Poštnina plačana v gotovini.
Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt. uslužbencev v Ljubljani.
Izhaja !. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogo\oru.
Rokonise In vprašanja za poja>niia je poš'ljati urulništvu ..Poštnega glasnika" v Ljublianl, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik Vil.	V Ljubljani, dne 15. februarja 1927.	4. številka
Otočsnsi 25t>0«*
Osrednjega dru>tva nižjih poš nih in brz. uslužbencev za Slovenijo
se bo vršil v nedeljo 20. februarja t. 1. v sa- j Ionu restavracije Miklič, nasproti glavnega | kolodvora (ne, kakor je bito zadnjič objav- | jleno, pri Lozarju). Začetek ob 13. uri.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in bla- | gajnika.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Čitanje in potrditev novih društvenih i pravil.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Če občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje z Istim dnevnim redom neglede na število navzočih delegatov.	Odbor.
Joško Čampa:
O premestitvah.
Glede službenega premeščanja mora veljati načelo: državni nameščenec je uslužbenec države. Oba, drž. nameščenca m državo veže v 'medsebojnem razmerju pogodba, ki temelji na uradniškem zakonu. Po tej pogodbi je drž. nameščenec dolžan dati državi vse svoje sile in moči, zato pa 'mu daje država posebne garancije za njegov eksistenčni obstoj. Pogodba med državo in njenim nameščencem je za državno upravo odločilna in poseza v same temelje državnega obstoja. Zato obračajo moderne in napredne države, kjer je zavest o pravnem razmerju med državo in državljani ,na dostojni višini civilizacije in kulture, mnogo pažnje pogodbi med državo in drž. nameščenci.
Popolnoma naravno je, da sme država uporabljati svojega nameščenca kjerkoli se ji zdi potrebno. Te pravice državi ne moremo in ne sinemo odrekati. Zato mora drž. nameščenec službovati na vsakem 'mestu in v vsakem kraju, kjer je njegovo službovanje rž drž. interesov potrebno. To načelo je veljalo ipovsod in že od nekdaj. Kadar se to načelo krši, nastane in mora nastati v državni upravi anarhija.
V naši državi smo dospeli v tem pogledu že davno do anarhije. .To zlo je posledica tradicij, ki so bile v veljavi v južnem delu naše države še pred vojno, ko je obstojalo dvoje uradniških garnitur. Te garniture niso postojale iz državnih interesov in drž. nameščenci, ki so prišli iz tega kadra, v bistvu niso bili uslužbenci države, marveč služabniki političnih strank in režimov. Svoje službene posle so izvrševali po interesih strank, režimov in ljudi, ki so jih postavljali na ta mesta, ne na podlagi strokovnih kvalifikacij, marveč na podlagi zaslug, ki so si jih stekli za svojo stranko. Jasno je, da v takih razmerah
stopajo na površje polagoma čisto osebni in- j teresi. Zato med državo in temi nameščenci ni obstojalo nikako pravno razmerje ali vsaj ne tako, kakršnega smo bili navajeni nekoč pri nas.
V novi državi smo sicer dobili v novem uradniškem zakonu modernejšo bazo za pravno razmerje med drž. nameščenci in dr- ; žavo, toda ta ni bila v stanu prelomiti defini- j tivno s starimi tradicijami. Nasprotno so pri- J nesle neurejene politične prilike v naše vrste : sčasoma nove metode, ki gazijo zakon in | povzročajo zlo drž. nameščencem in državi. ! Danes lahko govorimo o novih uradniških j garniturah pod okriljem uradniškega zakona, ; ki pa ne služijo čistini interesom države.
Vse to bi naposled še ne bilo tolikšno j zlo, ako bi bila drž. nameščencem z urad- ; niškim zakonom zagotovljena materialna podlaga za njihov eksistenčni obstoj in ako bi imeli v naši državi še kaj vere v stalnost onih zakonov, ki so za socialno življenje bitnega pomena. Ker pa vsega tega ni, je moralo neizbežno priti do anarhije‘v državni upravi. In v znamenju anarhije, n e iz vestnosti, nesigurnosti ni demoralizacije živi danes tudi stan drž. nameščencev v naši državi. V takih razmerah ne more biti govora o vzgojnem delu pri uradniškem naraščaju, ko pa je že njegov vstop v drž. službo in njegovi prvi koraki na tej poti z malimi izjemami v tesni zvezi z nemoralo naših dni. Kajti mirno lahko trdimo, da privaja v naše urade naraščaj po veliki večini protekcija, ki spremlja to nadebudno mladino tudi pozneje na njenih potih i k uradniški »karieri«, da govorim v jeziku nekdanjih dobrih časov. Protekcija pa velja v mojih očeh toliko kakor korupcija.
Tudi pri pošti v Sloveniji se zadnje čase j pojavljajo glede premestitev stvari, ki jih ne j moremo preiti z molkom, če nočemo, da za- | idemo v krizo, iz katere bo težko najti izhoda, i Krivda je na obeli straneh, pri službeni Oblasti j in pri poštnih uslužbencih. V zadnjih časih pri nas sicer ne moremo govoriti o premestitvah i/, političnih razlogov, razen dveh. treh osameljenih slučajev (članek je prejelo uredništvo že pred enim mesecem op. uredn.). Naša organizacija je take premestitve že ponovno ožigosala v principu, toda to je tudi vse, kar je mogla storiti. Navadno se tudi v takih slučajih obračajo uslužbenci na svojo organizacijo, da jih ščiti pred preganjanjem. Toda v takih primerih precenjujejo moč in vpliv organizacije, ki je proti premestitvam iz političnih razlogov popolnoma brez moči. Nekateri tega sicer ne verjamejo, pa je žatibog vendarle tako. Dober tovariš, ki ga je zadela taka premestitev, je na pojasnilo orga. nizacije, ki je izjavila, da njegove politične premestitve ne more preprečiti, odpisal: »Cernu pa imamo potem organizacijo, če ne more preprečiti takih krivic? Potemtakem je depolitizacija drž. nameščencev nemogoča in mu ne preostane drugega, nego da se nasloni na '
svojo politično stranko, ker edino ta ga more rešiti iz nesrečnega položaja.« — To je logika, ki stoji 'na glavi. Edini nasvet, ki ga more dati organizacija, je ta-le: Najprej popolna depolitizacija drž. nameščenca. Pustite politične stranke pri miru, kajti kdor se meša med otrobe, ga požro svinje. In ko smo se depolitizirali, sc moramo boriti vsi v svojih strokovnih organizacijah za to, da nas politične stranke upoštevajo kot stan, da nas ne izigravajo v svojem nemoralnem strankarstvu, ker mi smo dolžni služiti državi in državljanom brez razlike na politično mišljenje, ne pa političnim strankam in njihovim eksponentom. Nič drugega ne zahtevamo in ne moremo zahtevati od današnjih političnih strank, dokler so take, kakršne na žalost so. Ce se drž. nameščenec ne bo politično izpostavljal. če bo vršil svoj službo na vse strani pošteno, objektivno in nepristransko, potem pač ne bo imela nobena politična stranka interesa na tem. da bi ga preganjala. V zadnjih časih se javno razpravlja, ali naj se smatra za nemoralno, da napravi državljan v prid interesom politične stranke, ki da služi interesom države, dejanje, ki bi v drugih primerih in okolnostih ne bilo moralno. Takim nazorom pritrjujejo celo pravniki, ki niso brez autoritete. češ da more uspevati parlamentarna država samo na takih normah. Ce se uveljavi ta morala, potem je seveda jasno, da bo gledal drž. nameščence pri izvrševanju svoje službe v prvi vrsti na koristi svoje politične stranke. Logično pa sledi iz tega, da ga bo nasprotna stranka izmenjala pri prvi priliki s svojim pristašem. Zakaj vsaka morala • ima svoja načela in svojo logiko. Potem je seveda pravilno mnenje tov., ki pravi, da se je treba nasloniti na politično stranko, toda potem se je treba spoprijazniti z ahasversko usodo. Jaz pa svetujem še vseeno: pustite politične stranke popolnoma pri miru, pustite jih pri miru tudi ob volitvah!
