Leto XVI.	V Celju, r	ur - Ine 14. maja 1906. 1. .	s v Stev. 55.
_ Slapi-,. _ . ^_ _ _ _			
DOMOVINA
M t 1 " •/ " ■
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise bla- ^ ri kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.	f toliko več. kolikor znaša poštifcjiia. namreč: Na leto 17 kron.
J pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravništvn. J	plačuje sc vnaprej.

Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
O času šolskega pouka.
V članku ..Ljudska š o 1 a v zvezi s kmetijskim poukom-', katerega je priobčil g. Mihael Starki v „Domovini"' št. 53, so nekatere prav lepe misli, ki bi se dale izvesti v prid kmetijskemu pouku v ljudskih šolah. Prav ima pisatelj, ko pravi da manjka kmetu delavnih moči in da je temu kriv zdajšnji učni načrt, četudi deloma. Kar piše o odtujitvi otroka od poljedelskih del. oziroma pri deklicah od gospodinjskih, moramo, žal. pritrditi člankarju. Da bi se temu odpomoglo, priporočal bi jaz tudi nekaj, kar bi znalo kmetijskemu zelo ugajati.
Uvedel bi se naj pri nas samo dopoldanski p o u k. Šola naj bi se pričela zjutraj ob 7. uri in bi trajala, do 11. oziroma do 12. ure. Na ta način bi otrok bil dopoldan v ŠQli. popoldan pa bi lahko opravljal doma lažia dela in s tem uou
svojimi tovariši, ki radi daljave ne morejo domu h kosilu. Taki. ki ne gredo opoldan radi daljave domov, pa od pol 12. ali od 12. do 1. ure v'slabem i vremenu razbijajo po šolskih prostorih ali pri lepem vremenu letajo, divjajo okoli šole in po vasi, pohajkujejo in se trgajo. Od 1. do 3. ure so "'nJudiliij v šoli. Nato gredo domov in pridejo/ šele proti večeru domov; kajti znano je, da otrok navadno še enkrat toliko časa porabi za hod kot odrasel človek, če ne več. ker rad postoji, se s tovariši med potoni kje poigra itd. Otrok tedaj ni zjutraj od <i. zvečer do 5. ure zvečer doma. Na ta način se odtuji domači hiši. Tudi otrok, ki je bližje šole in gre opoldan domov, je domale opoldan kakih 10 minut in hiti nazaj. Tudi tak otrok ni od K ure zjutraj do Vrl., doma ker opoldanjih 1 o minut ne moremo skoraj računati. To znaša na. dan okroglo 8—12 ur.
, otrokom, ker bi lahko vsi opoldan, ■ oziroma pol ali vsaj eno uro pozneje ; dobili toplo kosilce. Oddaljenejši revni $ otroci pa sedaj često niti kruha nimajo opoldne, ker ali ga ne nesejo od doma (dostikrat ga ni pri hiši), ali ga še pp'd šolo snejo.
Pri vseh slovenskih učiteljskih društvih 1 se «izgovarjajo ravno v tem času o takozyanem nerazdeljenem in razdeljenem; času pouka. Nerazdeljen je samo dopoldanski pouk. trajajoč po '5 ur dopoldne. * seveda s primernimi odmori - - razdeljen pa oni, kakor je sedaj uveden, namreč tri ure dopoldne m dve uri popoldne. Kolikor sem do sedaj zvedel, so skoraj povsod za samo lopoldanski pouk.
Naša učiteljska organizacija ..Zaveza avstrijskih jugoslovanskih nčit.elj-sjjjli društev", ki šteje skoraj vse ?lvFenskoštajersko. kranjsko, primorsko lsrvo	|Uftt)Mi
pri tlelu. S tem bi se pà" otrok bolj
pn-! • ;l (.'obiacini ljudem. Dobil bi večjo ljubezen do svoje rodne hiše in domačije in bi se. lahko rečemo, igraje privadil delu. Sedaj ,gre otrok itak že okoli H. do 7. ure od doma. Hodi počasi. stoji tuintam in pohajkuje. Učitelji vemo. da oddaljenejši otroci navadno že po eno in več ur pred začetkom pouka pridejo v šolsko obližje in tam pohajkujejo. Ko se pouk začne, je otrok v šoli in sicer navadno do 12. ure. Bližnji otrok leti opoldan domu. da v naglici zavžije nekaj malega ter hiti nazaj, hoteč se še nekoliko poigrati s
"Ott
doma. hitel bi v šolo. da ne /»'fondi;
bil bi tam do .]&-«<•» m bi zopet hitel domu, da pride še h kosilu prav. Potem bi otrok ostal doma. Rabil bi za pot v šolo, iz šole in bivanje v šoli na dan 5—7 ur in bi ves popoldan lahko ostal doma. To je razlije 3—5 ur na dan. In to je že nekaj. Sedaj je otrok povprečno 5 ur na dan v šoli, to je na teden 5X5 — 25, pri uvedbi samo dopoldanskega pouka bi pa ne bilo to treba v vseh razredih, ker bi tudi po četrtkih bila šola.
Staršem bilo bi s tem veliko po-magano. Pomagano bilo bi pa tudi
vprašanju
m.
voji letošnji
K«r so nam
irno razprav!
-/nane razmere, se bode najbrž vse učiteljstvo izreklo za „nerazdeljeni čas pouka"'.
Občine in krajni šolski sveti itd. pa naj tudi v tem oziru storijo potrebne korake, da se olajša kmetijskemu stanu šolski obisk, da se otroci ne . odtujijo preveč domu in da se pridobi več delavnih moči načeniu kmetu.
V naše šole ne r a zdel j e n čas pouka, to je samo dopoldanski pouk vsaj čez poletje-če ž e n e v s e 1 e t o !
I. Šijanec.
Svetovno-politični pregled.
