propagandni: Katalogi razstav grup ali posameznikov doma in v inozemstvu. Plakati razstav grup in posameznikov doma in v inozemstvu. Kritiko l ilustracijami o grupah in posameznikih, domače in inozemske. Kritike z ilustracijami v revijah. Revije z ilustracijami del grup in posameznikov. Dekorativni: Knjižna oprema (ilustracije, vinjete, ex libris, uporabna grafika) reklami, letaki. Dekorativne slike in plastike. Dekoracije interieurov. Keramika. Inscenacije. Kostumi, vezenine, čipke. Diplome. Grafični: Originalne radi-ranke, cinkopis, lesorez, linolej. Uporabna grafika (etikete, reklamni lističi, ceniki, kolki, vabila itd.) Plakete in medalje. Foto- grafije: Izvršenih cerkvenih del. Spomenikov in drugih posameznih javnih del. Fotografije razstav grup in posameznikov. Ki-* parska in slikarska razstava: Kipi. Slike (olje, tempera, pastel, akvarel). Ri9be. Izpred sodišča Trije obsojenci Krojaški pomočnik Julček, z Dolenjske* ga doma, je prišel lani septembra v Ljub* Ijano iskat dela. Srečal je natakarja Maksa, ki ga je povabil s seboj v Sarajevo, rekoč, da bo tam dosti dela in jela, a zvečer se bosta skupaj oddehnila in rujno vince pila, Julček je res ubogal Maksa in šel ž njim. Dela pa nista dobila, zato je Julij pričel beračiti po Zagrebu in Sisku; nekoliko ga je pa podpiral tudi Maks, ki je še vedno imel nekaj denarja. Iz Sarajeva sta se oba vrnila proti Ljub* ljami. Ker se jima je škoda zdelo plačati vožnjo, sta se vtihotapila v vagon in se peljala brez listka do Zidanega mosta. Iz Zidanega mosta sta šla peš v Radeče, kjer sta zopet beračila. Vrnila sta se zo* pet v Zidani most, kupila vozne listke do Trbovelj, peljala sta se pa v Ljubljano. Tu je seznanil Maks svojega tovariša s pekov* skim vajencem Janezom, ki je tudi na sla* bem glasu in podvržen tatvini. Vsi trije tiči so letos januarja odnesli trgovcu Iva« nu Erbežniku v Zaklancu nekaj obleke, tr* govki Čertežnikovi in Goršetovi pa 2en* ske hlače, sviter in čevlje. Dalje sta Janez in Maks starinarici Karolini Moharjevi od* nesla hlače in srajco, a Grahonovi jabolka in pomaranče. Kradla sta tudi v Kozarjah in St. Vidu ter odnesla razne malenkosti. Obtožnica označuje vse tri tatinske brat* ce za pristne potepuhe. Ko so sedeli vsi trije na zatožni klopi je pristopila Jane* zova mati ter mu razburjena skočila v lase in ga ozmerjala. S težavo so ju ločili. Janez je zaključil svoje potepanje za 6 mesecev, a njegova tovariša vsak za 3 me* sece, ki jih bodo morali presedeti v ječi. Pomagajte Bolgarom! 1 Strta 1 •SCOVEN5KI NAROD« dne 10. maja 1928. St«. 113 Dnevne vesti. — Vsem poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1°28., t. j. v tretjem letu svojega obstoja, naslednje štiri za vse zanimive, zabavne in poučne knjige. 1.) Vodnikova pratlka za leto 1929. Ta rpfnese poleg koledarske vsebine tudi celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas danes najbolj zanimajo. Bogato bo okrašena tudi s slikami. — 2.) Fran Govekar; »Olga«. Povest Je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje v mestu in na deželi. — 3.) Ivan Ma-tieič: »Na mrtvi stražK. Ta zgodovin ka pcvest nam obudi velike spomine davnih časov ter pokaže ono dobo, v kateri so se morali naši predniki boriti za svojo svobodo in življenje s krvoločnimi Turki. — 4.) Ivan Lah: »V borbi za Jugoslavijo«. Ta velezanimiva knjiga bo p'>laia ob lOletrici našega osvobojenja vse one velike dogodke, ki so se godili tik pred volno In med vojno okoli nas in pri nas. dokler nam ni zasijal 1. december 1918 Knjiga nam bo pripovedovala, kako se je pojavil beli orel nad Balkanom, kako je stopil na prestol naš kralj Peter L Veliki Osvoboditelj, kako se je mala Srbija pripravljala na veliko delo, kako so se hitro vrstili zgodovinski dogodki, dokler ni izbruhnila balkanska vojna In tik nato svetovna. Pripovedovala nam bo, kako je tudi slovensko vprašanje