V naši direkciji se izvršujejo premestitve večinoma samo iz resničnih službenih potreb. Joda prišli smo v zadnjih časih tako daleč, da je treba razveljaviti po dva, štiri ali celo sedem dekretov, preden odide kak uslužbenec na službeno mesto, kamor to zahteva nujna potreba. Zgodilo se je celo že, da je mo. ralo službeno oblastvo za nekaj dni zapreti pošto, ker ni hotel nihče oditi' Službovat v tisti kraj. Mi vidimo, da sede mlade moči, ki niso bile še nikjer zunaj in ki nimajo pojma, kako se vrši poštna služba pri uradili na deželi. ipo več -let samo pri poštah v najlepših krajih, navadno v mestu, pa še* tam si izbirajo najleipše službe, dočim imajo drugi uslužbenci po deset, dvajset ali celo trideset službenih mest v dveh letih ali pa še v krajšem času. Ce vprašujemo in poizvedujemo, kaj je temu vzrok, nam odgovarjajo z zmajevanjem ram, kar znači: protekcija pri prvih, nezaščitenost pri drugih. Ali pa: mlada moč, ki je komaj poduhala pošto, neizkušena
S tem v zvezi je tudi vprašanje dnevnic. Velika krivica je, da se pošiljajo na začasno službovanje z dnevnicami uslužbenci, ki sicer ne marajo nikoli na deželo, dočim uslužbenci, ki so dobri za mašila v najslabših krajih, niso deležni te dobrote. Kdor se poteguje za mesta, ki so zvezana s iprejemanjem dnevnic, mora službovati tudi ipri uradih in v slučajih, kjer in kadar ni dnevnic.
Organizacija stoji in mora stati na stališču: enaka pravica za vse! Zato je že večkrat predlagala oblasti, da naj se vrše premestitve po pravičnem sistemu. Pri tem naj se vpoštevajo izjemni slučaji, ko je odvisna od uslužbenca eksistenca družine ali onemoglih svojcev. Direkciji sicer ne morem odrekati uvidevnosti, dobre volje in socialnega smisla, ali treba je več energije napram protežiran-cem. Raznim protektorjem je treba dopovedati, kam vodijo neutemeljene protekcije. Uvideven in inteligenten človek, ki pride intervenirat navadno na moledovanje uslužbenca ali njegovih svojcev često proti svoji volji in ki ne pozna razmer, si bo gotovo dal dopovedati, da službena oblast iz službenih ozirov ne more ustreči takim željam.
U videvam in priznavam, da ima direkcija včasih težko stališče, zlasti kadar intervenirajo 'politični činitelji. Ali nekaj bo vendarle treba ukreniti, da se to škodljivo zlo ne razpase tako daleč, da bi privedlo do absurdnih slučajev. In da govorim odkrito: zdi se mi, da se preveč zlorablja dobrosrčnost faktorjev, ki stoje na čelu naše direkcije. Uslužbenci, ki izrabljajo naklonjenost in dobroto, širokogrudnost in demokratizem vodstva naše službene oblasti v škodo službe in svojih tovarišev, so nemoralni in brezobzirni sebič-neži. Taki ljudje ne zaslužijo nobenega obzira.
Priporočali bi službeni oblasti, da uva-žuje samo intervencije organizacije, ki pozna in premotri položaj tako s stališča službenih razmer kakor iz stališče potreb osobja. Organizacija bo skušala izvesti vsako stvar z uvidevnostjo in naklonjenostjo službene oblasti tako, da bo to pravično in pošteno tako za upravo kakor za uslužbence. Če pa se obračajo uslužbenci za intervencije na tuje faktorje, se mora tako protežiranje maščevati prej ali slej nad celokupnim poštnim osobjem, tudi nad tistimi, ki danes vedre pod okriljem svojih protektorjev.
Končno še besedo o premestitvah v Prekmurje. Prekmurje se smatra danes po krivici za nekakšno pregnanstvo, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih strokah. Iz narodnih ozirov je treba pošiljati v te Obmejne kraje predvsem v vsakem oziru kvalificirano osob-je. Toda ker se vrši 'službovanje tam v težjih okoliščinah kakor drugod, se nikakor ne sme dogajati, da bi bili obsojeni nekateri uslužbenci v večno službovanje v teh krajih, medtem ko sede po mestih mlade in neizvežbane moči. To bi bilo zelo krivično. Zato naj se po dveh letih službovanja v Prekmurju izmenjajo uslužbenci, ako to sami žele, z drugimi tovariši.
Sploh pa naj bi se gledalo pri premestitvah na to, da služijo te tudi vsestranski iz-vežbanosti osobja. Današnja praksa z naraščajem, ki je zaposlen navadno za daljšo dobo pri kaki večji pošti v mestu, kjer je vsestranska izvežbanost nemogoča in tudi ne nudi dovolj pregleda o celokupni poštni službi, je vsekakor napačna in škodljiva. Na ta način ne pridemo nikoli do dobrega .uradniškega kadra. Zato je potrebno v interesu stroke in uslužbencev, da službujejo vsaj v pripravniški dobi pri poštah, kjer obratovanje in službovanje ni ostro deljeno po oddelkili, kakor je deljeno po večjih poštah v mestih.
507o popust pri gledaliških predstavah-
Oblastni organizaciji ptt. uslužbencev se je posrečilo izvojevati veliko ugodnost za svoje člane. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je na intervencijo organizacije dovolila tistim članom OPO, ki opravljajo nočno službo, 50 odstotni popust od običajnih cen v drami in operi. Upravičeni člani se morajo izkazati pri gledališki blagajni s posebno izkaznico, ki jo dobe pri predsedniku OPO. Pomniti je sledeče:
1.	Pravico do polovičnega popusta imajo samo člani OPO; in sicer tisti člani, ki vrše nočno službo, oziroma tako, da se ne morejo abonirati. V poštev pridejo torej poleg onih ptt. uslubencev, ki imajo nočne službe, tudi ambulančno osobje in pa tisti, katerih služba traja kdaj delj ko do 19. ure.
2.	Popust velja samo od običajnih dramskih ali opernih cen, neglede na ljudske, de-
in brez prakse, brez katere ne more postati nikdar dobra poštna uradnica, dobi dekret, s katerim je dodeljena za nekaj dni manjšemu uradu v bližino Ljubljane. To se ji zdi v nebo vpijoča krivica, vmes poseže njen — ljubimec in dekret je preklican. Drugi zopet je član športnega, pevskega, telovadnega ali kakega drugega društva, pa pridejo prvaki iz našega javnega življenja in premestitev je na mah preklicana, kakor da ‘je državni nameščenec v prvi vrsti športnik, pevec, telovadec -ali igralec in da ga država zato plačuje. Tretji zopet imajo očeta ali strica, ki lomi kopje za pol. stranko, ki je baš v vladi (ali pa tudi ne.
Op. uredn.) Tretji ima zveze 'z uglednim in vplivnim poslancem, četrti grozi celo z ministrovim imenom. Teh ne spraviš z mesta tudi z dvanajstimi konji ne. Zgodilo se je, da je uslužbenec zagnal premestitveni dekret, rekoč: »Kaj mi ga pošiljajo, ko vedo, da nikamor ne pojdem!« Drugi zopet pravi s pomembnim nasmeškom: »Naj se le drznejo premestiti me!«
Tako ne pojde več naprej. Ce oblastvo ne napravi temu konec z železno roko, potem je šla autoriteta oblasti k vragu. Pa tudi ostali uslužbenci, ki ne uživajo sedaj nobene zaščite, ne bodo tega več mirno prenašali. Poiskali si bodo tudi ti zvez z vplivnimi osebami ali pa se vpisali v razna društva, ki nimajo s pošto nobenega opravka. In kaj bo potem? A ne glede na to, kako je mogoče zagovarjati krivico, ki se godi nezaščitenim? To so navadno tovarišice iz kmečkih ali pa ubožnih meščanskih rodbin, .ki nimajo razen bednih družin doma nikogar na svetu, ki bi se potegoval zanje in ki morajo zato neprenehoma romati po najslabših krajih. Navadno so to obenem tudi naijboljše uradnice, ki z brid-kostjo v srcu čutijo, kako so zapostavljene samo zaito, ker se s svojo revščino ali nele-ipoto ali s poštenjem niso mogle uveljaviti v vplivnejših krogih.
Cesto se čuje izgovor: ta je dobra moč, to je treba poslati tja in tja. Hvala lepa! Potem je imela prav ona uradnica, ki se je upirala premestitvi z izgovorom, da ne zna vršiti službe zunaj pri uradu. Kaj bi bilo, ako bi nobeden uslužbenec ne hotel znati poštne službe samo zato, da bi ne mogel biti premeščen? Ravno zato, ker ne znaš pošte, moraš iti ven, da se je naučiš.
Ljubljanska pošta.
Kako se morajo potniki vesti, pustili so Francozi stara določila, dodali pa nekaj novih. Na hribovitih cestah, kjer so običajno pripregli vole namesto konj, so morali potniki tudi priprego plačati. Potniki, ki so naročili poštne konje za določeno uro, pa so stopili šele pozneje v voz, so morali plačati za pol postaje več in tudi postiljkmu so morali za vsako uro zamude dati nekaj odškodnine. Ako pa si je potnik premislil in se ni hotel odpeljati, vendar je moral plačati voznino in postiljona za eno postajo. Potniki so imeli pravico, da so se smeli pritožiti pri generalnem poštnem ravnatelju, ako se s poštarji ali postiljoni niso mogli sporazumeti.
