MARMIHKI DELAVEC Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 6*50 mesečno. četrtletno K 19‘50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'-. — Inserati po dogovoru. Političen list. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. UrednfStvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. blok Samostojna orijentacija. V času, ko izdaja opozicijonalni > našem parlamentu proglas na pravico onemu, kateremu so zadali največjo krivico. «Samostojna evropska orijentacija* vsebuje seveda tudi načrte imperijalistične Italije, ki je zasedla bistvu Wilsonova načela, je uzrok nesrečnega položaja celokupne Evrope. Trgovski Lloyd George je poleg Cle-menceaua največji sokrivec neizogibne, lju o, ki je sito do grla opozicije in katastrofe, ki preti Evropi, ako se ures* naše ozemlje na račun celokupnega njema spletk, so izdali v Parizu in Lon-: ničijo naklepi, ki sta jih skovala ta dva v vojni izmozganega jugoslovanskega donu uradni komunike o pptrebi »sa- velekapitalista proti ponižanim in de-.naroda. Koliko samostojnosti je v tej loma uničenim državani. Če mm vra orientaciji, ve vsak, ki pozna evropski konferenca v Parizu, ki naj bi bila naj iinperijalizem pred razpadom osrednjih višji vrhovni svet, ni ipogla doseči ni- držav. Ne vemo, če bo šlo to žito v česar, kaj naj storita ta dva v Londonu klasje, eno pa je gotovo — da iugo- mostojne eynpske orijentacije«. Razumemo popolnoma pomen teh besed, ki jih je narekoval največji im-perijali.st na svetu Clemenceau. Skupno z Lloyd Georgejem sta izdelala načrt proti■, idealnemu Wilsonu, ki je medtem že, pdppklical ameriško delegacijo iz Psuizar Že pri odhodu VVilsona iz Pariza je vsak pameten človek lahko prišel do prepričanja, da se je delo mirovne konference v najvažnejših točkah rjzu o ponesrečenih načrtih predsednika Zedinjenih držav, vemo vsi, kaj to za itas pomeni. »Samostojna evropska poneavečilo. Wileenie prepustit Evropo orijentacija« rti nič druzega nego uve usodi, ki jo čaka, ker njeni državniki niso hoteli slediti smerem nove dobe. Sklepi mirovne konference so spričo dejanskega položaja pravzaprav brez pomena. Splošna ljudska nezadovoljnost, nerešena socijalna in narodna vprašanja so močen protiutež nasilja in predvojnih diplomatičnih spletk. Sebičnost vodilnega državnika Francije, ki je med vojno največ propagirala v »Mariborska tiskarna". (Nekaj spominov.) 3. Po tridesetih letih. .Onn štiri leta (1869—1872), ko je izhajal T Maribpru »Slot. Narod«, moramo prištevati med najlepše čase starega Maribora. Takrat je portal Maribor naše prvo narodno središče. Tu je sbirala mlada Slovenija stoje sile, da vzbudi zaspano Ljubljane, da da celi naši politiki novo «mor, da ustvari krepko trdnjavo na severni meji. Maribor je bil takrat up in nada yseh dobro mislecih Sjotencev. 