— Hrvatski sabor. V petek je bila druga seja novega hrvatskega sabora. Predsedoval je starostni predsednik Erazmo Barčič. Od vlade je bil prisoten samo -sekcijski načelnik dr. Marjanovič. Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskih odsekov. Pred prehodom na dnevni red je posi, dr. Pero Magdič protestiral proti poročilu službenih ..Narodnih Novin" o prvi seji hrvatskega sabora, v katerem se na skrajno tendencijozen način napada predsednika Erazma Barčiča in se denuncira zlasti združeno hrvatsko in srbsko opozicijo, da ni sposobna vzdržati v saboru miru in reda in da se je nelojalno obnašaja napram kraljevemu namestniku. Svrha tega napada je bila. da se opozicija predstavi kot nevarno za mir in red. Govornik odtočno protestira proti taki denuuci-;< - lika. (Klici : S^žgmo . \arodne Novine"! Posi. Banjanin: Ne. Jiztirali iiodemo to sodrgo na polje!) Posi. dr. Vinkovič je na to poročal v imenu I. verifikacijskega odseka. Odsek ni verificiral izvolitev madjaronov Ada-moviča in dr. Nedeljkovica. II. odsek ni po poročilu dr. Potočnjaka. verificiral mandatov Milekiča, grofa Normana. Peniča. dr. Peleša in dr. Seku-liča. Odseki III., IV. in V. niso verificirali izvolitev madjaronov Kosavca, dr. Strižiča, dr. Peršiča, Krajača, Bar-loviča in Georgijeviča, starčevicancev dr. Elegogoviča in dr Paveliča in re-zolucijonaša Budisavljeviča. Nato se je volil osrednji verifikacijski odbor; za
LISTEK.
Prijatelj Lovro.
Hrvaški spisal Avgust Š e n o a ; poslovenil Janko Brati na.
(Konec.)
Od onega časa nisem dobil več pisma od prijatelja Lovra. Temu se nisem najmanje čudil. Književniki pišejo neradi pisma. Naenkrat sem slišal o neki časnikarski polemiki, v katero je bil Lovro zapleten. Tudi o dvoboju se je govorilo. Poizvedel sem več. Na novem mestu svojega poklica je opazil Lovro lepo devojko. Bila je visoka, bele polti, črnooka, temnolasa — pravi vzhodni biser. A kakor je bila lepa, tako ni imela srca. Ta demonska prikazen, od vseh oboževana, je razpenjala svoje mreže brez Ozira proti vsakemu mladeniču, no, ko je ta „mra-mornata nevesta"' zapazila, da mladenič nori od ljubezni, odbila ga je s hladnim posmehom. Tudi Lovro je postal žrtev te bogate neusmiljenke. Strasten kakor je bil, zaplel se je v polemiko z nekim tekmecem. Nastal je škandal. Lovro ni imel več obstanka v onem mestu.
Toliko sem pozvedel na kratko, več nisem mogel zvedeti. Kaj bo nesrečnik sedaj? vprašal sem v skrbeh. Ni preteklo še dolgo časa, ko je stalo v službenem listu: „Gosp. Lovro N. je imenovan profesorjem v S. v Dalmaciji"'. Obstal sem. Zakaj je Lovro zapustil Hrvaško? Zakaj? Ah. da! Ali mu ni rekel šjor Antoni: „Pridite v'Dalmacijo!"' Lovro išče Dalmatinko, mislil sem si, in nisem se prevaril. Neki prijatelj mi je javil kmalu potem, da Lovro vzame ono bogato siroto, o kateri nam je pravil Anton. Ni Ii to čuden slučaj? In vendar resnica, cela prava resnica! Dobro, mislil sem si. nazadnje po celi Odiseji.
Vrnil sem se v Zagreb. Tretji dan po svojem prihodu sem srečal na ulici nekega znanca, pravnika iz Postojne.
—	Ste li slišali o Lovru? vprašal me je.
—	Sem. Ženi se.
—	Pojdite, da vam povem, prijel me je znanec za roko. Kakor vidim, ste slišali, da se je v S. seznanil z bogato devojko. Stvar se je razvila hitro. Lovro je ljubil ognjevito, ker je bil našel pravo, zdravo, nepokvarjeno in narodno devojko. In bilo je tudi
treba hiteti. Upniki so namenili proti Lovru razglasiti konknrz in očetova hiša je imela biti prodana na javni sodnijski dražbi. Stric in oskrbnik je iz srca rad imel Lovra. Ljubil je nečakinjo brez mere. in ona je ljubila Lovra brez konca in kraja. Vse je že bilo pripravljeno za svatbo. Profesor Antonio L. je imel mlada dva poročiti. Nekega dne je sedel Lovro srečen v svojem stanovanju. Pisal je svoji materi o ljubezni, o sreči, o avobodi. Ravno je hotel pismo zaviti, ko je nekdo potrkal na vrata.
—	Slobodno! odzval se je Lovro.
Vrata so se naglo odprla. Pred
njim je stala bleda, objokana zaročenka.
—	Angela? Ti! kaj si prišla? je obstal Lovro.
—	Lovro, Lovro! spregovorila je
s težavo devojka. nesrečna sva. V I skrivnem pismu so naznanili stricu, da si propalica, da me^ vzaneš le, da se rešiš propasti. Stric me ne da. Zakli-njala sem ga; zastonj. Nikdar več te nisem imela videti. Jutri moram s pa-robrodom v Zader. Oh midva nesrečnika !
Kakor kamen je Lovro poslušal te grozne besede.
—	(lakaj! reče mirno in odhiti v drugo sobo. Za hip je pritekel nazaj.
—	Na. tu me imaš! kriknil je mladenič z divjim glasom ter si pre-rezal z britvijo grlo. Brez zavesti se je zrušila devojka na mrtvega, krvavega zaročnika — —
Toliko sem zvedel od znanca.
—	To je moj prijatelj Lovro. mi-lostljiva gospa! obrnil sem se k črni udovici. Človek, kateri bi bil postal v velikih, srečnih okolščinah velik, kateri je postal v naših malih razmerah žrtev, pest prahu in pepela; steblo, katero bi bilo nosilo narodu zlate podpore, da ga ni stria nemila nevihta. -le li to junak za roman?
—	Je, odgovorila je udovica prisiljeno.