'Dolžnosti poštarjev so ostale stare, dodali so jim le nekaj novih. V poštnem hlevu je morala ponoči goreti luč in vsaj en postiljon je moral čuti, da je postregel štafetam. Poštarji niso smeli sprejemati za po-stiljone mlajših ko 16 let starih oseb, ker bi drugače po civilnem pravu bili odgovorni za nezgode, ki bi jih morda zakrivili mladoletni postiljoni. Službo odpovedati je moral poštar šest mesecev prej, drugače urada ni smel zapustiti. Postiljonom so morali poštarji
dajati službeno obleko, zato pa so jim nekaj odtegnili od mesečnega zaslužka. Posti-Ijonova suknja je bila iz temnozelenega sukna z rdečim ovratnikom, njeni ogli so morali biti na privihnjenih krajih podšiti z enakim rdečim suknom kakor ovratnik in pritrjeni z zapono, gumbi so bili medeni. V službi je postiljon nosil visoke škornje, na rokavu pa prišito ploščico s francoskim grbom in imenom poštne postaje.
S 1. januarjem 1812 so Francozi določili poštne pristojbine v francoski denarni veljavi.
Zveze so bile tako urejene, da je pošta prihajala iz Trsta vsak dan, iz Avstrije (čez Vransko) po štirikrat, iz Godce, Italije in Francije, iz Reke ter iz Novega mesta, Karlovca, Kostajnice in Turčije trikrat, iz Celovca, Beljaka, Tirolske in Bavarske ter iz Dalmacije, Dubrovnika in Albanije pa dvakrat na teden. Enako so pošte odhajale na vsako smer tolikrat na teden, kakor so prihajale, le na Bavarsko je odhajala trikrat namesto dvakrat.
Ta red je veljal za pisemsko pošto, paketni In potniški promet je imel manj zvez.
Francozi so ljubljansko pošto meseca maja 1812 prestavili s poljanskega predmestja v Gosposko ulico št. 209 (v prednico sedanje
hiše Glasbene matice. Gosposka ulica št. 8), ker so hoteli, da bi bila 'bolj v sredini mesta. Poštno filialko na Starem trgu so pri tej priliki opustili. S pošto se je preselila tudi generalna direkcija ilirskih pošt. Preselitev je bila naznanjena Ljubljančanom v »Tele-graphe officiel«4" takole:
AVIS.
Le direeteur general des postes des provin-ces illyriennes a 1’ hanneur de prćvenir M. M. le fonctionnaires publics et 'les habitans de la ville de Laybach, que des bureamc de sa direction, qui čtoient au faubourg de PoHana n. o. 60, sont matatenant etablis rnie Hermgasse n. o. 209 od se trouve la boete aux lettres et se fera la distri-fcuitioai.
Au moyen de cette translation des bureauic des poste«, qui a pour motit de ec placer daais un point plus central de la ville, le bureau succursal ruc Altenmarkt est supprimć.
Laybach, le 12 mai 1812.
Signe: C. ■d’Ettilv.
3.
Ko je s porazom na Ruskem in po izgubljeni bitki pri Leipzigu ugasnila Napoleonova zvezda, umaknili so se Francozi meseca oktobra 1813 iz naših krajev in Ilirijo so zasedli Avstrijci. Pri pošti se ddj časa nt niče-
48 IT. o. 1812, str. 160.
lavske m dijaške predstave z znižanimi cenami. To se pravi: člani imajo pravico do 50 odstotnega popusta pri vseh predstavah, toda . neglede na morebiti znižane cene velja zanje vedno le polovica običajne (neznižane) cene. Če je običajna cena za X. vrsto parterja v operi 40 Din, plača član na izkaznico 20 Din tudi takrat, kadar so znižane cene (n. pr. za X. vrsto 32 Din, torej v tem slučaju ne 16, ampak ravno tako 20 Din).
3.	Popust velja samo za sedeže (loža, parter, balkon, galerija), ne pa za stojišče (dijaško ali galerijsko stojišče).
4.	Pravico do popusta ima nadalje samo tisti član, ki se izkaže pri gledališki blagajni s posebno izkaznico organizacije. Te izkaznice daje upravičencem predsednik OPO tov. .lakše ali v njegovi odsotnosti 11. podpredsednik OPO tov. Čampa v društveni pisarni. Glavna uradna dneva sta še vedno vsak torek in petek popoldne od 3. ure dalje, v nujnih primerih pa člani lahko pridejo tudi ob drugih popoldnevih od 3. ure dalje, ker eden od obeh imenovanih društvenih funkcionarjev je gotovo v pisarni. Le v najnujnejših primerih se smejo člani oglasiti v predsednikovi službeni pisarni od 10. do 14. ure na poštnem ravnateljstvu, II a oddelek (II. nadstropje, desno, soba štev. 88).
5.	Vsaka izkaznica velja samo za eno predstavo. Zato si mora član preskrbeti izkaznico organizacije za vsako predstavo po-sebe, in sicer mora pri prošnji za izkaznico že povedati dan in naziv predstave, h kateri želi rti.
6.	Izkaznica velja samo za člana, ki je napisan na izkaznici. Zato se ne sme izkaznica odstopati drugim, zlasti ne takim osebam, ki nimajo pravice do tega popusta. Vsako ugotovljeno zlorabo bo1 organizacija kaznovala na ta način, da bo za vedno odvzela pravico do popusta tistemu, na kogar ime se je izkaznica glasila, kakor 'onemu, ki je šel na ime drugega v gledišče.
člane OPO, ki imajo po navedenih točkah pravico do popusta, vabimo, da se te ugodnosti pridno poslužujejo.
Poštni dom bo naša trdnjava, zato podipiši takoj delež!
Intervencija za točnejše dobavljanje službene obleke.
Društvo nižjih poštnih uslužbencev je postalo vodilnim narodnim poslancem sledečo spomenico:
Prosimo Vas, da intervenirate pri ministrstvu pošte in telegrafa glede službene obleke za poštne zvaničnike in služitelje ljubljanske direkcije. Ta službena obleka se nam je doslej vedno. neredno podeljevala. V prejšnjih letih je bil temu vzrok vsekakor nereden proračun. Letos pa imamo reden proračun fn ije naše ministrstvo pravočasno kupilo in razdelilo potrebno blago za službene obleke, pa kljub temu obleke še do danes nismo prejeli, četudi bi jo v smislu pravilnika o nošenju službene obleke morali prejeti že 1. novembra.
G. minister pošte in telegrafa je na Vašo intervencijo odredil, da se bo naša službena obleka dobavljala posebej iza tri oziroma dve direkciji in da se za zagrebško in ljubljansko direkcijo dobava službene obleke skupno oddaja na licitaciji, ki se je za leto 1926 izvršila septembra meseca v Zagrebu. Dobavo oziroma izdelavo je prevzela tvrdka Krujanski iz Subotice. Iz zanesljivega vira pa smo zaznali, da leži blago za naše obleke še vedno v skladišču zagrebške poštne direkcije.
Vizrok temu je pomanjkljiva pogodba, ker se pri licitiranju ni oziralo na to, na čigave stroške bo blago za ljubljansko in zagrebško poštno direkcijo dostavljeno iz skladišča zagrebške poštne direkcije tvrdki Krujanski v Subotico. Tako je nastalo med poštno upravo in omenjeno tvrdko razdvojeno mišljenje, ker tvrdka zahteva, da mora poštna uprava blago dostaviti v Subotico na lastne stroške, dočim Istoji poštna uprava na nasprotnem stališču.
Iz tega nesporazuma med poštno upravo in dobavno tvrdko je nastalo razmerje, ki lahko traja nedogleden čas, v škodo poštnih zvaničnikov in služiteljev, ki so službene obleke neobhodno potrebni.
Mislimo, da bi se moralo vsem tem pomanjkljivostim pri sklepanju sličnih pogodb v bodoče posvetiti več previdnosti in da bi se vsem nerednostim pri podeljevanju dobav napravilo konec, ako bi ministrstvo pošte in telegrafa pripadajoče količine blaga poraz-
delilo posameznim direkcijam, ki bi same oddajale (vsaka na predpisan način) dobavo službene obleke za uslužbence svojega področja. Na ta način bi se dobava obleke za poštne uslužbence iz Slovenije oddajala v delo v Ljubljani, mi bi pa že poskrbeli, da bi podjetniki obleko pravočasno dobavili in dobro izdelali.
Tak način dobave je pa tudi v interesu naših obrtnikov oziroma podjetnikov, ki trpe radi pomanjkanja dela, ker is tem bi jhn bila dana prilika, da dobe delo in zaslužek.
Dopisi.
VTISI Z LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA NIŽJIH POŠTNIH USLUŽBENCEV V MARIBORU.