1« Maribor je izpolnil svojo dolfaost. Dal je Slovencem dnevnik in tiskarno •n jo učil Ljubljano podjetnosti v in delavnosti. I« vendar je to bilo nalb mesto, ki je v njem boli «0 Mi nasilno rasti* nemška sila. Pod težkimi pogoji eo naši najboljši možje skušali rešiti to važno postojanko na severu. To bi se bilo zgodilo, ako bi bift imeli zaslombo v Lju-T0da Ljubljana takrat niti sama sebi ni znala pomagati. Ztto so ji šli — na pomoč. Prignati pa se mora, da je štajerski del naše domovin* takrat krepko podpiral mariborske bo-jevB:k?. r i M i® ‘Narodna tiskarna« preselila v Ljubljano, «o rodoljubi spoznali, da bi bil Ma- v medsebojnem razgovoru! slovanski narod ne bo nikdar priznal Ijavljenje predvojnega imperijalizma, ki ne priznava nobene pravice malim narodom oziroma državam. Jugoslovansko-italijanski spor je trd oreh, ki ga ne bo pregriznila nobena mirovna konferenca, na kateri imajo glavno besedo razni Clemenceau-i in Lloyd George-i. Tega se gospodje tudi zavedajo, toda oni nimajo potrebne moči v svojih im-perijalističnih možganih, da bi priznali Jugoslovani smd bridko občutili nobene samostojnosti v nobeni politiki posledice Wilsonovega odhoda in nje-!dok,.er ne bodo združeni vsi njegovi gove bolezni. Če govorijo danes v Pa- ^®ni pod streho ene hiše. Od nas je odvisna usoda bodoče Evrope. Naša osamosvojitev še ni popolna, ker se nismo ravnali po sebičnih in zvijačnih vzgledih predvojnih imperialistov za-padne Evrope, katerih nisu izpameto-vale obupne posledice svetovne vojne Vsak je svoje sreče kovač. Zato moramo skrbeti predvsem, da bo y nas samih dčvolj izkušene moči za vse slučaje, ki bi ogroževali naše delo za končno osvobojenje. Seveda je treba, da se osvobodimo najprej sami od vsega kar ovira našo edinost na znotraj in na zunaj. Zatreti moramo v kali vsak ribor brez vsake sile, ko bi ne imel svoje slovenske tiskarne. Posebno se je za to zavzemal Davorin Trstenjak, ki je tu Izdajati svoj list .Zora". Zeto se je tu ustanovila mala mariborska^ tiskarna, ki je bila last .Narodne tiskarne". Totja s preselitvijo „Slov. Naroda" v Ljubljano, se je preselilo tja tudi vse naše življenje. Razvil se^ je tam hud boj med mladimi in stafimi in se je —— pozabljalo na Maribor, kjer je nemštvo bolj in bolj utrjevalo svoje pozicije. Mariborska tiskarna je omagovala in njeni lastniki so jo prodali prof Pajku, ki je prevzel od Trstenjaka „Zoro“ in jo izdajal še par let. Toda Zato je treba postaviti ono kultutno podlago na kateri se bo razvija]. Velika moderna tiskarna je bila naša časovna zahteva. Ugodili smo tej zahtevi. »Mariborska tiskarna« odgovarja našim sedanjim potrebam. Treba pa bo zavod še razširiti in izpopolniti, da bomo lahko ustre-zali tudi največjim zahtevam. Maribor bo postal novo kulturno središče in bo :tako vršil svojo veliko nalogo kot glavni branik naše dravske črte. Kot gospodarsko najbogatejše središče bo Maribor lahko krepko podpiral naša kulturna podjetja. Zato vidimo v »Mariborski tiskarni* oni zavod, ki bo v bodoče predstavljal našo ribor je bil zapuščena postojanka, boi niki! kulturno silo v Mariboru. Smo Sele v z Cevko so se urn?klili na jug, da tam končen1 '•r-mj te bodočnosti. Mi gledamo s trdnim zauoftiije® svoje sile in začno novo ofenzivo. Od !, k je v veliko bodočnost Maribora, sato st« im o te-bolj in bolj propadala naša severna fronta.. melje te bodočnosti. Čez petdeset let bodfl gle-Nemštvo te bilo na pohodu. Zsto pa se je krevko {dali potomci s istim zadoščenjem na te naše budila naša Goriška in Trst, ki sta km&lu po- začetke, kakor gledamo mi danes nu prve za- stala glavna sila Slovenije. Po petdesetih letih smo se torej vrnili tja, kjer smo začeli. Maribor je zopet naš in nam se ni treba zopet boriti z zaprekami, s