—	Vprašati me utegnete, zakaj nisem sam napisal romana o njem? Ljudje tega nenapisanega romana še žive. Še tako sem povedal preveč. Ta moja pripovest bodi le sveta solza na grob vrlega priiatelja. nesrečnega genija. Njegovemu spominu posvečujem te besede.
Svitla solza je pritekla udovici iz očesa po licu. Molče sva se razšla.
predsednika je bil izvoljen posi. dr. B. Vinkovič, za poročevalca pa dr. Franko Potočnjak. Predsednik Erazino Berbìc je na to proglasil, da je verificiranih 76 mandatov, in zaključil sejo. Danes seja. Dnevni red: Volitev predsednika, dveh podpredsednikov in pet zapisnikarjev.
—	Obsodba srbskih lastnikov.
Disciplinarno sodišče je obsodilo nad-poročnika Petrovi <; a in poročnike Uroševiča, Kiča. Konštanti-noviča in Vaši č a v izgubo šarž. ker so za novo leto poslali čestitko bivšemu stotniku Novakovi c u, ki je bil zaradi protizarote v Nišu obsojen v dveletno ječo. Novakovi«'- je sedaj glavni urednik protizarotniškega glasila ..Za otačbino".
—	Jubilej na Romunskem. Romunska vlada je sklenila, da praznuje 40 letnico vladanja kralja Karola z dobrodelnimi čini za kmetsko prebivalstvo. Zbornica, ki se zbere 20. t. m., dobi več tozadevnih predlog. .Tnbi-lejska razstava se otvori 24. t. m. pri Bukarešti.
—	General Kuropatkin o vzrokih japonskih zmag. Pri slovesu z mandžurskega bojišča je priredil Kuropatkin ruskim četam govor, ki je zelo zanimiv. Povdarjal je v njem. da zadene pri slabih uspehih na bojišču največ krivde njega, ker se mu ni posrečilo odstraniti moralne in mate-rijalné nedostatke v armadi in spret-nejše porabiti vseh lastnosti ruskih čet. Dokazal je na vzgledih moralne in materialne nedostatke in priporočal zlasti častnikom, naj bi se v bodoče poglobili v značaj svojih čet in ga do dobra izpoznali. Povdarjal je, da je manjkala železna volja pri odporih. Tega so bile pač krive brezobzirne zdravstvene razmere in zelo mnogo tudi preobilo vživanje alkohola. Vzpodbujal in bodril je ob kiinčir arinadrr 1? poboljšanju. kar naj bi pokazala bodočnost,
—	Steselj in Linjevič. Po aktih, ki jih je zbrala preiskovalna komisija, sta Steselj in Linjevič močno kompro-mitovana. Posebej še dolže Linjeviča, da je paktiral z vstaši in tako posredno vstajo podpiral.
Angleška poslanska zbornica je v drugem branju sprejela zakon, po katerem se stopnjevaje znižuje delavni čas v rudnikih do 8 ur.
poseči v poročilo pripravljalnega odbora ljudske knjižnice, smerno pa trditi, da je veselica vkljub slabemu vremenu se jako dobro obnesla, posebno kar se tiče gmotnega prebitka.
Verjamemo, da morajo šoštanjski nemčurji besneti, ako vidijo naš napredek in njih poraz.
Da v lastnem taboru gnije, je dokaz poročilo o izvolitvi načelništva ženskega oddelka v „Deutsche Vereinigung".
Nemški stebri ženskega spola so postavljeni, da ohranijo nemški značaj v Šoštanju in to. ker je moškimi ko-rajža že v hlače padla.
Ti stebri so: Pavla Verbnik. predsednica, Jožeja Hauke roj. Grolnik. Johana Končan roj. Hrovat. Angela Orel roj. Breznik, H. Zelič, Fani Go-ričar, .1. Smole in Micka Mafinič roj. Tičar.
Imena že kažejo, da je tu pristna „nemška" kri, katera razburja živce nežnega* spola. Ako bi ne bili nasproti damam kavalirji. podali bi nekatera poročila o njih, tako omenimo samo le eno osebo in to je Fani Goričar. katere mož je bil nekdaj slovenski ino-zirski župan.
Zmožnost tega moža je dovolj znana, da se moramo čuditi, kako je mogel zatajiti čustvo, za katero je nekdaj bil vnet, kakor marsikateri Mozirčan.
V zaključek izjavimo: dokler bode naša narodna godba po šoštanjskem trgu tako „piskala", kakor zadnjo nedeljo. toliko časa ne bode omajalo nemčursko lajanje narodne zavesti v
je kaj mar za vinorejski in sploh gospodarski napredek.
Na svidenje torej, g. ekonomi učitelji in vinogradniki dne 24. maja pri izletu po ljutomerskih goricah.
Ormož-Ljutomer, dne 10. maja 1906 Alojz Ašič, deželno-vinarski inštruktor.
Dopisi.
Sv. Krištof pri Laškem trgu. Po nemških časnikih, posebno v celjski „vahtarci" je bil pred kratkim časom blaten g. Ed. Kukec; očitalo se mu je. kakor bi bil kriv samoumora tajnika Ferlinca, pisarilo se je. da je bil isti tajnik nedolžen in da se je denarja našlo v blagajni — več —, kakor je bilo treba! Na to podlo laž se mora odgovoriti, da se je po natančni preiskavi dognalo, da je res tajnik Ferlinc poneveril 267 K. in se še tuintam najdejo nedostatki, kakor zadnjič 20 K.
G. Kukec je torej postopal kot novo nastavljeni pregledovalec računov popolnoma vestno in pravilno in ni bil nikakor on — ampak tajnikova nezvestoba povod njegovega samoumora. Pisarije v „vahtarci-1 so torej lažnjive in laški „nemški"' somišljeniki Ferlin-čevi. ki so se za take kavalirje izkazali, da so nabrali nekaj kronic za pogreb tajnika, naj bi še zdaj pobirali za poplačanje — njegovega poneverjenja. potem še le naj pisarijo in se širokoustio.
Korajža velja!!!