Naš letošnji občni zbor je bil po prevratu najbolj obiskan. Lahko rečemo, da so se ga udeležili doroakga vsi službe prosti tovariši. Kar se druga leta ni opazilo, letos so prišli na zborovanje v lepem številu naši vpokojoni tovariši, kar je vsekakor dobro znamenje. Prav je, da se tudi v pokoj eni tovariši zanimajo za društveno delovanje. S teni ne koristijo samo sebi, temveč celokupnosti in društvo si lahko v čast štete, da mu vse članstvo zaupa. Letošnjega občnega zbora so se udeležili tudi vsi službe prosti ambulančni Sprevodniki, kar ie vsekakor značilno, ako upoštevamo, da jih druga leta do male izjeme niti blizu ni bilo in da se ta skupina med seboj nekako pisano gleda. liaje zato, ker so v službenem oziru tako razdeljeni, da vozi en del sprevodnikov le dolge in naporne, drugi del pa le kratke ■in lahke proge. Mislili smo, da se bo kdo od njih zaradi tega oglasil, pa ni bilo ntč, ako ravno so pred občnim izborom stiskali pesti.
Občni zbor je poteke! v najlepšem redu. kar nas — na žalost in jezo naših sovražnikov — od srca veseli.
Naši voditelji nam sicer tudi letos niso nič novega povedali, najmanj pa kaj razveseljivega. Toda zavedamo se, da oni niso krivi, ako nam niso mogli boljših novic sporočati. Upalimo, da bo v bodoče boljše. Uspehi in neuspehi pač ne odvi-sijo samo od vsakokratnega vodstva, temveč in v prvi meri od dobro discipliniranega in izobraženega članstva. Ali imamo mi danes takšno članstvo? Če govorimo negativno, si nakopljemo obilo zamere, pomagalo pa ne bi nič. Svetujemo pa vodstvom naših organizacij, naj si vzamejo v program izobrazbo članstva po vzorcu drugih .prosvetljenih držav. Dobro bi bilo, prirediti vsaj vsak drugi mesec po eno predavanje za službe prosto članstvo.
Predavali bi najzmožnejši tovariši, Ln sicer lahko razumljive stvari: o dolžnostih do sotova-
sar iitpremenilo; ostale so francoske naprave in uredbe. L. 1820. pa navaja »Po sth and budi-že pravilnik Marije Terezije iz 1. 1748 in patente Jožefa II., pošta se je morala ravnati zopet po njih.
Odkar so Francozi zapustiti Ljubljano, nam o ljubljanski pošti manjkajo viri do 1820. Tega leta je pošta na Nemškem ali Križevni-škem trgu št. 203 (danes Valvasorjev trg št. 7). Univ. profesor dr. Fr. Kidrič meni, da je bila pošta v tej hiši vsaj že od 1. 181 S.4’ Višji upravitelj na kralj, ilirski višji pošti v Ljubljani je bil 1. 1820. Karel pl. Man n er, kontrolor Janez ' S k i b i n s k i, manipulacijski oficir Mihael S t u p p e r , pismonoša Leopold E hm dl, služitelj Peter Musso-n i, pri ekspediciji vozov pa ekspeditor Janez
Priihlich.
Iz »Posthandbucha« 1820 posnemamo, da so za promet služile poštne zveze, ki so bile generalne in specialne. Blagovna pošta je še vedno občevala zase. Potniki so se mogli posluževati 'tudi izredne pošte !(Extrapost). Med generalne zveze sta spadali progi Dunaj — Ljubljana — Reka in Dunaj — L j u b 1 j ana —Tr st, med specialne pa Gelov ec — Ljubljana, Gradec —
in Fr. Kidrič:	Andrej Smole »Jutro«, 30.
V. 1926, št. 122.
Ljubljana, Ljubljana — Briksen, Ljubljana — Karlovec, Ljubljana
Reka, Ljubljana — Trst in Ljubljana— Videm na Laškem. Vozna pošta za blago in potnike je vozria po dvakrat na teden iz Ljubljane na D u n a j in iz Ljubljane v T r s t.
L. 1821. je bil v Ljubljani znani sestanek vladarjev ali kongres, ki je trajal od 27. januarja do 12. maja. S kongresisti je prišlo v mesto veliko število gostov, prišlo pa je tudi polno drugega ljudstva od blizu in daleč, bodisi iz radovednosti, bodisi radi zabav. Kongresisti so plačali že prvi mesec samo za stanovanja skoraj 70 tisoč goldinarjev,*0 tolik je bil v onih dnevih tujski promet. Da je bilo zato tudi. na ljubljanski pošti živahno, dela čez glavo in služba naporna, si lahko mislimo, četudi tega iz one dobe nihče ne omenja, niti so nam ohranjeni uradni zapiski.
4.
L. 1825. se je ljubljanska pošta zadnjikrat selila v zasebno hišo, v današnjo Šelenbur-govo ulico št. 5 (za časa vselitve Dunajska cesta št. 59 v Kapucinskem predmestju, ulica se je pozneje imenovala Nova poštna ulica, od 1877 pa Šelenburgova). Hiša Je bila last
50 Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa.
rodbine M a 1 i č e v e , potomcev Andreja Maliča. Bila je enonadstropna, 1. 1848. so jo dvignili na dve nadstropji, 1. 1882. pa so ji dodali še trakt ob Knaflovi ulici; vse prostore je zavzela pošta. Za soseda je imela Maličev hotel (po nemško so mu rekli »Stadt Wien«, na vogalu Šelertburgove Ulice in današnje Aleksandrove ceste, sedaj last Jadran-sko-podunavske banke). Hotel je imel prostorno dvorišče s skladišči, kjer so ostajali poštni in drugi vozovi. Med poštno hišo in hotelom so bila velika vežna vrata, skozi katera so poštni vozovi prihajali in odhajali. V 30. in 40. letih 19. stoletja sta imela pošta in tudi hotel velik vozni promet. Pozneje so imenovana vrata zazidali in poštni vozovi so prihajali skozi druga v Knaflovi ulici.
Pošta je ostala v tej hiši do 1. 1896., ko se je preselila v svojo današnjo palačo. Prejšnje poštno poslopje ima danes popolnoma trgovsko lice, in ker jo je sedanji lastnik, trgovec in tovarnar Ivan Bonač, še prezidal, Izginili so zadnji sledovi stare ljubljanske pošte.
V dolgi dobi 70 let je ljubljanska pošta na tem mestu doživela obilo izprememb. Naj omenim le prehod od predželezniške dobe v železniško dobo, vpeljavo brzojava in s tem moderniziranje promefa in službe ter stopnje-valno naraščnje splošnega poštnega prometa.
rišcv, o medsebojnimi iKjdpirauiu v službi itd Urili naj bi se hkli v nastopili in govorih. Na dbčirern zboru smo videli nekatere sicer inteligentne tovariše,, da bi Se radi spustili v to ali oho debato, toda, ker niso vajeni javno govoriti, niso imeli poguma nastopiti. To je čestokrat v škodo društvu in članom. Marsikak dober nasvet rn predlog izostane samo zato, ker se večina članov na zborovanjih ne upa spustiti v debato.
Če tudi nismo izvedeli na občnem zboru dosti novega, vendar suro čuli tudi zanimive stvari. Tako smo slišali, da se dajo nekateri naši mlajši tovariši-služitelji premestiti v Beograd, kjer postanejo po nekaj letih 'zvaničniki, im, ko so to dosegli, hajd nazaj v Slovenijo. Mi bi tega ne verjeli, ker pa je celo nam en tak slučaj znan, potem bo že res. Izvedeli smo tudi, da je mame- I ščen v 2. neki služitelj, ki ima po staležu komaj 1(1 mesecev sluižbe, pa je uvrščen v 3. skupino zvaničnikov.
Zdi se nam, da tu nekaj ni v redu. Vprašamo pa, ali so zakotni v vsej kraljevini enaki in da li veljajo iza vse enako. Kako je to mogoče, da nekateri po skrivnih ovinkih prezgodaj napredujejo, drugi starejiši tovariši pa nikamor ne pridejo, ker jim zakon tega me pusti, kajti za napredovanje v zvaničaiiško kategorijo sta predpisana 2 razreda srednjih šol. Sploh bo tu treba delati na to. da se odpravi člen 10. uradniškega zakona in da se zopet uvedejo strokovni izpiti za dosego zvamičniškega čina.
K občnemu zboru bi imeli samo še to pripomniti, da so bile predložene kar tri različne liste novih odbornikov. Na vsaki listi pa so bili kakor ma povelje z malimi izjemami vpisani eni im isti novi odborniki, izgledalo je, da člani kar tekimi-jejjo itned seboj, kdo bo sedel v odboru.