katerimi so se morali boriti naši prvi predbojevniki. Zato pa je naša dolžnost, storiti mnogo več, nego so mogli storit! oni. Vemo dobro, kaj pomeni Maribor sa Jugoslavijo in posebno sa naš slovenski del. Vidimo dobro njegovo bodočnost. Četke pred 50 leti. Iz onih začetkov je vzmetiš »Narodna tiskarna« v Ljubljani, ki je danes močan steber v razvoju našega tiska in iz »Mari-bprske tiskarne« pa postane nova velika tiskarna v; Mariboru, ki bo krepko podprla naš narodni, gospodarski in kulturni razvoj ob severni meji. —a- poskus nasprotnikov našega narodnega • in državnega ujedinjenja. Ni vsak prijatelj, ki se nam predstavi kot tak. Med nami je še precej grabežljivih volkov v ovCji koži, katere je treba razkrinkati pred ljudstvom vkljub vsem njiho- * vini proglasom. Le tedaj, če bomo prepričani, da izpolnjujemo vestno svoje , " narodne in državljanske dolžnosti, bomo lahko rekli, da nam ni treba nobene druge »samostojne orijentacije« razven one, ki je življenska potreba vsakega • zvestega Jugoslovana in ta je: proč s sovražniki naše demokratske kraljevine! Politični pregled. Minister Pribičevid o manifestu opozicije. Minister Pribičevič je izjavil, da manifest; opozicije ni noben državni akt ampak ■narodni pimflet. Pričakovalo se je, da bo Protič na sestanku opozjcije v Beogradu ; poklical svoje tovariše iz Hrvatske na odgovornost, ker so ^začeli gonjo proti Beogradu in je moral' vsled te gonje'prenehati'njihov zagrebški dnevnik. Tudihf poklical na odgovornost dr. Lagmje. ki je,zahteval združitev vseh hrvatških krajev in izjavil^ da se Hrvalska in- Sldvenifa he pustijo «pomacedoniti». Vse -;to'se ni zgodilo, ampak je nastopil Protič •.^proti onim,- ki. iskreno zastopajo narodno edinstvoL. > Manifest je podpisalo tudi več poslancev, ki za Jo niso niti opravičeni in vendar, je ,to manjšina nap ram, skpnemu številu poslancev v narodnem predsta ništvu. Samo demokratska stranka ima več članov — nego celokupna opozicija. Ko je bil Protič := v vladi, nt * storil ničesar pfroti korupciji, sedaj pa napada demokratsko-socijalisfično vlado, ker je prepovedala izvoznice. Iz manifesta veje reakcija sovražnosti in bojazen - pred volitvami. Gospodje v opoziciji se boje za svoje mandate, katerih ne bi radi izgubili. Kritična situacija ob Adriji. «Times» prinaša uvodni članek z naslovom »Adrija v nevarnosti*, kjer se potrjuje kritičen položaj na vzhodni obali Jadranskega morja. Članek opozarja na nevarnost položaja, ako bi se bivšemu kralju Nikiti posrečilo s pomočjo D’Annunzija zasesti Črnogoro. Kompromisna rešitev jadranskega problema. Wilsonoyo pismo Nittiju je, kakor kaže učinkovalo, Italijani so začeli resno misliti, da li bi ne bilo najbolje, da opuste svoje odvratno stališče ter se pogode z Jugoslovani na podlagi obojestranskega kompromisa. V svet -prihajajo že različni načrti, od katerih je najbolj razširjen ta, da paj se prepusti Reka Italiji, Dalmacija pa Jugoslaviji, vsem drugim jugoslovanskim področjem, ki bj še ostala pod Italijo pa dovoli popolna avtonomija. Kakor izgleda bi bila službena Italija s to. rešitvijo zadovoljna. V tem načrtu ^ja .je zopet, kakor v Vsakem ona' točka' tib kateri se razbijd vse, to je —1 Reka,.- radi katere noče popustiti ne Italija, ne Jugoslavija.. O. tem kompromisnemv]p^dipg,u^pišet,tržaških »JI £,$*>• : .