Iz Šoštanja. V „Vahtarici" laja šoštanjski dopisun kakor stekli kužek nad našo narodno veselico, katero opisuje kot jako klaverno. Nočemo
trgu in okolici.
St. Janž na Vinski gori!;
Našim nemčurjem zopet ne ugaja izid sedanje občinske volitve; zato se pritožujejo na vse strani, da se jim godi krivica, zraven pa pretakajo krokcv "(tttrrre-^scflze; ker ne'"morejo adfočitf kdo bi bil župan.
Vam pa, gosp. A, Glaser, povemo naravnost, da se brigajte rajši za svoje stvari ter pustite nas v miru. Takrat, ko je bilo treba izvoliti prave može v krajni šolski svet, niste imeli glasu ter ste molčali kot grob, a sedaj pri obč. volitvah ste pustili pouk ter volili seveda z nemčurji. Vemo. da Vam zrak na slovenskih tleh ne ugaja: zato Vam priporočamo poskusiti kje tam v blaženem rajhu, ki bode posebno dobro vplival na Vaše živce. Vsem pa, ki so trdno stali proti nasprotni stranki, posebno pa. Vam gosp. Fr. Šreiner bodi prisrčna hvala za neustrašeno velikodušnost.
Ormož. (1 z 1 e t p o 1 j u t o m e r-s k i h gorica h). Ekonomi (absolventi sadje- vinorejske in poljedelske šole) učitelji in vinogradniki ormoškega in ljutomerskega okraja priredijo v četrtek, dne 24. maja izlet po ljutomerskih goricah s sledečim dnevnim sporedom:
L JSestanek ob 7. uri zjutraj na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in in pregled tamošnjih nasadih;
II.	iz Ljutomera potovanje zkoz Radomerščak do gosp. Kleinošek-a ob 9. uri;
III.	od g. Kleinošok-a proti Jeruzalemu; ob 11. uri pri g. Fischerauerju;
IV.	z Jeruzalema proti Ilovcu ob ob 1. uri popoldne pri kletarskem društvu ;
V.	z Ilovca skoz Temnal na Kajžar k g. Kočevar-ju ob :>. uri popoldne;
VI.	od g. Kočevarja na Visoki-Stermec k g. Štamperju.
Z ozirom na to, da se bodo izletniki vodili po najlepših goricah, in da se bo od strokovnjakov vedno nastavljena vprašanja razlagalo z vinoreji itd., o čemur bi moral biti poučen vsakteri vinogradnik, pričakuje se, da se izleta udeleži vsak, kateremu
Slovenske novice.
Štajersko.
Koncert celjske narodne godbe. Prvi koncert, ki nam ga je priredilo včeraj naše „Celjsko godbeno društvo" s sodelovan jem društvene „Narodne godbe", vspel je v umetniškem oziru nad vse pričakovanje izborilo. Pred izbranim občinstvom izvajala je godba pod spretnim vodstvom kapelnika g. Fr. Komna krasen in nam popolnoma nov spored s tako dovršenostjo in ognjevitostjo, da tega nismo pričakovali. Vsaki posamezni točki je sledilo navdušeno ploskanje, s katerim je občinstvo izražalo priznanje godbi. Omenimo naj še, da je tudi pri prosti zabavi svirala godba z enako ognjevitostjo in vstrajnostjo in žela vsestransko pohvalo. — Natančnejše poročilo o tem koncertu si pri-držimo za prihodnjo številko.
—	Koncert Skala. Za veliko nedeljo nameravani koncert gospe Skälove, ki se je radi ovir preložil, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m. Gospa Skälovä, ki je primadona ljubljanskega gledališča, prireja sedaj že mesec dni koncerte v Balkanskih državah, Bosni in Hrvatski. Njeni nastopi so prava slavlja. Kjer nastopi, očara s svojim krasnim glasom poslušalce. V Buka-reštu je nastopila v vlogi MaFenke v „Prodani nevesti" pred kraljico, ki ji je z živahnim odobravanjem izrazila "sVOfe ^rtzndTii?. Tudi njena spreirrtje-valc-i ki istotako nastopita 20. t. m. sta poznani kapaciteti. G. Josip Baldus je virtuoz na violini, absolvent kraljeve glasbene akademije v Budimpešti, ki ima že tudi zaznamovati obilico krasnih uspehov pri svojih dosedanjih nastopih, Istotako tudi glasovirni virtuoz, absolvent praškega Konservatorija g. Vojtek Volt'. Koncert se priredi v korist „Dijaški kuhinji"'. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič.
—	Celjska slovenska denarna zavoda je „D. W." škodoželjno opisala, kako da sta zadnje leto malo čistega dobička storila. Res, da so bile leta 1905 razmere neugodne. Slaba letina pri hmelju, padanje kurzov pri vrednostnih listinah, posebno pa, ker je Južnoštajerska hranilnica od začetka 1. 1905 naprej znižala vsem svojim dolžnikom obresti za /4 oi občinam, okrajnim zastopom in drugim pravnim truplom v okrajih Gornjigrad, Šoštanj., Vransko, Šmarje in Sevnica, ki so hranilnico ustanovili, pa za 1/2°/o» to Je moralo znižati čisti dobiček. Očitanje v listu celjskih slovenožrcev, da je Južnoštajerska hranilnica namenila neko večjo svoto za šoštanjski vodovod, ne pa za celjskega, obrazloženo je s tem, da je šoštanjski okraj sodeloval pri ustanovitvi hranilnice in da ima zato vživati dobrote od nje. Sicer pa si poglejmo čisti dobiček celjske mestne hranilnice (nemške šparkase). Ob prometu 17 milijonov 461.380 K 79 v ima revni dobiček 42.644 K 08 v. Take dobičke je že ta hranilnica imela v letih 1874 in 1875, ko je delala samo z manj ko tremi milijoni vlog. Letos, ko so delali s skoro štirikrat tolikimi vlogami, pa tudi nimajo več dobička, ko pri treh milijonih. Sicer pa počakajmo. kako bode mestna hranilnica nazaj dobila denarje iz prej Humrove hiše v Celju, kjer imajo več denarja (140.000 K),
kakor je hiša vredna (morebiti 120.000 kron; kupljena je za 130.000 K), — iz hotela „Stadt Wien v Celju, kjer imajo 150.000 kron, več pa vreden ni, iz Studentenheima (62.000 K), iz „nemške hiše", kjer im„jo skoro 400.000 kron. — Kadar bodo te hiše morale plačevati svoje dolgove, tedaj bodemo videli — dobičke, ki jih ne bo pri mestni hranilnici. Celjskim Nemcem še služimo z nadatjnimi podatki o — „varnosti" njenih posojil in prihodnjih — dobičkih.