No, mam je to prav. Vsak naj poskusi delati za društvo in celokupnost, tako se članstvo vsaj izuri v društvenem delovanju. K zaključku želimo novemu odboru, kateremu na čelu stoji stari in dolgoletni predsednik, obilo sreče v bodočem delovnem letu.
KDO BO NOVI NAČELNIK LJUBLJANSKE GLAVNE POSTE?
Iz poštnih krogov smo prejeli in priobčujemo: V listih smo čitali, da stopi sedanji upravnik ljubljanske glavne pošte g. Josip Vertovec v kratkem v pokoj. Po nepričakovani upokojitvi prejšnjega upravnika g. J. Kurenta je bi! brez razpisa imenovan g. Josip Vertovec. Pripominjamo, da se rni ob osebo g. Vertovca niti najmanj ne spod-tikamo. ker je bil mož na mestu. Nepravilno pa je bilo, da mi bila pošta Ljubljana I razpisana. Politična pristranost im pa protekcija je tu odločila. kar pa je kaj lahko poštnemu obratovanju v škodo. Tudi ni v prid poštnemu uradu, če pre-
vzame vodstvo uradnih poslov uradnik, ki ima za suboj vso službeno dobo. saj pri vsakem uradniku pojema zadnjih par let službena ambicioznost. Tehtno besedo bi moralo imeti pri predlaganju kandidatov na vsak način poštno ravnateljstvo, odločilno seveda pa ministrstvo. Izbera menimo ne bo tako težka, saj imamo veliko dobrih poštnih uradnikov in to me samo v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru, Celju itd. Ob imenovanju pa kličemo odločilnim krogonn: Videant con-sules, ne ifuid de tr imen ti res puhlica capiat!
SLUŽBENI ZNAKI NA UNIFORMAH.
Iz vrst štajerskih nižjih uslužbencev smo prejeli in priobčujemo:
Ne vemo, čemu je dobro, ali dejstvo je, da se nižji poštni službenci še zdaj ne ravnajo po predpisih glede nošenja službenih znakov na svojih Uniformah. Tako vidimo včasih, da nosi najmlajši služitelj po eden ali dva srebrna pramena na ovratniku, dočim nimajo nekateri stari zvaničniki nobenega službenega znaka. Ker je tako postopanje po eni strani neupravičeno poviševanje irlajšcga uslužbenstva na raču« starejših zvaničnikov-bivših poduradnikov, po drugi strani pa rudi nerazumljiva degradacija zvanič-nikov samih, ki ne nosijo znakov, kateri jim pri-tičejo, bi priporočali poštnemu ravnateljstvu, da napravi v tej zadevi red.
'Dalje želimo, da Izda ravnateljstvo tudi za I. 1927 knjižico «5talež osebja», ker je od lanskega leta že dosti izprenierrtb. Druga izdaja je bila mnogo boljša od prve, želimo, da 'bi bila tretja izdaja še popolnejša. Morda bi bilo dobro, pri vsakem uslužbencu omeniti, koliko in kakšne šole je obiskoval.
TOVARIŠICAM!
Obhajamo obletnico ustanovitve »Ženskega, pokreta« v Ljubljani, Spominjate se na proglas, ki smo Vam ga poslale skupno z vabilom k ustanovnemu občnemu zboru iti sodelovanju. V tem proglasu smo obrazložile naše stremljenje In naš cilj, ki je v kratkih besedah: prosveta žene, dosega vseli državljanskih pravic za ženo. In ker živimo v času, ko gospodarske razmere same tirajo ženo v boj za obstanek, ko začenja sama na sebi čutiti, da ima pravico le delati, plačevati davke, trpeti pod krivičnimi zakoni, ki so jili snovali moški brez njenega sodelovanja sebi v prilog — zato se jih je odzvalo našemu klicu dovolj častno število in se včlanilo v našem' društvu. A ne samo v Ljubljani, temveč po vsej državi se je začelo oživljati žensko gibanje, tako da imauo po raznih krajih države že 15 »Zenskih pokretov«, ki so vsi živahno na delu. A kar nam najbolj jamči, da bo naše delo uspešno, je to, da so vsa ta društva v tesni zvezi med seboj, da streme s skupnim delom za skupnim ciljem.
In da bi bilo delo še bolj poglobljeno in enotno, so se vsi »Ženski pokreti« združili v »Alijanso Zenskih pokretov«, katere upravni odbor se sestane večkrat na leto k skupnim posvetovanjem. Iti se je pojavila takoj spočetka potreba po enotnem glasilu, ki naj ojači naše medsebojne zveze, nas bodri v skupnem deta, nam daje pobudo, dviga našo samozavest ter pridobiva novih bojevnic za naše ideje.
List bo razpravljal o vseli aktualnih vprašanjih s stvarnokrUičnega — ne z enostransko strankarsko kritičnega vidika. Tako bo najlepše ustrezal namenu našega pokreta: pripravljal bo ženo za njeno bodočo nalogo v javnem Življenju, ki jo bo morala gledati s stališča socialne pravičnosti, .ne s stališča strankarskega koristolov-stva. Utiral bo pot prepričanju, da politika ni to, za kar jo smatra dandanes večina ljudi; brezobzirna boiba za strankarske in osebne koristi, ampak da je njeno bistvo delo za blagor človeštva. Kajti le če bo žena prepričana o pravem namenu politike ter bo uravnala svoje delo po tem prepričanju, le tedaj je vredno, boriti se za dosego ravnopravnosti z možen? na vseh po-Ijrh javnega in zasebnega življenja.
Prepričane smo, da nam bodo na tej poti podali roko naši najboljši in' najbolj pošteni možje, ki že »videvajo, da mora biti borba za zboljšanje družabnih razmer .skupna. Kakor družina najlepše uspeva v složnem enakovrednem sodelovanju moža in žene, tako bo tudi država, družba dosegla najvišjo možnost razvoja šele tedaj, ko se bodo s sposobnostmi moža, družile ženine zmožnosti k skupnemu harmoničnemu delu za skupni blagor.
Zato nikar ne prezrite našega klica z gesto odpora proti vsemu, kar je v kakršni koli zvezi s politiko. Ravno sedaj je bolj ko kdaj prej dolžnost vsake žene, da se zanima za vprašanja, ki spadajo v področje politike, kajti baš. sedaj se snujejo zakoni, ki pišejo tudi ženi njeno usodo brez nje.
Zato upamo, da Vani bo dobrodošel naš list. ki bo izhajal pod imenom »ženski Pokret«. Stalne rubrike bodo imela sledeča vprašan-ja: položaj žene v javnem življenju, socialna vprašanja, politični pregled, vprašanje o miru, poročila »Alijanse Ženskih Pokretov«. Poleg tega bo list prinašal tudi beležke iz higiene, gospodinjstva, mode itd. Tiskal se bo za Hrvatsko in Slovenijo v latinici, za enkrat v. srbohrvaščini, slovenski članki, ki bodo dobrodošli, bodo izhajali v slovenščini. List bo izhajal vsakih 14 dni, prva številka izide 1. februarja t. 1. Vsaka številka bo veljala 2 Din. Prvo številko pošljemo vsem članicam »Ženskega pokreta«, upamo pa, da sc tudi druge odzovejo vabilu in čim prej javijo svojo naročbo na list pri »Ženskem Pokretu« v Ljubljani.
5,
Od I. 1827. do 1846. je bil nadupravrtelj na ljubljanski pošti Franc Ar let. Rk sp edicija vozov je bila 1827 pomnožena za 2 kon-dukterja. Leto pozneje .se prekrsti ta urad v glavno vožnjo ^poštno ekspedicijo (Haupt-Fahrpostexpedition), I. 1832. pa preneha biti samostojen in se združi z ljubljansko pošto ali s poštnim nadupraviteljsitvom (Oberpostver-svaltung), kakor se je uradno imenovala oblast, ki jo je imel nadupravitelj.
Za konje in postiljone pa so morali skrbeti poštni hlevarji, na poštnih postajali so jih nazivali poštarje. Poštnim hlevarjem se ni godilo slabo, njih položaj naipram poštni upravi opišem najbolje, ako navedem drastične besede g. prof. dr. Fr. Kidrič
»Poštar, ki je trtici skrbeti za voznike, konje in vozila, je figuriral sicer na najnižjem klimi poštne lestvice, a je hnel takrat od pošte večje dohodke, nego katerikoli ostalih njenih .funkcionarjev.«
Poštni hlevar je bil nekaj let Prešernov prijatelj Andrej Smole. V njegovi rodovini je ostal služba idevarja deli časa. Od Napo-•leonove dobe je trti poštni hlevar v Ljubljani
51 Andrej Smolč. »Jutro«, .k). V. I92S6, št. 12i2. št. 122.
Franc Valentin, tretji mož Smoletove matere Helene, torej Andrejev očim, ker je bil Andrej iz drugega Heleninega zakona. Valentin je opravljal službo hlevarja do svoje smrti (1818), nato je vodila hlevarstvo nekaj časa vdova Helena pod imenom »Franca V a i e n t i n a dediči«, 1. 1821. pa je prevzel službo na materino prigovarjanje Andrej ■Smole. Hleve je imel v hiša poleg »Figovca* na Dunajski cesti št. 64 (danes št. 11 — v njej je ž.elezninarška trgovina Zalta in Žilič). Andrej je ostal poštni hlevar do 1. 1827., nato ga je zamenjal brat Mihael do 1838, ko se imenuje v šematizmih (1838—1840) hlevar Franc Dolničar, a od 1. 1841—1849 je hlevar zopet Mihael Smole. Za njim je hlevarstvo prešlo v druge roke.