<.Mi*50Jf‘jMistK«mo bili vednti 'iSnenj*, & se mora reškA in- sploh jadra3tt5lc6r vpi-aŠanj^ re^ti v spora^utbU" med Italijo in Jugpslayijo. Prilike je bilo ddsli, _tpd?i porablja se ni nikoli; zafcij,, tega nam Nitti nikoli ni znal jasno po vedati. Če bi.;pj;išlo do rešitve, bi to pomenil' približno isto, kar smo predlagali mi. Vendat pa bi. bilo bolje, da bi se spor med obtma ja- dranskima državama rešil na podlagi samood-1 iznašel je prt tem hrošče, ki jih je imenoval ločbe naroda«. Glede d’Annunzia se je izrazil P° seb’ z nP0^" *n dobival za svoja raziskavanja socijalistični voditelj Tre ves, poročevalec . Pohvale . ^mskjh strokovnjakov. t , ' . . ., , Zelja njegova je bila, koristiti v svoji tržaškega na novo od mrtvih vstalega, zlo- noy0 osvobojeni združeni domovini, kar ga je glasnega italijanskega lista »II Piccolo« nastopno : tudi zadrževalo, dani šel kljub svoji težki «Mi v .Italiji še nimamo Ljenina imamo pa bolezni v pokoj, a pri čemur'ga je Žal prehitela Kolčaka. Millo in drugi militaristi padajo neizprosna a lahka smrt na domači zemlji pri- i?____________. Annm,,:;Qm „ T; ljubljenega mu Maribora, ki bi ga bil sicer tako onemogli pred d Annunzi em na kolena. Ti ^ Bodj mu ']ahka zjfmljjCa jn ohra. Ijudie so v stanu pahniti Italijo v vsako tudi njen mu bode v vseh krogih brez razlike stanu najhujšo nevarnost samo, da kljubujejo nam gotovo trajen spomin, kar naj bode stari njegovi socijalistom, ki smo edini pravi predstavniki mamici in ostalim sorodnikom v delno uteho. širokih ljudskih mas. Reško vprašanje se na i Za predsednika višjega šolskega noben način ne sme rešiti z orožjem. Mi'?,ve*a v Sloveniji bo imenovan ravnatelj ljub- nočemo nove vojne. Našli so se svojčas ]ans e rca ne S,mnaziie dr- Stanko Beuic ljudje, ki so mislili, da je d’Annunzijeva pajacada našo stvar poboljšala, toda motili so se, kajti ravno nasprotno je res.» Zdi se, da so tudi socijalisti zadnji čas zavzeli bolj odkrito stališče v vprašanju Jadrana, kot pa so pa imeli tedaj1, ko so z nacijonalisti vred vpili: «£viva Flume italiana!* Počasi, jako počasi uvidevajo Italijani, da je' Jugoslavija dejstvo, kateuega ;se z nobenim sofizmom ne da spravjti s sveta, temveč, se je treba z njo sporazumeti. ' Nova italijanska nasilj^. :y I§tri in na otokih so začele italijanske okupacijske oblasti zopet preganjati in internirati naše ljudi. Med! italijanskim vojaštvom In domačini -je-prišlo do ponosnih krvavih izgredov Garancijo za. nedotakljivost belgijskega ozemlja sta podpisali Francija in Anglija in sicer za dobo petih let. * Lloyd George proti političnim borbam. V libelralnem društvu v Manchestru je imel Lloyd George govor, v katerem je naglašal, da za politične borbe na Angleškem še ni napočil čas, tekoča vprašanja se dajo rešiti najbolje v sporazumu. Če je to potrebno za Angleško, koliko bolj bi bilo za našo. mlado Jugoslavijo, ampak na Angleškem nimajo razbijačev. Boljševiški pokret na Sedmograškem. Ko je propadla madžarska boljševiška repu blika so se rastekli njeni voditelji na vse strani, mnogo od njih se jih je potuhnilo tudi na po Romunih okupirani Sedmograški, koder poskušajo sedaj zanetiti boljševiško revolucijo. Zadnje čase prihajajo vedno nove vesti o