—	Pri volitvah v mestni zastop celjski so v drugem in prvem razredu voljeni kandidatje nemške klike. Pov-darjamo, da je med njimi tudi gimnazijski ravnatelj Proftt, in radovedni smo, ali bode „valitarca" ostala logična ter postopala proti njemu tudi na tako denuncijantski način; kakor je proti ljubljanskemu Senekoviču. — Slovenci se niso udeležili volitev.
- Kandidatom za V. kurijo je postavila štajerčijanska stranka večnega nemškutarskega kandidata, ore-hovskega preroka Bračka.
—	Državnozborske volitve. Iz poslanskih krogov ' izvemo, da bodo razpisane volitve za IV. kurijo na Berksovo mesto na dan 17. julija t. 1.
—	Kandidaturo za IV. kurijo (na Berksovo mesto) je prijavil pol. društvu „Naprej" g. dr. Kari Verstovšek, profesor v Mariboru.
—	Na gospode zdravnike celjskega okraja. Gospod dr. Fran Jan-kovič, zastopnik zdravnikov v Brežiškem okraju pri „Freie Vereinigung der Distrikts und Gemeindeärzte Steier-marks"', mi je poročal, da želi omenjeno društvo zastopnika slovenskih zdravnikov našega okraja in me vprašal, ali bi bil pripravljen zastopstvo na lastno roko prevzeti. Naznanim Vam torej, gospodje kolegi, da sem zastopstvo slovenskih zdravuikov celjskega okraja do b o d o č i h v o 1 i t e v prevzel ter Vas prosim pomoči pri mojem delu in naj se vsak v skupnem boju zdravnikov z menoj združi.
Celje, dne 14. vel. travna 1906.
S koiegialnim pozdravom
dr. Janko Sernec.
—	Pred celjskim porotnim sodiščem so stali, kakor smo- že poročali, dne 10. in 11. t. m.: 52letni oženjeni kočar Franc Gaberšek z Ostrožnega, 65letni vagant Juri Gaberšek iz Lo-krovca, 45letni delavec v cinkarni Martin Vodopivc iz Gaberja, 56letna služkinja Marija Grilc iz Gaberja. 55,letni krojač Jožef Dovečar iz Gaberja. 65letui kovač Franc Radile iz Gaberja in :!2letni čevljar Jožef Slemenik iz Gaberja. Ob-dolženi so deloma izvršene deloma po-
skušane g
e. Zagovorniki so gg.
dr. Sernec, dr. Vrečko, dr. Brenčič in dr. Božič. Iz obtožnice posnemamo sledečih osem fakt: 1.) Dne 18. marca 1905 je Franc Gaberšek prašal pri nemški hranilnici, ali dobi Andrej Ocvirk, ki sam ne more priti, posojilo 200 K ; kot poroka je navedel Marijo Ocvirk in Martina Velenška; ker mn je uradnik pritrdil, je prišel dne 23. marca 1905. pripeljal s seboj svojega polbrata Jurija Gaberška, Martina Vodopivea in Marijo Grilc. Jur Gaberšek je kot Andrej Ocvirk podpisal prošnjo, pristopnico in menico, Vodopivc je podpisal Marijo Ocvirk in Martina Velenška. Nato se je svota 200 K izplačala Jurju Gaberšku. Ob-dolženi soglasno trde, da jih ni nihče pri hranilnici vprašal po imenih, odkod so itd., ampak da se jim je samo reklo podpisati. To potrjuje blagajnik nemške hranilnice Fritz Hoff mann sam, ki je gledal, da je zaupal.
Iz vsega tega je razvidno nepobitno dejstvo, katero so povdarjali tudi zagovorniki obtožencev, da je Fritz Holtmann, če že ne drugo, vsaj neprevidno ravnal;
dejstvo je. da je takšna manipulacija pri kreditnem zavodu neodpustno lahkomiselna in da je ravno ta manipulacija obtožence še v drugič zavedla na krivo pot. 2. Dne 27. junija 1905 je prišel Jožef Slemenik k isti hranilnici in pra-šal. ali dobi posestnik Blaž Gaberšek posojilo 8(>0 K pod poroštvom Mihe Škrabarja: ker se je dovolilo, pride dne 80. junija Franc Gaberšek z Francetom Radile in Jožefom Dovečarjenr k hranilnici: Franc Kachle je podpisal Blaža «Gaberška in Jož. Dovečar Miho Škra-barja. "Nato se je izplačala svota HOO K. :-!. Franc Gaberšek je osleparil vdovo po svojem bratu Antonijo Eller; prišel je k njej in jo prosil, naj mu podpiše menico. ker nujno rabi denar: ona je v dobri veri podpisala in Šele pozneje izvedela, da jo je Franc Gaberšek osle-' paril, da je podpisala menico na 200 K kot glavna dolžnica. Denarje je porabil Franc Gaberšek. 4. Dne "'HO. nov. 1904 je prišel Franc Gaberšek k oštirju Floreano Bayerju v Celju in ga prosil za 50 K. češ da je kupil kravo, da mu pa manjka ta svota. Bayer mu je svoto dal v dobri veri — Gaberšek se pa ni več dal videti. 5. Pri gostilničarki Mariji Novak na Ostrožnem si je dobil Franc Gaberšek kredit na ta način, da si je dal od tretje osebe napisati na kos papirja. da dobi dedščine 500 K in je tako osleparil Novakovico za 51 K 4 v. (i. Dne HI. jan. 190(i je prišel Franc Gaberšek z Jožef Dovečtfrjem v pisarno dr. Karlovška ter je v imenu bolne Matije Košak iz Ostrožnega prosil posojila UlOo K. Ker je bil dr. Fermevc toli preden. da svote ni izplačal, dokler ne pride Marija Košak sama po denar, je dejanje goljufije moralo izostati. 