stopilo pred evropski svet in smo Slovenci iskali svoje rešitve v jugoslovenstvu. tako, da smo lahko rešili sebe in svojo zemljo iz tujih rok. knjiga bo bogato ilustrirana. Prosimo vse gg. poverjenik^(ccK tia poagttira-jo s tem lepim književnim darom med znanci in prijatelji s pozivom, da nai pristopajo v vellem številu k Vodnikovi družbi- Ta lep književni dar naše Vodnikove družbe naj vzpodbudi vse gg. poverjenike (ce), da naj tem intenzivnejše nabirajo člane in skušajo pridobiti družbi čim več članov. Vsakega člana pa prosimo, da naj tudi on v svojem ožjem prijateljskem krogu vzbudi interes za Vodnikovo družbo. Vsak član Vodnikove družbe nai skuša pridobiti družbi vsaj enega novega člana ter ga na} prijavi poverjeniku svojega kraja, odnosno centralni pisarni v Ljubljani. Vse ljubitelje lepih knjig, ki še niso člani Vodnikove družbe, pa prosimo, da naj prijavijo svoje članstvo pri poverjeniku svojega kraja, odnosno pri centra'!™ pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Za rna' ;."«_šek 20 Din bo dobil vsak član zgoraj omenjene Štiri lepe knjige. — Torej na delo za Vodnikovo družbo! Pristopajte k družbi v velikem Številu! — Vpokojitev vseučiliških profesorjev. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so v pokojen i redni profesor medicinske fakultete v Zagrebu Mihajlo Lapinski, redni profesor ekonomsko - komercijalne visoke šole v Zagrebu Oton Bošnjak, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani Mihailo Jasin-ski ter profesorja filozofske fakultete v Beogradu S Radovanovič in S. Uroševič. — Proslava Zupančičeve 50-IetnJce v Zagrebu. »Slovensko prosvetno društvo« v Zagrebu priredi v soboto dne 19. maja ob 8 in pol zvečer v veliki dvorani Glasbenega zavoda svoje krstne svečanosti, pod pokroviteljstvom ge. Berte Heirczl. soproge župana mesta Zagreba in častnega odbora, v katerem so: nadškof dr. Ante Bauer, pesnik dr. Dragotin Domjanič; predsednik aikademije znanosti in umetnosti dr. Gavre Manojlovič; armijski general S. Matic, pod-ban um. dr. h. c. Milan Roje; veliki župan dr Begdan Stopar in prorektor zagrebške univerze dr. Vlad. Varićak. Slavnostni večer bo posvečen proslavi 50-letnice pesnika Otona Zupančiča glasnika in moisfcra slovenske besede. Slavnostni govor bo imel g. pisatelj Albrecht. Sodelujejo: ga. Pipa Anko, hčerka našega velikega Ivana Tavčarja, ter odlični člani naše opere in drame: sra. Vika Podgorska in gg. Hinko Nučič, Mario Šimenc, Drago Zupan m vokalni kvartet: Dr. Benkovič, Bukšek. Vičar, Zupan, na klavirju spremlja g. prof. Srečko Kumar. Opozarjamo že danes vse v Zagrebu živeče rojake, da se z znanci in prijatelji polnoštevilno udeleže slavnosti, s katero bo napravljen prvi korak k trajnemu pkkfonosnemu izmenjavanju kmturnih dobim in upoznavanju slovenske umetnosti. — Razpisane službe. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto inšpektorja kemijskega instituta s pravicami uradnika H. kategorije. Prosilci naj pošljejo prijave rektoratu do 26. t. m. Predstomišrvo Higi-jenskega zavoda v Ljubljani razpisuje mesto računovodje, vršilca dolžnosti ekonoma v IT. kategorij. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. pri predstojništvu zavoda. — Iz prosvetne službe. V višio skupino je pomaknjen kustos muzeja v Ljubljani kazalo, da dobimo zopet deževno vreme. Barometer ie znatno padel. Danes zjutraj je kazal v Ljubljani 755, temperatura je znašala 11.5. Včeraj ie bilo v Ljubljani zjutraj megleno, čez dan pa deloma oblačno. V Mariboru so imeli včeraj lepo vreme, po vseh drugih krajih države pa več ali mana oblačno. Dežja ni bik) nikjer. Temperatura ie začela polagoma naraščati. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Dubrovniku in sicer 21 stopinj. V Splitu je bilo 20, v Skoplju 19. v Zagrebu 18, v Ljubljani 16.4, v Mariboru, Beogradu in Sarajevu pa 16 stopinj. — Težka nesreča. V ljubljansko bolnico so prepeljali včeraj precej težko poškodovanega Slletnega posestnika Josioa Jakopiča iz Brezij pri Begunjah. Jakopič je včeraj delal v gozdu, pri tem pa je tako nesrečno padel, da ie nezavestei obležal. Ima težke notranje poškodbe. — Motenje želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražSdivost, nervoznost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno po-čutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josefc na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz-Josei kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 36-T — Fotoaparate kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana. Stari trg 9. 53T Iz Ljubljane —lj Javen shod sklicuje Zveza delavskih žen in dekiet za četrtek 17. t m. ob 15. v veliki dvorani Mestnega doma. Na shodu bo tajnica mednarodnih ženskih gil-dov, Miss Enfieldova iz Londona, ki se je na svojem potovanju v vzhodno Evropo ustavila rudi v Ljubljani, poročala o mednarodnem Ženskem gibanju za osvoboditev žene. Oospa EnrUdova potuje iz Ljubljane v Zagreb In Beograd, potem pa v Rumunl-io, na Poljsko in v Rusijo. —lj Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes 16. t. m. ob 19. uri na moškem učiteljišču. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk predavanje g. primatija dr. Fr. Oostia o temi: »Alkoholizem in zlo-čmd<. Z ozJrom na to prosi odbor poino-številne udeležbe članovOc) in drugih. —lj Sokolsko društvo v Štenan]! vasi vabi Članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 24. t. m. v društveni sobi. Začetek ob H 20. uri. Na dnevnem redu je nakup odnosno prodaia stavMšča. Zdravo! Odbor. —lj RapaHo: V petek, dne 18. t. m. ob 20. uri sestanek na običajnem mestu. — Tajnik. 403-n —li Sokol n. priredi v soboto 19. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici na realki mladinsko akademijo. Na sporedu so vaje za z!et v Skopju, posebne točke, orodna telovadba in igre. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, posebno pa stariše naše dece in naraščaja, da posetUo to akademijo, račun, ki polaga naša mladina o svojem celoletnem deiu. Vstop prost. Zdravo I 402-n —ij Popravek. V včerajšnji Članek o krizi našega gledališča (stališče umetniškega osobja) se je vrinila stilistična pomota. Odstavek: »Ako bi znal gospodariti (upravnik Kregat), bi ne prišlo tako daleč, da so bile igralcenm plače znižane in so ostali 1. maja brez denarja«, resnici na ljubo popravi jamo v toliko, da so igralci prvega maja prejeli plače in sicer znižane. —lj Divji žrebcl. Ivan Zupane, hlapec pri mestnem magistratu, je včeraj peljal proti Ljubljani voz, v katerega sta bila vprežena dva žrebca. Nenadoma sta se žrebca splašila in Zupan je stopil z voza, da ju umiri. En žrebec se ni dal ugnati m se je divje spenjal in poganjal kvišku. Ko ga je hotel hlapec zgrabiti za uzdo, ga je žrebec ugriznil v desno nogo. Poškodba je bila tako težka, da so morali hlapca z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. —lj Tatvina kokoši. Posestni ci J osi d: ni Cvirn, stanujoč na Celovški cesti 2, je v noči od 14. do 15. neki uzmovič odnesel štiri lepe kokoši, vredne 160 Din. —lj Krasna birmarska darila najceneje kupite pri FR. P. ZAJEC, trgovina ur in zlatnine. Ljubljana, Stari trg 9. 56T Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki KR1STOFIC-BUČAR. Stari trg. Iz Celja —c Umrl je v Celju gospod Mihael Vrečko. Služboval je dolgo vrsto let v odvetniški pisarni svojega brata g. dr. Josipa Vrečka v Celju in bil v našem mestu prav priljubljena oseba. Dočakal je lepo starost 77 let. Pogreb se je vršil danes popoldne na okoliškem pokopališču. Naj mu bo lahka zemljica! —c Obrtna vajeniška razstava se vrši, kakor smo že poročali, o binkoštnih praznikih v Celju v gornjih prostorih Nar. doma. Za isto se vrše Že vse predpriprave in bo to lepa prireditev v jubilejnem letu, ki ga obhaja