bunah in spopadih po različnih večjih in manjših mestih Sedmograške. V Šopronju je prišlo do ostrega spopada z rorrtunjskiml četami, pri katerem je bilo obojestransko več mrtvih in ranjenih. Ro-munjski vladni krogi se resno boje, da bi se ti pokreti ne prenesli tudi v staro Romunijo, kar bi vtegnilo povzročiti popoln prevrat z zmago boljševizma, predvsem, ker je jauno mnenje v Romuniji jako razburkano. Predavanje dr. Fr. Kovačiča o Pariških utisih jutri odpade. Se vrši drie 21. decembra v mali dvorani Narodnega doma. Češko-jugoslovanska zveza. Na dan našega drž. pravnika 1. decembra so prinesli praški „Na|\ Listy" več lepih člankov o Jugo. slaviji- Sploh je bila cela številka nekako posvečena nam. To je vesel pojav. Že dan 28. oktobra se je lavil v spominu na naše skupne boje, dan 1. decembra pa je.žnova dokazal, da smo si zvesti zavezniki. — „Meščanska beseda" .je priredila poseben večer na čast poslaniku Iv. Hribarju. V govorih se je pOvttarjala posebno naša skupna sila proti.?apadu. .Posl. Hribar je govoril o iraših. dosedanjih skupnih . uspehih in je želel, dar bi'‘bife’ naše zveze :"£talf«&. Govori Sje, d3 ie posestnik vm&riborskega dvorca« baje prodal bo?vršil v ttiali dvorani. Narodnega Doma v-,soboto%t nedelo 13.. hi 14. delcembra .1919 so sledeča r 13. decembra 1919. br,-Ilich il uro) s sok. sestal. (2 uri) orodna, telovadba, br. 6aup (l proste vaje,. (2 uri), anatomija, br. dr. P^ko (1 urč) tel. igre, br. Krajne -(2 uri): redovne vajie. — 14. decembra 1919 br. Krajne tl uro) sok. uR.r?v 5, riuarija i920,.. Prijavljenih-, je :že> obilo vodi1-teljskih pripravnikov vseh župnih društev. ; Maribor, olepševalno društvo imtt;Y Pnevne^iresti. ^ Umrl |e v Mariboru 11. t. m. zadet ,od. kapi*g majtar Brago Ppž star 41 • let. Pokojnik je bi^ibiaga,^ dobra in*pOšteha duša, pri-.ljubljen pri; v«jašiVu ia‘ meščanstvu in je bil med prvimii ki SP' se zglasili po razsidlii. v nar9dna ;v;®yj6p tehisi poStiVfl v Maribofu. prvo. •sjov^ijsko ^topništvo, "kf Se je borilo pod njegovim poveljstvom na vseh' naših frontah. . Bil ie tih, a dober in piepričan Slovenec, ki je ljubil;svojo ,ožjo- domovino nad vse. Dasi na . ----- srcu težko bolan in kljub zdravniški prepovedi pondeljek svoj občni zbor 15. t. ni: v kizinsKi se je vdeležil naših pohodov za osvobojenjei gostilni. Vsi;novi slov. člani se poživljajo, a Koroške in žel .neprikrito hvalo svojih artiierijs- i se polnoštevilno tega zbora udeležijo, si za Čebula K 1-40, zelje K 1'—, pšenica K 2'—, rž K 2'—, ječmfti K 1 -60, koruza K 2 30, oves K 1-60, fižol K 2-40—3, česen K 2'—, ohrovt K 2-—, sveže zelje K 1—, peteršilj K —.10, zelena I< — 10, zelenjava k juhi K —'10, endivija K 2 —, špinača K 2-—, gobe K 5’—, jabolka K 4•—5, hruške K 5"—6, mleko K 180 —2 10, surovo maslo K 36'—, mast K 36'— 40, jajca K 2-—, zaklane svinje kg 17 K, kokoši 20—30 K, piščanci 30—40 K, gosi 80—100 K, purani 50—80 K. Izlet k Sv. Urbanu priredi Mariborska podružnica SPD v nedeljo, dne 14. t. m. Zbirališče na Glavnem trgu. Odhod ob y2 14. uri popoldne. Razne vesti. Zvišanje cen na nemSko-avstrijskih železnicah. Z ndvim letom se bodo zvišale vozne cene za potnike in blago na vseh nemško-av-strijskih železnicah. Velika eksplozija. V tovarni za municijo Weissenbach pri Dunaju