7. Dne 19. jan. 1906 je prišel Franc Gaberšek z Jožetiun Dovečarjem k posojilnici v Žalcu in tam oddal listič, na katerem je stalo, da prosi Martin Velenšek s poro*' BlažeTii Pod brega rjem in Miho Gobcem posojila 1600 K. Ker je bil bla-g&yftik Jožef Hvalenc tuli previden, da je zahteval potrjenje identitete porokov. se svota ni izplačala. Dovečar je pisal na svojo ljubico iz ječe pismo, iz katerega izvaja drž. pravdništvo, da jo je napeljeval k krivi prisegi. Vsi obtoženci se zagovarjajo, da jih je zapeljal Franc Gaberšek, ta pa. da sta ga napeljala k temu dva živinska kupca, s katerima je baje se sešel v neki celjski krčmi, ki sta mu rekla, da sta dobila žreb 30.000 K., da pa še nista dobila denarja; obljubila sta mu večjo svoto denarja kot plačilo, če jima spravi 200 K. V teku obravnave se je dokazalo, da je glavni krivec v resnici Franc Gaberšek. da je tritìi Jur Gaberšek, znal o marsičem, istotako Jožef Dovečar. da šo pa ostali obtoženci s stvarjo le slučajno prišli v dotiko. Na podlagi dokazov so porotniki, na katere je bilo stavljenih 17 vprašanj, ista glede Ga-beršeka Franca in Jurja, ter Dovečarja potrdili, ostala zanikali. Na podlagi pravoreka je sodišče obsodilo Franca Gaberšeka na 3 leta, Jurja Gaberšeka na 13 in .ložefa Dovečarja na is mescev. Omeniti še Imamo sledeče: Zagovorniki so v svojih izvajanjih ponovno povdarjali, da mnogo krivde zadene neprevidna manipulacija v nemški hranilnici. Državni pravdnik se je čutil opravičenega, isto braniti, ter je omenil, da se je dvema današnjima zagovornikoma nedavno zgodila enaka nezgoda. da sta na podoben način ..noter padla". Odgovoril mu je prav dobro dr. Sernec, da dr ž. p r a v d n i k ni imel pravice te stvari, ki je že v teku preiskave, omeniti in da že sploh ni dokazano, ali je stvar takšna, kot je slika ■državni pravdnik. ali ne. (Konec prihodnjič.)
— 8v. Krištof. Dne 6. vel. travna je bil izvoljen enoglasno občinskim
tajnikom g. Fr. Kranjc, posestnik in bivši žand. stražmojster na Laškem. Prosilcev je bilo 27, toraj na vsakega odbornika eden, na župana pa 3. — Laški ,.nemški" tržani bi bili radi zopet, takega tajnika, ki bi jim izdajal občinske skrivnosti a prevarilo jih je! G. Kranjc jim je trn v peti, zato se ni čuditi, da so tako z zobmi zaškripali, ko so zvedeli to novico!
Trbovlje. Javni shod. ki ga je sklicalo ,.Slov. pazn. in del. podp. društvo" v gostilno g. Forteta, je bil dobro obiskan. Zbralo se je nad 500 ljudi. Govorili so gg. Gostinčar, Čobal. Rebek i. dr. Shod se je izrekel proti dr. Korošcu kot kandidatu za V. kurijo. Shod se je enoglasno izrekel, da bodo slovenski trboveljski delavci glasovali vsi za g. Ivan Rebe k a. ključavničarja v Celju, čeravno on v svrlio narodne discipline kandidaturo odklanja. Natančneje poročilo sledi.
—	V Solčavi je bil 9. t. m. ko-misijonelni ogled prostorov, kjer bi se stavila šola. Dosedaj ni bilo tam redne šole, pač pa je vsakokratni g. župnik v župnišču poučeval včasih otroke v pisanju, čitanju in računanju. Ker pa je zadostno število otrok, ustanovi se šola in so se izbrali štirje primerni prostori. V kratkem se odloči, kateri prostor bode najpripravnejši.
—	Lučani smo ponosni na svojo novo sezidano, povsem praktično urejeno šolo. Upati je, da se v kratkem ustanovi tudi knjižnico za širje ljudstvo. Ta bi bila velikega pomena za Luče in okolico. Naj bi merodajni krogi to upoštevali ter v šoli tako knjižnico otvorili.
—	Okrajni zastop slovenje-bistriški je v svoji zadnji seji sklenil, naj se dela ua to, da bo čimpreje prodrla misel železniške zveze. 1'oličane-Podplat. ~ .	f É ;
Pred mariborskim porot-wi.pi I sodiščem bosta sojena 2H. t. m. Franc Sluga vsled ponarejanja denarja in Josip Gröbner vsled poskušenega umora; 29. t. m. Josipina Seršen radi detoiuora in Štefan Rudolf zaradi nravstvenega prestopka; 30. t. m. Josip Spaninger vsled umora; 31. t. m. Peter Požarnik vsled ropa in Franc Cuš vsled požiga.
—	Toinašič in Kliuen. Hrvatski listi javljajo, da se danes sestaneta v Mariboru dr. Tomašič, ,.bivši", vodja ,.bivše" narodne t. j. mažaronške stranke na Hrvatskem in Khuen-Hedervary, bivši hrvatki ban.
Iz Ptuja. Dne 5. t. m. je bila v tukajšnjem nemškem gledišču uekšna prireditev, pri kateri pa je sodelovalo tildi par tukajšnjih Slovencev. Škandal! Ce se pa ravnoiste gospode naprosi za sodelovanje pri slovenskih prireditvah, tedaj pa seveda ni dobiti teli gospodov. Saj se poznamo!