letos Obrtno društvo v Celju. Na oba praznika se bodo vršile tudi družabne prireditve obrtništva. —c Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 20. t. m. majniški izlet v Vojnik. Tam se bo vršil telovadni nastop. Izlet je za članstvo in naraščaj' obvezen. —c Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v Celju priredi v nedeljo 20. t. m. bonbončkov dan. Beli pajek jemoma pomnožilo današnje predstave, tako da se iste vrše ob pol 5., pol 8., in 9. zvečer. Vsakdo naj zato pohiti in si preskrbi potrebne vstopnice že v predprodaji. Jutri na praznik Vnebohoda le na sporedu nov izvrsten velefHnr »Tri»e rti?" ''nhavi«. Senzacija! Odkritje I Senzacija! I Premijera v Elitnem kinu Matica. V zadnjem časni občutimo vedno večje po-manjtuje dobrih in res učinkovitih kriminalnih ter detektivskih filmov. Vzrok tega pomanjkanja so težave prinašati vedno kaj novega, za-nimiveiga, senzao^onainega. Film «Beli pajek> je zopet nekaka bela vrana na tem polju. To je tilm, v katerem ne manjka poleg napete vsebine tudi originalnosti, katero pogrešamo skoro pri vseh filmih te vrste; originalnost pri tem filmu pa obstoja v tem, da se izvrše vsi zločini in tatvine v dobrodelne namene in svrhe ter se film v tem ozira odmika od vseh ostalih roparskih, temnih dogodb. V najvišjih pariških aristokratskih krogih se je nenadoma pojavil izredno opasen vlomilec, ki je izvrševal po vrsti najsmelejše drznosti in vlome, toda nikdar v svojo korist, temveč vselej Je bil ves plen izročen fondu za podporo siromašnih meščanov Pariza. Vlomilec je pustil vsakokrat za seboj Listič, na katerem se je podpisal kot cBeM pajek*. Policijska direkcija je razpisala za razkrinkanje tega lopova velikansko nagrado, toda tudi ta svota je nekega dne kar izginila oprav iz pisarne pariškega policijskega direktorja- Ves Pariz k tedne in tedne govoril le o c Belem pajku* in med onimi, ki so se trudili razkrinkata zločinca, Je bil tudi mlad, izredno bogat Anglež Lord Barvmore, vnet častilec krasne dame Lady Brown. Pri tej dami se je nekega dne javil «Beli pajek* ter ostavil v nJem sobi Listič, v katerem je zahteval, da izroči dama svojo izredno dragoceno ogrJaoo v korist obodnemu podpornemu skladu, sicer d bo «Beh' pajek* sani vzel ogrlico in sicer tretji dan točno opolnoči. Ta frapantna zahteva je spravita na noge vso policijo ki celo armado detektivov* toda ktjub vsej previdnosti se je res tako zgodilo, kot je zločinec napovedal Tako slede še napetosti in zanimivosti, dokler se mlademu Lord Barvmoreju končno ne posreči razkrili cBefega pajka* ter zadobiti roko Lady Brown. Film ima frapantno napeto vsebino od začetka do konca, gledalec mu sledi z izrednim zanimanjem in vidno učinkovitostjo. Prvovrstne igralske sile kot Marija Pandier, VVaher RHIa in drugI skrbe za to, da dejanje niti najmanj ne peša, temveč da zanimanje narašča od prizora do prizora. Skratska film, ki bo znal tudi v Ljubljani kot vsepovsod v inceemstvu vzbuditi zanimanje najširših krogov občinstva. Vitez z železno roko (Gčtz von Berltchingen. — Filmsko pre* davanje ZKD). Danes ob 1430 ari priredi ZKD v pro* štorih kuna Matice poučno filmsko preda* vanje o veliki Goethejevi drami «Gotz von Berlicbingen*. O tej snovi predava g. prof. R. Pavlic. Zanimiva zgodovinska drama nam razkriva razmere Nemčije v dobi 16. stoletja, ko so imeli razni knezi ogromno moč in so vladali kot absolutni gospodarji z največjo krutostjo nad svojimi podlo ž* niki, tlačani. Došlo je že tedaj do opetova* nih velikih nemirov in vstaj, ki pa so jih znali knezi z vso surovostjo, krutostjo in silo udušiti. cGotz von Berlichingen» je bil v onih časih med vitezi nekaka bela vrana. On je videl muke in trpljenje jadnih kmetov, branil je njih pravice, kar ga je do* mala stalo glavo in življenje. Krasna historična drama bo s svojo za* nimivo vsebino nedvomno našla med ob* činstvom mnogo