se je zgodila velika eksplozija, ki je zahtevala več človečkih žrtev. Proračun za angleško armado v letu 1920 znaša 400 milijonov fantov. Od 1. marca 1920 naprej bo pod orožjem še 400.000 mož. Turški zlati zaklad, ki je bil dosedaj shranjen v Berlinu, se prenese v Pariz. Med Vatikanom in Francijo se uvedejo v najkrajšem času diplomatični odnošaji. Skrivnosti nemške kemije. Berlinska »Germanija« poroča, da je ententa izročila Nemčiji spomenco^ v kateri zahteva, na podlagi neke mirovne določbe, da se ji tekom treh mesecev izroči vse skrivnosti nemške kemične industrije. Slov. mestno gledališče. Repertoire tekočega tedna: V soboto 13 : „Snegulčica" A/13. Začetek ob 18. uri. V nedeljo 14 : popoldne: „Tat." „Ljudska Predstava." Zvečer : „Veseli dan ali Matiček se ženi". Pop. začetek ob pol 15. Zvečer začetek : ob pol 20 uri. Najnovejša poročila. Italijani pokupili delnice Alpinske mon-tanistične družbe. Milan, 12. decembra. Konzorcij italijanskih industrijce? pod vodstvom tvornic „Fiat" in ameriških finančnikov je nakupil vse delnice Alpinske montanistične družbe, ki posedujejo na Štajerskem 200 milijonov kron. Zakaj je moral zbežati Petljura. Pariz, 12. decembra. „Petjt Republique" priobčuje Maklakovo poročilo Denjikinu, v katerem pravi, da je antanta mislila, da je edina sila, ki bi se mogla upreti boljševikoji, general Petljura, kateremu pa je Francija odrekla pomoč na pritisk ruskih emigrantov, ker zastopa Petljura ukrajinski separatizem. Zahteve italijanske Narodne obrane. Rim, 11. decembra. Skupiria Narodne obrane zahteva v svojem programu, da še mora Jadransko vprašanje izključno rešiti ‘na podlagi londonskega pakta. Italija mora anektirati vse zasedene dalmatinske otoke. Nadalje zahteva najstrožjo kazen za vsakega, ki bi skušal obnoviti na katerikoli .njičin avstro-ogrsko monarhijo in se izjavlja proti vsaki intervenciji v sovjetski Rusiji.' ’ Apel bivšega cesarja Karla na Kraniafa. Praga, }2. decembra. .fVenkov* .prinaša pogovor češkoslovaškega poslanika v Haagu, katerega je imel s prof. Bouvier-jem iz Ženeve dne 22. junija v nekem pariškem hotelu. Bouvier je prosil češkoslovaškega poslanika, da bi pri v Parizu se mudečih ministrih Kramam in Benešu izposloval za cesarja Karla dovoljenje, da se sme nastaniti v Češkoslovaški. Pozneje je interveniral pri istem poslaniku v isti zadevi tudi princ Sikst Parmski. Svojo p|ošnjo je vte melje val.s tem, da se ima Krama? zahvaliti za svoje življenje ravno bivšemu cesarju Karlu. Poslanik je vse prošnje kratkomalu odbil- Železniška nesreča. Budimpešta, 12. decembra. Danes zjutraj ob 6. sta med postajama Felsogala in Szer trčila skupaj osebni vlak št. 15 in,nek S premogom naložen tovorni vlak. Pri tem so prišli en pasažir in trije železničarji ob življenje, več oseb je težje in lažje ranjenih. Gospodarski položaj Nemčije. . ^ L o n d o n , 12. decembra. Časopisje pri- občuje izjavo lorda Sw.iythlinga, enega največjih finančnikov, ki je prepotoval Nemčijo in se pted kratkim vrnil iz Amerike. Po njegovem mnenju mora dobiti Nemčija državni kredit najmanj za tri leta, ki mora biti mednarodno zajamčen, sicer je polom neizogiben. Finančni položaj Italije. Rim, 12. decembra. Občnega zbora italijanske državne banke, ki je bil sklican v svrho propagande