Kmalu iK) 1. 1825. je bila na glavnih progah uvedena brza pošta (Eiipost) za prevoz potnikov, pisemske pošte, denarja in lažjih pisemskih zavitkov. V to svrho so služili posebni brzi vozovi (Eilwagen). Bilo jih je več vrst, za 4, 6, 8, 10 do 12 in več oseb. Vazali so naglo, ker so se menjavali konji trikrat na dan. Od Dunaja do Trsta je šla brza pošta tri. krat na teden. Vožnja je trajala tri dni, potniki so prenočili samo enkrat: od Dunaja v Grad-
cu, od Trsta v Slov. Bistrici, drugače pa so se vozili tudi ponoči. Cene niso bile tako visoke kakor nekdaj. Vožnja za osebo je leta 1830. veljala od Ljubljane do Dunaja 23 gold. 18 kr. in od Ljubljane do Trsta 7 gold. 6 kT.“ Potniki pa so se mogli vsak čas voziti tudi s posebno brzo pošto (Separat-Rilfahrt), ki je bila seveda nekaj dražja.
Za prevez blagovne pošte so uvedli nove vozove (brancardi ali furgoni-Packwagen).
6.
Šematizem 1. 1835." ima pregled (Post-bericht) poštnih zvez na ljubljanski pošti, kot dodatek k pregledu pa razglas (Anmerkungen zum Postbericlit) poštnega nadupraviteljstva o najvažnejših poštnih predpisih. Za strokovnjaka so stari predpisi zanimivi, ker iz njih šklepa, kako se je tedaj vršila poštna služba, zato podajem razglas v prevodu.
M Franz Raffelsperger:	Refsesecretžlr I.
Wien 1829—30. (Last g. V. Pučelika, sekretarja dir. p. t. v 'Ljubljani).
5® Schematisrrnis des Laibacher Gouverne-meut im Konigreiche Htyrien 1835. Studijska knjižnica v Ljubljani.
{Dalje prih.)
POMANJKLJIVI NASLOV] OBČINSKIH URADOV.
Da se ne 'bomo odlašali samo s pritožbami, ampak da dokažemo, da nam je pri srcu tudi dobro poslovanje, hočem tu opozoriti na pomanjkljive pečatnike občinskih uradov, na katerih je vse (čisto po nepotrebnem dolga klobasa celega oficielncga naziva naše države), samo ne to, kar je najpotrebnejše, namreč oznaka zadnje pošte. Zato ni nikjer toliko krivih usmeritev, kakor ravno pri pismih za občinske trrade, kajti kftteri poštni in ambulančni uslužbenec more vedeti, pod katero pošto spadajo različne majhne, oddaljene občine. Ambulance si pomagajo na ta način, da porinejo talka pisma kar na slepo srečo kaki pošti, ki ne ve s temi uradnimi pismi kaj drugega ukreniti, nego da jih vrne sprejemni pošti v spopolhitev. S tem pa utrpe ta — notabe-ne uradna pisma veliko zamudo. Seveda se pripisuje vsa krivda pošti, zlasti ker je navadno na takih ovitkih že polno poštnih pečatov, ki pričajo, kje vse je že pismo romalo. Zato bi bilo potrebno, da izda poštna uprava seznam vseh občinskih uradov z navedbo, pod katero pošto im pod kateri okraj spadajo. Ali pa naj poštna uprava pritisne na politično upravo, da navedejo občinski uradi vedno tudi svojo pristojno izd a in o pošto.
Tudi deljene uradne ure bodo slabo vplivale na razvoj prometa. Stranke bodo rajši hodile k sosednjim večjim poštami, pri katerih bo promet naraščal, dočim bo pri pogodbenih padal. C. K.
Organizacijsko gibanje.
USTANOVITEV URADNIŠKE SEKCIJE OPO — MANIFESTACIJA SLOVENSKEGA POŠTNEGA URADNIŠTVA.
(Dalje in konec.)
4.	Določitev članarine za poslovno leto 1927 je izzvala precej debate. Predsednik poudarja, da je v sedanjih časih zniževanja prejemkov in cen težko zvišali članarino, da pa se mora pomisliti, da dobiva vsak člam uradniške sekcije brezplačno »Poštni glasnik« in da se plačajo iz članarine vsi prispevki za pripadajoče organizačne edinice. Tako bo morala dajati Sekcija ptt. uradnikov vsak mesec za vsakega svojega člana upravi P. glasnika 2 Din, Oblastni organizaciji 1 Din, Zvezi drž. nameščencev 1 Din im krajevni skupini 50 par (morda celo 1 Din), tako da bo morala oddati od dobljene članarine vsak mesec im za vsakega člana okrog 5 Din stran. Jasno je torej, da se mora določiti za novo sekcijo tak’a članarina, da bo ostala sekciji polovica. Vsa uradniška poštna društva imajo 10 Din mesečne članarine, in to brez lista, edino Sekcija ptč. čin. ima samo 6 Din članarine z listom vred. Tudi ni zdrava delitev članov na dva razreda, da plačajo slabše plačani člani (pogodbeni poštarji) manjšo članarino, pa tudi evidenca je otežkočena. — Po obširni debati se stavijo trije predlogi za določitev članarine. Prvi predlog tovarišev Gamsa in Slavca se glasi na 10 Din, drugi predlog tovariša Engelmana določa za pogodbene poštarje 6 Din, za vse ostale 10 Din, tretji predlog tov. Dularja določa za pogodbene poštarje 6 Din, za vse ostale 8 Din. Predsednik da vse tri predloge na glasovanje. Ker je dobil prvi predlog absolutno večino glasov, se določi za leto 1927 članarina za vse člane uradniške sekcije mesečno na 10 Din. Občni zbor nadalje sklene, da naj se pobira do končane likvidacije posameznih dosedanjih društev nova Članarina šele s 1. aprilom 1927, im sicer v mesečnih obrokih, če le mogoče z odtegovanjem od mesečnih prejemkov. — Predsednik se zahvali za ta sklep, ki dokazuje zrelost in zavednost članstva. Pripravljen je sicer na to, da bo zaradi navidezno visoke članarine izstopilo, nekaj desetin uradnikov', ve.iiidar ti odpadniki aias ne sinejo motiti, ker so itak le odpadki. (Kdor pa le poštar, ta pojde v društvo vzlic višji članarini. Sicer pa upa, da se bodo tekom enega leta finance društva toliko utrdile, da bomo lahko že drugo leto znižali članarino.
5.	Volitev predsednika in odbora. tPred volitvami se oglasi tov. Salehar, predsednik Društva prometnih poštnih uradnikov, ki pozdravlja enotno uradniško društvo in prosi, da se rezervira nekaj odborniških mest za skupine, ki bi še pristopile v uradniško sekcijo. — Po predlogu tov.
Gamsa se soglasno in z odobravanjem izvoli za predsednika nove Sekcije ptt. uradnikov tovariš loško Čampa, ki takoj prevzame predsedstvo, se zahvali za zaupanje in poudarja, da pričakuje Vse podpore ne samo od novega odbora, nego tudi od članstva, ki je pokazalo doslej preveč brezbrižnosti in apatičnosti. — Na predlog tovariša .lakšeta se izvolijo v odbor: Lucijan Kovačič, Joško Ferluga, Franjo Žnidarič, Hinko Ilaš, Pavla Ciuha, Joško Jakše, Rudolf VVeber, Lota Pfeifer-jeva, Mara Mohorčičeva, Vilko Smerdu. Viktor Rozman, Ivan Rakovec. — 14. in 15. odborniško mesto ostaneta do 1. aprila t. 1. nezasedeni. Kot kooptirana odbornika se izvolita tov. Ivan Slavec, upravnik pošte v Laškem in France Pangre, pogodbeni poštar v Dobu. Za namestnike: Pavla Frankova, Karla Videmškova, Viktor Tre ven, Ferdo Gaspari in Dora Keržanova. Za pregledovalce računov: Srečko Kadunc, Janko Hamer-šak, Avgust čeme in za namestnika Rudolf Rozman.