interesa, obenem pa bo zlasti naši srednješolski mladini prav do« bro služila pri Šolskem pouku; zato opo* zarjam o vsakogar, da si ogleda ta spored, ki se predvaja danes ob 14.30 ter se po* novi zadnjikrat jutri (na praznik Vnebohoda) ob 11. dopoldne. Cene k predstavi so najnižje t j. od 2 do 8 Din za sedež, da se omogoči vsakomur poset te prireditve. * — Ljudski kino ZKD! Danes zadnjikrat »Carjev glasnik« drugi del; jutri nov spored »Trije tedni ljubavi«. Samo še :invs, nepreklicno zadnjikrat je na sporedu drugi del in konec Izvrstnega velefilma »Carev glasnike s sHkovltim filmskim zvezdnikom 1. Možubinom v glavni vlogi. Da se omogoči vsakomur, M le vid«! prvi del, ogled lepega zaključka tega Veledela. ter glede na to, da se spored s filmom »Carjev gtasnlk< nikakor ne bo podaljšal preko praznika, je vodstvo aik, LJUBLJANA M*sarylcov» cest« 9 (nasproti carinarnice) Revizijs t>ravilrjc2» za račun« »bo 3» carine r>o men? deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno 51 /T k I Ni zdravja brez dobre prebave! Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisel okus v ustih? Ali trp"*e n« zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol, bolečine v želodcu in dimljah? Ali imate izpuščaje, mozolje, na. stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi. da preizkušena zdravilna specijaliteta «FIGOL»*eIiksir ureja prebavo m vam vrača zdravje. «FIGOL* sc do* biva po vseh lekarnah, izdeluje ca pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr. Z SE MELI č. Dubrovnik 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle, nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino 40.— Din. Številne zahvalnice o uspešnem delovanju »Fige'.« do-spevajo dnevno ZELO ZNIŽANE CENE! D^okole«*. aort modeJj iđ&L. motorji, otrofifci m Igračol vozički, oajnovejfti lirslul »troji >n vurvmm 1-k« Mict.elLa foiebtn u.Jieleb u m>polDi> pow«,o, emajliranje Is oomkjaoj* dvokole* ts oiroikih vo-ziSkov. 3iva!nih strojer itn Prodaja o» obrok*. — 11 U5trova.nl senik) franko »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. L i u b I ia n a. Karlovska cesta štev 4. L« 4 a. d. Air v likvidaciji Likvidacijski odbor bo prodal potom prostovoljn-e javne dražbe, ki bo dne 2. Julija 1923 ob 3. popoldne pri kr. okrajnem (kotarskem) sodišču v Zemunu tvornico asbestnega cementnega škriljca Tvornica je v popolnoma dobrem stanju, takoj pripravljena za dek>. Letno se lahko naredi okoli pol oiilrjona m*. Objekt leži na Dunavu in ob železnici ter v središču države SHS. Na ogled vsak dan v Zemunu, Kej 5. novembra St. 9 od 8.—12. in 14.—18. 1 I Kavcije Je Din 100.OO0.— v gotovini papirjih po borznem tečaju. ali državnih Natančnejša pojasnila daje likvidacijski odbor A. d >ETERNIT», Beograd, Karadjordjeva ul. br. 63. Redni občni zbor Tiskovne zadruge, r« z, z o, z. v Ljubljani se vrši dne 24. maja ob 6. zvečer v prostorih Zveze kulturnih društev (Kazina) v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o računskem zaključku. 3. Poročilo preglednikov. 4. Razdelitev prebitka. 5. Volitev načelstva in računskih preglednikov. 6. Slučajnosti. Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani. ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos- in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne Kredite, eskomtlra menice, inka- Sprejema nranilne vloge na knjižice ali v tekočeir sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse racami ter in brestu ie po dogovoru naiugodne e ===== v bančne stroko spada o^e oosle ===== Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteii|t vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj rud» srećke Parne Štete na obroke pod zelo ugodnim* oopo 1 Urejuje: Josip Zupan©«. -* Za aNatodao tiskarno«: Fran Jezerftek. — Za opravo In inseratnJ del Usta: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani. 4C U- 11