novega državnega posojila, so so udeležili ministri Nitti, Schanzer in Tedesco ter zastopniki vseh velikih denarnih zavodov. Na občnem zboru so sklenilt apelirati na italijansko javnost, da reši težko finančno stanje Italije. Nitti je izjavil, da bo to državno posojilo zelo ugodno vplivalo na valuto in na znižanje visokih cen. Vlada ne namerava razpisati za sedaj nobenega prisilnega posojila. . „Važni“ razgovori v Londonu. London, 12. decembra. Bonar Lav je izjavil v poslanski zbornici, da je med vprašanji, o katerih bodo razpravljali Clemenceau, £loyd George in italijanski zunanji ministe^ Sčialoia, tudi ruski problem. Na vprašanje zbornice, če pride rezultat razgovorov V; javnost, je izjavil Lav, da zelo'dvomi o .povoijnem izidu tozadevnih' razgovorov. J3?ojazen- pred monarhijo;, v Avstriji. Dunaj., 12. decembra. Na zborovanju ko-mun^to.v je- bil sprejet protest proti razpustitvi Narodne obrane, .kf je neobjhoano potrebna spričo •večino večjega monarhističnega gibanja. Isto zahtevajo tudi nižjeavstrijski vojaški sveti. . Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. • Tiska Mariborska; tiskjrrna^v Mariboru. , JAKOB KELZ krojaški mojster Maribor, Stolna^ulica št. 5 i ■ ■ j, •' , k prevzame izdelovanje oblek za gospode in dame v najfinejšem okusu in po najnižjih cenah. Priporoča se za obilen obisk! ^ iški zbor Dravskega havbičnega divizijona javi tužno vest, da je preminul dne 11. decembra 1919 ob pol dvajseti uri po dolgi m' nfučni bolezni njegov' poveljnik, gospod major DROGO D. POŽ Truplo rajnkega prepeljalo se je na staro mestno pokopališče v Mariboru, odkoder .seSvrši dne 14. decembra 1919 ob 15. uri pogreb. gjjg Spavaj sladko v domačij zemlft21n]ilmij ti ohranimolvečnigspomin! E.'ci-*.:.'*' , v - [J* c ^ .......... ; - :v... . n. if Mariborska eskomptna banka v Manboru. b 1^0 I 6 ti ti 8 s m 6 B Poziv na subshripcijo. Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 je pooblastil upravni svet Mariborske eskomptne banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na 6 milijon kron. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji; 1. Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcijska pravica. 2. Emisijski tečaj novih delnic znaša K 560*— netto. 3. Nove delnice so deležne na čistem dobičku od 1. januarja 1920 dalje. 4. Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine se dodeli dobiček na tečaju rezervnemu zakladu. 5. Zajedno s prijavo mora se vplačati polovica kupnine. Ostanek pa se mora položiti najkasneje do 31. decembra 1919. Denar, kateri se vloži v svrho subškripcije se bode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5°/0. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi istega izročile nove delnice. 6. Prijave se sprejemajo pri centrali v Mariboru, pri njeni podružnici v Murski Soboti ali pismeno po priloženem formularju. Čas vpisa je določen od 1. novembra do 31. decembra 1919. 7. Repatricijo delnic si pridržuje upravni $vei. Maribor, dne 31. oktobra 1919. Upravni svet Mariborske eskomptne banke. © I M a M ►/Z< 6 © »P m N č 6 y A- u m. Mariborsti d. d. (lastnica tiskarn Kralik in Rabič) priporoča vsakovrstne tiskovine, vizitnice, programe, lepake, letake, vabila itd, itd. Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.