6.	Slučajnosti. Tov. Dular priporoča sekciji, da se zavzame za vštetje nenakupljenih aspirant-skih let. Tov. Kopačeva vprašuje, zakaj ne napredujejo ženske — uradnice II. kategorije — v 2. položajno skupino. Tov. Luznar protestira proti izjavi predsednika njegove skupine — prometnih uradnikov ter izjavi, da se on ne strinja s pasivnim zadržanjem svojih tovarišev, marveč da odkrito pozdravlja ustanovitev enotne urttd-naške organizacije, katere član tudi hoče postati. — Končno pozdravita zborovanje predsednik zagrebške Oblastne organizacije tov. Lalič in blagajnik te organizacije tov. Levaj. Prvi graja razcepljenost slovenskih poštnih uradnikov, ker od njih je izšel ta razkrojevalni strup tudi v druge pokrajine, kjer se prej niso ločili v organizaciji po izobrazbi, kategoriji itd. Poziva vse ptt. uradnike, da se organizirajo v skupno uradniško sekcijo in da tvori ta v vzajemnosti z zvaničniki in služitelji močno Oblastno organizacijo. — Drugi pozdravlja zborovanje, naglašajoč, da je slišal že -mnogo lepega o agilnosti In zavednosti članov ljubljanske organizacije, vendar resnica presega vse. Take udeležbe ne najdemo niti na kongresih, zlasti podeželsko članstvo je v .polni meri pokazalo svojo stanovsko zavest in ljubezen do svoje organizacije.
(Predsednik Čampa daje pojasnila na posamezna vprašanja, se zahvali udeležencem, zlasti zunanjim gostom na tako obilni udeležbi ter zaključi ob 18. uri tako krasno uspeli ustanovni občni /bor uradniške selkcijc.
VESTNIK URADNIŠKE SEKCIJE OPO.
Prvi odbor Sekcije ptt. uradnikov je sestavljen takole: predsednik Josip Čampa, podpredsednik Lucijan Kovačič, tajnik Josip F e r 1 it g a, tajnikova namestnica Mara Mohorčičeva, blagajnik Franc Žnidarič, blagajnikova namestnica Pavla Č i u h a. Celoten odbor pa je razviden iz zapisnika občnega zbora (glej današnje nadaljevanje članka »Ustanovitev uradniške sekcije CPO — manifestacija slovenskega poštnega »radništva.
Naznanila in poročila mariborske krajevne skupine:
L Našemu pozivu v zadnji okrožnici se je odzvalo lepo število članov s tem, da so poslali poleg članarine še prostovoljne prispevke za -našo krajevno skupino. Upravnik pošte Murska Sobota, vrli tov. Jakob č u š je daroval 100 Din, r.aša zaupnica pri tej pošti, agilna tov. Heda Kočevarjeva, pa je poslala 85 Din kot prostovoljni prispevek tamkajšnjega članstva. Tovariš Franjo Bril m e c, upravnik pošte Ptujska gora, je daroval obveznico državnega posojila 100 Din. Manjše zneske je poslalo še več drugih tovarišev in tovarišic. Vsem — najlepša hvala!
2.	Dopise za Krajevno skupino OPO Sekcije ptt. uradnikov v Mariboru je nasloviti na Maribor 2, ker sta sedaj tako predsednik kakor tudi tajnik krajevne skupine pri tej pošti.
3.	Občni zbor naše krajevne skupine sc bo vršil v aprilu t. 1., na kar članstvo že danes opozarjamo.
Objava celjske krajevne skupine.
Zahvala. Krajevni skupini sekcije ptt. uradnikov v Celju so darovali, oziroma preplačali članarino sledeči tovariši (tovarišice): po '52 Din: Franja Zinauer, Rečica na Paki, in Franja Dra-
kulič, Žalec; po 32 Din: Valentin Širše, Jesenice Ob Savi; po 31 Din 50 p: Mirko Hočevar in Leopold Višner v Celju; po 22 Din: Anica Lenko, Polzela; po 20 Din: Olga Zajc, Braslovče, in Justina Rihteršič, Celje; po 18 Din: Marija Ivanc, Štore; po 14 Din: Rozika Vdovec, Dobova; po 12 Din: Rika Gselmam, Josip Kamenšek in Albert Gabrič, Rogaška Slatina, Ivan Gorečan, Vojnik, in Bariča Berlisk, Topolšica; po 10 Din: Marija Drobnič, Vitanje; po 5 Din: Adolf Kosi in Zori-slava Stopic, Šmarje pri Jelšah; po 4 Din: Marija Debelak, Sv. Pavel pri Preboldu; po 2 Din: Ela Horvat, Šoštanj, Josip Vipotnik, Žalec, Ivo Lednik in Angela Tomazin, Grobelno, ter Joško Rep, Leskovec pri Krškem. Odbor izreka vsem vrlim tovarišem in tovarišicam najtoplejšo zahvalo.
To in ono.
Pripravniški izpiti za lil. in 141. kategorijo se •prično v prvi polovici meseca marca t. 1. jn se bodo vršili do konca meseca. Mnogi kandidati ne vedo, kje bi dobili uredbo o razvrstitvi ptt. uradnikov, kje pravilnik o posebnih dokladah na plačo in kje uredbo o draginjskih dokladah. Tem pojasnjujemo: 1. Uredba o razvrstavanju ptt. uradnikov je izšla v Službenih Novinah in v Uradnem listu. Ker si uslužbenci te liste težko dobavijo, objavljamo danes v rubriki »Uradni kotiček« v celoti to uredbo. — 2. Uredba o draginjskih dokladah je objavljena v Pt. Vesniku štev. 11 iz
1.	1924, dodatna uredba o znižanih dokladah pa
v Vesniku št. 17 iz 1. 1926, razpis 232.	3. Pra-
vilnik o posebnih dokladah na plačo (nočnine, atnbiiltttnčne diete itd.) pa je objavljen v Vesniku štev. 14 iz 1. 1926, stran 239.
Smrtna kosa. Umrla je tov. Marija Klavora, poštna uradnica 1111/3. kat. v Ormožu. Pokojnica je bila zavedna članica organizacije, vrla tovarišica, polna mladostne svežosti in življenja, pa je zapadla neizprosni smrti. Umirja je za hitro pljučnico. — Takisto za pljučnico je umrl tov. Slavko Gobec, predstojnik pošte Podčetrtek. Obema prerano umrlima tovarišema ohranimo časten spomin!
Polovična železniška vožnja za pogodbene poštarje ukinjena. Poštno ministrstvo je z odlokom štev. 57.454 od 12. novembra 1926 odredilo, da pogodbeni poštarji v smislu »Pravilnika o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v dtžavni eksploataciji« (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti štev. 12 od 31. januarja 1927, razpis 44) nimajo pravice do 50% popusta redne tarife. Glede na ta odlok je ravnateljstvo moralo ukiniti izdajo železniških izkaznic. Ministrstvo se v svojem odloku sklicuje na to, da pogodbeni poštarji niso pogodbeni uslužbenci v smislu čl. 130 uradniškega zakona in da zato nimajo pravice do te ugodnosti. Nam sc zdi tako tolmačenje pogre-šeno in nepravično, kajti: I. Kaj pa so vendar pogodbeni poštarji? Državni uradniki v smislu uradniškega zakona niso, pogodbeni uslužbenci tudi niso, naj vendar ministrstvo enkrat pove, kaj s © pogodbeni poštarji, ne pa vedno, kaj niso.
2.	Člen 16, četrti odstavek citiranega pravilnika
pravi:	»Vsi aktivni državni uradniki, častniki,
duhovniki in ostali civilni in vojaški državni uslužbenci in njih rodbine (zakonita žena in zakonski rojeni in usvojeni otroci) imajo vožnjo s 50% popustom redne tarife«. Po našem mnenju se dajo spraviti pod to določbo tudi pogodbeni poštarji in v tem praven podvzame organi-zttcija primerno akcijo.
Današnja številka obsega 6 strani, da smo mogh spraviti večino nabranega materiala. Dopisniki, kojih članki še niso prišli na vrsto, naj malo potrpe, prihodnjič. Agitirajte, da se število naročnikov ali pa oglasov zviša, pa povečamo obliko lista od sedanjih 37Xi37 cm na 45X30 cm ali še več.
Zahvala. Ob prebridki izgubi našega nepozabljenega, srčno dobrega sina in brata Ivana izrekamo globoko zahvalo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav prisrčna hvala pevskemu zboru nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za genljive žalo-stinke. Vsem naša najtoptejša zahvala. — Žalujoča rodbina Ivan Sinkovič, pom. kondukter v Mariboru.
Zahvala. Osrednjemu društvu nižjih’ poštnih uslužbencev, podiniž. Maribor, se najudanejše za-
Uradni kotiček-
LRBDBA O RAZVRSTITVI PTT. URADNIKOV.