—	Iz ptujskega polja. Popoldne, dne 7. maja smo imeli grozno nevihto s točo. ki je tla popolnoma pobelila. S strahom gledamo v prihodnost, kaj bo letos s sadjem in žitnimi polji, ce se bode to tako nadaljevalo.
—	Železnica Ormož - Ljutomer. Politični pohod označene proge se vrši še ta mesec.
—	Vsled bolezni je na dopustu g. F. Vabič, nadučitelj na Runeču. Nadomestuje ga g. Robert Košar kot začasni vodja.
Zahvala.
Vsem p. n. gg. zaupnikom, kateri so dne 10. t. m. pri zaupnem shodu v Celju se za mojo kandida-uro v peti kuriji izrekli, se prestino zahvalim.
VOJNIK, 12. maja 1906.
Andrej Vodušek
župnik.
Kranjsko.
—	Odbori „Akademije", ..Pro-svete" in ljubljanskega „Sokola" imajo jutri, dne 15. t. m. v hotelu Štrukelj prvo skupno sejo, da se posvetujejo o ustanovitvi javne ljudske k h j i ž n i c e in javne čitalnice v L j u b 1 j a n i.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v prid kolekujejo vse svoje uradne spise z narodnim kolekom vsled sejinih sklepov občine: Vič pri Ljub-ljini. Kog pri Središču. Kropa na Gorenjskem, Srednjavas v Bohinju. Dol pri Hrastniku in Krtina pri Ljubljani. Živele, ki ste se tako hitro vdale dru-žbinim prošnjam!
—	/adruga gostilničarjev in ka-variiarjev v Ljubljani nam piše: Posredovalnica služb gostilniške zadruge v Ljubljani, Gradišče št. 7. naznanja, da rabi več natakaric, kuharic in služkinj za splošna dela. Priporočljivo je. da se gostilniški uslužbenci vseh kategorij marljivo oglašajo v zadružni posredovalnici. — Posredovanje za posle je brezplačno.
—	Na meščanski šoli v Postojni je imenovan ravnateljem dosedanji učitelj na meščanski šoli v Krškem, gosp. .Tosili Brinar.
Otroka povozil in usmrtil. Posestnikov sin Matevž Hace iz Pod-cerkve je po Starem trgu pri Ložu s parom konj dirjal ter pri tem povozil triletno hčerko posestnicò J o s i p i n e Ž n i d a r š i č. Dekletce je bilo takoj mrtvo.
—	Ker je na sumu, daje otroka umorjla, je bila aretovana 371etna samska Neža Vovk pri Sv. Tomažu pri .Mokronogu. Vovk je porodila že štiri otroke, a živi le še dveletno dekletce. Sodna komisija je dognala, da je zadnji pred kratkim umrli otrok umrl vsled
zadiiš:«.:ija. •	" "T*—*.....™ -n
','*— Nesreča. V petek, ko so se igrali otroci na železniški progi blizu postaje Preserje. je pridirjal poštni vlak in zadel 2letnega delavčevega sina Jakoba Grdino tako, da ga je vrgel v stran in si je otroče zlomilo levo nogo in se na glavi močno telesno poškodovalo. Ko so ga peljali v Ljubljano, da bi ga oddali v deželno bolnišnico, je med potom umrl. Truplo ponesrenčevevo je bilo prenešeno v mrtvašnico k Sv. Krištofu
Koroško.
Lep vzgojitelj mladine je
nemčurski učitelj Tarmali v Slovenjem Plajbergu na Koroškem. Otroke pretepava nad vse surovo in je pred kratkim nekega 71etnega učenca tako premladi, da si je moral iti izmivat kri in da mu je potem ušel domov. Zakaj Tannali ni postal mesar ali mlatič ali drvar? Ta bi bil lahko razbijal. kolikor ima moči, da si je pa izvolil učiteljski stan. pa ni bilo pametno, ker so dandanes neke postave, da se otroci ne smejo tako silno pre-tepavati.
—	\Dva divja petelina je v osmih minutah ustrelil komornik saškega kralja general pl. Kriegern, na rabeljskem jezeru na Koroškem.
Primorsko.
—	Ustrelil se je v Trstu 23letni pomorščak Franc Bregan s službeno puško. Bil je na mestu mrtev.
Slovanski jug.
—	Vsesrhski učiteljski kongres
je sklican na dan 19. avgusta v Belgrad. Na kongres so povabljeni učitelji vseh srbskih krajev. Ob tej priliki se bo slavila tudi 25letnica ,.Srbskega učiteljskega društva"'.
Slovanski sever.
,.Na razsvitu" ruskega naroda.
Dne 10. t. m. so se raztrgali nad rusko državo črni oblaki birokratsko-reakcijonarnega državnega sistema, in odprla se je pot luči svobode in ustavnosti. Prvikrat se je sešk tega dne državna duma. prvikrat so se zbrali pravi zastopniki naroda, da proglase po celem Ruskem, da narod hoče vzeti vlado v svoje roke. Pot, po kateri je šel nesrečni ruski narod k stavbi ruske konstitucije. je polita s krvjo in posejana s trupli ruskih bojevnikov za svobodo in ljudske pravice. A pred vrati prvega ruskega parlamenta leži tudi strta hidra. rusko samodržavje, ruska zločinska birokracija. Ob pragu državne dume se je razbila zadnja obupna obramba samodržavja. Vsa grešno prelita kri, vse nezakonitosti in vsi zločini, učinjeni v dobi pred in med volitvami, niso obranili vlade pred dumo — ljudsko in op oz i ci j o-nalno, ki ne bo vladni stroj, ampak njen sodnik. Da bode to. je dokazal b.g Witteja in Durnova pred njeno sodbo, beg tako sramotni in babji, kakor je bila sramotna njih grozovlada ob pragu ruskega preporoda.