Ta za vse ptt. uradnike najvažnejša uredba ni nikoli izšla niti v Vestniku, niti v direkcijskih Okrožnicah, dasi objavljata vse mogoče odredbe in razglase, ki se tičejo nekateri samo malo pošt iti uslužbencev (avtomobilski pravilnik, ki je izšel v vsej obsežnosti še v Okrožnicah, dasi je bil objavljen že v Vestniku). Ker pa morajo pripravniki poznati to uredbo, jo objavljamo po Službenih Novinah št. 251 od 1. novembra 1923, oziroma po Uradnem listu št. 104, od 14. novembra 1923, razpis 347.
Uradu iš tv o v resoru poštnega ministrstva je razvrščeno takole:
1.	kategorija.
1.	skupina: Brez položaja.
2.	skupina: Ministrov pomočnik.
3.	skupina: Generalni direktor pošte in telegrafa in generalni direktor poštne hranilnice. Pomočnik generalnega direktorja pošte in telegrafa. Načelniki ministrstva in oblastni direktorij po 50%.
4.	skupina: Načelniki min. in obl. direkcije po 50%. Šefi odsekov min. in inšpektor,# min. in poštne hranilnice >po 50%. Pomočniki obl. direktorjev in direktorji poštnih hranilnic po 50%. Glavini tajnik poštne hranilnice. Višji kontrolorji 50%. Upravnik glavnega telegrafa in glavne pošte in na železniški postaji (v Beogradu).
5.	skupina: Kabinetni šef. Šefi odsekov ministrstva in inšpektorji ministrstva in poštne hranilnice po 50%. Pomočniki obl. direktorjev in direktorjev poštne hranilnice po 50%. Višji kontrolorji 50%. Inšpektorji oblastnih direkcij. Šefi direkcijskih odsekov. Upravnik glavne telegrafske in telefonske delavnice. Glavni nadzornik mestnega teleg.-telcfonskega omrežja. Inšpektorji poštne hranilnice. Tajniki ministrstva 20%.
6.	skupina: Tajniki ministrstva in direkcij 3Uc/( in tajniki poštne hranilnice po 50%.
7.	skupina: Tajniki ministrstva in direkcij in tajniki poštne hranilnice po 50%.
3.	skupina: Pisarji.
9. skupina: Pripravniki.
lefon, glavna pošta in glavni telegraf, nadalje pošta na železnici; upravniki pošte Zagreb t hi 2. Ljubljana 1, Sarajevo 1, Subotica 1 in 2, Skoplje
1.	Upravnik glavne telcgr.-telef. delavnice. Glavni nadzornik mestnega telegrf.-telef. omrežja beograjske direkcije. Šefi terenskih telegr.-telef. sekcij. Višji kontrolorji ministrstva. Glavni upravnik prometa im glavni knjigovodja poštne hranilnice. Upravniki prometa in šefi knjigovodstva podružnic poštne hranilnice.
2.	skupina:	Tajniki ministrstva in direkcij
30%. Upravniki pošt, telegrafov in telefonov 1. reda na sedežih oblastnih velikih županov. Upravniki p. car. skladišč in tehničnih delavnic. Tehnični uradniki ministrstva in direkcij. Poštno telegrafski uradniki in uradniki poštne hranilnice po 20%.
3.	Skupina: Upravniki pošt, telegrafov in telefonov II- in IM. reda v okrožnih ali srezkih kra-
I jih. Tehnični uradniki ministrstva in direkcij, poštno - telegrafski uradniki in poštno - hranll-nični uradniki po-30%. Mehaniki' (člen 8. zakona o uradnikih) 50%,. Tajniki ministrstva in direkcij po 70%.
4.	skupina: Predstojniki pošt, telegrafov in telefonov IV. reda. (Tehnični uradniki ministrstva in direkcij, poštno - telegrafski uradniki in poštno - hranilničnf uradniki po 50% . Mehaniki (člen 8 zakotna o uradnikih) 50%.
5.	skupina: Pripravniki.
III. kategorija.
I. skupina: Arhivski uradniki 20%. Šefi samostalnih ekspedicijskih oddelkov. Upravniki poštno - telegrafskih skladišč mnistrstva in direkcij. Telefonske nadzornice na sedežih oblastnih velikih županov. Ekonomi in arhivarji poštne hranilnice.
2.	skupna: Arhivski uradniki ,30%. Skladiščniki, ekspeditorji, mehaniki, kondukter ji, pisarji in telefonistinje, vsi po 30%. Računsko os obje. in pisarji nižje stroke poštne hranilnice 30%. Računsko osobje in pisarji nižje stroke poštne hranilnice 30%.
3.	skupina: Arhivski uradniki 50%. Ostali pod 2 skupino 30%.
4.	skupina: Pripravniki.
h val j ujem za nakazanih 1000 Din, ki sem jih prejel kot izvanredno podporo za časa moje bolezni. Zato priporočarm vsem tistim tovarišem, ki niso še pri organizaciji, da nemudoma store svojo dolžnost. Kajti v nesreči šele človek občuti, da je organizacija njegov najboljši prijatelj. Vekoslav Mevlja, pomož. kondukter, Maribor 2.
Poljska vlada za državne uslužbcnce. Varšavski listi poročajo: Ker so življenske potrebščine tako drage, da državni uslužbenci težko prenašajo današnjo draginjo, je sklenila poljska vlada kljub neugodni proračunski situaciji, da bo zvišala njih plače za 10 odstotkov. — Tudi v kraljevini SHS je še taka draginja, da državni uslužbenci ,z največjo težavo krijemo dnevne izdatke. A vlada noče videti naše bede, nam noče izboljšati žalostnega gmotnega stanja, ne izplača nam že leta dolžne razlike, ampak meni nič tebi nič nam utrguje mesece za mesecem znatne zneske, da čim dlje težje živimo, kljub temu, da zvesto izpolnjujemo uradne svoje -dolžnosti. Brezčutna naša vlada nas ubija duševno iir telesno, kar ie državi sami zgolj v škodo.
Vzorna nemška pošta. Poročali smo že na tem mestu, kako silno je padel paketni poštni promet na Francoskem. Francoske železniške družbe vozijo pbštne pakete samo do one železniške postaje, ki je najbližja naslovnikovemu bivališču; naslovniki morajo hoditi sami na postajo po pakete. Lahko si mislimo, da se ob takih razmerah paketni promet -mora ubiti. Kakor beremo v «D. V. Z,», sc je napotil francoski poštni minister v Alzacijo, kjer od Nemcev urejeni poštni promet brezhibno obratuje, kakor pred vojsko. Minister je spoznal, da je -poštni promet v rečeni deželi vzorno urejen. Zato je sklenil, da izdela po nerrtškem vzorcu -načrt za odpravo paketov po vsej francoski državi.
Zobni atelje
IVAN RADOVAN
se nahaja
v Ljubljani, Selenburgova ulica 4/1.
(Poleg g'avne pošte)
H. kategorija.
I. skupina: Upravniki izvzetih pošt, telegrafov in telefonov; v Beogradu radioteleg-raf, glavni te-
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izda/a in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno ‘ bran Jezeršek v Ljubljani.
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
tvrdka	50
H. TIČAR, Liubliana.
Šelenbur jova u1. 1 In Sv. Petra cesta 26.
Leopold SulMt
Ljubljana. Dunajska cesta 41.
Splošno sedlarstvo ter špecitalno lakiranje vseh predmetov v ogn u 'er zračnim potom.
A.&E SKABERNE
piiporoča svojo veliko zalogo manufak turnega blaga
po najzmeinejših cenah.
UUBUANA, MESTNI TRG 10
Najb* IJši šivalni sboji in kolesa
GRITZNER, ADLER
ter švicarski oletiinl stroj O03RE0, e hnoie pri
JOSIP PETELINC. Liubliana
Najnižie cene. Tudi na mesečna odplačila. 10 letna g rancija
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in spreha alnili palic.
THE REX C O.
(.'Ubijana, Gradište 10 — Zagreb, Sa mšte 56
Telefon štev. 268 Interurban. — • Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kop rnih stroitv, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
Žepne In stenske ure L lastne tovarne v Švici, veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih In
r.“ h. SUTTNER
V UUBL3ANI, MESTNI TRG
ft. SARHB0N
veletrgovina v Ljubljani
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žgan e, moko in deželne pridelke, raznovr stno rudn usko vodo.
Avto vozi
brez bencina! kuri z bukovim ogljem!
Jugo* Hag, Ljub jana
Bohoričeva u lea Ste*. 24.	Telefon štev. 506.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LIUBLIANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	24
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzoja> : Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
ŠTEFAN ŠPELETIČ
slikar in pleskar ,
LJUBLJANU. Rimska cesta 16.
K