Bode-Ii ruska duma v stanu, izpolniti velike naloge, ki jo čakajo ? Stranka konštitnei jonalna-demokratična, ki je zastopana v največjem številu, bode obvladovala moralno celo dumo, in to nam daje poroštvo, da bode duma zmožna rešiti velike i.aloge. „Dvadcaty vek " pravi : G 1 a v n a naloga d it m e, naložena ji od n a r o d a, j e p red vsem: dati v arhiv zgodovinskih spominov stari reži m i n nadomestiti z novim, ki da narodu zakon, pravico in vlado." Le tako se more Rusija preporoditi politično, gospodarsko, socijalno in kulturno. Ruski narod je razumel ta rilski narod, ki je baje nezrel za kon-stitucijo - to potrebo, ker je izvolil — opozicijonalno dumo. Svobodno dihati se da samo v svobodnem, čistem zraku. Zato mora biti prva beseda in prvi čin državne dume državno zajamčena svoboda: besede, osebe, tiska, zborovanja in združevanja. Potem se bode korakalo k reformaciji ruske države od korenin. Rešitev agrarnega vprašanja mora biti prvi reformni čin.
In tako bodi pozdravljena, ruska državna duma. od nas Slovencev! Slovenski narod je trpel, krvavel in umiral za svobodo in napredek v minulosti in vodi za oboje najtežji boj v sedanjosti. Zato naš pozdrav prihaja iz dna po svobodi lirepenečih src.
— Otvoritev ruske državne dume.
Prvo sejo dume dne 10. t. m. je »tvoril državni tajnik Frisch z nagovorom, v kat'erem je omenil, da bo novoizvoljenim poslancem, katere ima čast pozdraviti, možno delati za uvedenje zakonitosti in neomajni zakoniti red. Želeč srečno delovanje, je državni tajnik otvoril dumo. Nato je pozval poslance, naj podpišejo prečitano prisego ter naj si izvolijo predsednika. Na predlog državnega tajnika je bil izvoljen predsednikom moskovski profesor Muromcev. Izvolitev je bila sprejeta s splošno pohvalo. Predsednik je ob ponovnem velikem aplavzu stopil na predsedniško tribuno. — Posi. Pe-trnnkjevič je prosil za besedo. Predsednik ga je prosil, naj gre na tribuno. (Pohvala.) Petrunkjevič je smatral kakor dolžno čast. da naj prva svobodna beseda velja onim. ki so za svobodo domovine žrtvovali svojo lastno svobodo. (Viharna pohvala). Vse ječe so prenapolnjene. Na tisoče rok se steza
proti dumi prosečih za svobodo. Dolžnost dumè je. da zastavi vse. da ne bo svoboda, ki si jo je Rusija takij drago priborila, zahtevala več novili žrtev. (Viharna pohvala.) Mi zahtevamo mir in slogo; čeravno pride to vprašanje na dnevni red povodom adresnega odgovora, se vendar ne more zavrniti glasnega krika srca. Osvobojena Rusija zahteva osvoboditev areto-vancev. (Pohvala.) Predsednik Murom-cev se je zahvalil zbornici za izvolitev ter naglašal, da se bo delovanje dume vršilo na temelju spoštovanja prea prerogativami konstitucijonelne monarhije in na podlagi popolne obnovitve vlade. (Pohvala.) Na to je bila seja zaključena.
Pozdrav dumi. Praški mestni svet je odposlal v Petrograd sledečo brzojavko: Predsedstvo praškega mestnega sveta odpošlje v zakonodajnem z a s t op s t v n svete Rusije p r v i k r a t zbranim z a s t o p n i-k o 111 pozdrav in želi delu državne dume v imenu prestolnice kraljevine Češke najboljšega uspeha v blagor i 11 slavo celokupnega slovanskega sveta.
—	Finski deželni zbor je odposlal deputacijo, ki je prenesla dumi čestitke.
—	Tudi črnogorski knez je poslal iz Prage brzojavno na dumo svoje iskrene čestitke.
Muromcev pri carju. Predsednik dume Muromcev je bil preteklo soboto pri carju v avdijenci. ki je trajala pol ure. Muromcev je dobil utis, da poznajo visoki krogi razpoloženje v ruski družbi in med člani dume posebej in da so voljni, kolikor mogoče mu zadostiti.
—	Klub ruskih ,,kadetov ', katerih označbo smo že zadnjič omenili, je sklenil, da kandidira za prvo podpredsedniško mesto profesorja Gede-skala.' za drugo pa kneza Dolgorukega.
—	Pri otvoritvi druge seje ruske dume je omenil predsednik, da je prišlo nešteto brzojavnih pozdravov, med temi tudi brzojavni pozdravi jetnikov iz raznih ječ. Na, zahtevo so se ti brzojavi precitali. Cela duma, izvzemši nekatere člane desnice, se je dvignila in kakor vihar je zadonelo po dvorani: „Amnestija! Amnestija!'1 Konečno je sklenila duma, da se jetnikom brzojavno zahvali.
S to znamko varovani Fellerjev rastlinski-esenčni fluid odstrani kašelj, hripavost. ner-voznost. naduho, bolečine v vratu, prsih, členih, trudnost, slabost, vnetja, -težkoče v dihanju, vročinske pojave, intluenco. zasliženje. i. t. d. 12. malih ali ü velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU w Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. Hvali.jo.se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen. « škatlic franko
4	K. 12 škatlic franko 7 K1 tiO vin. Pravega balzama ne dobite 1. ampak 2 ducata franko za 5 K; izvrsten je pri težkočah v želodcu. 'Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenic i
5	K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204 c)	franko 5 kron.	10—7
Vile, ki se dado vrteti, je
izumel neki francoski arhitekt. Sezidane so na veliki okrogli plošči, ki se da s pomočjo primernega parnega stroja vrteti. Vile so zlasti primerne za bolnike, ker jih je vedno mogoče obračati tako. da sije solnce v bolniško sobo.
Kupujte narodni kolek!
555555555555555555555555M*»
inlMMHM
(2114) 3—i
5tanoVanje
v novA zidani vili. pripravno, za leto-visčarje ali pei^zioniste, 14 ure od ( VI ja
sc taljoj odda.
Kje. pove upravništvo ..Domovine".
p»
Loterijske številke.
Trst. dne 12. maja 190«: 15, 13. 32. 52. 37. Line, „.„,"'„, „ «I- 32. 58. 11. «ti
llozičke
i, na ali-
ne kupujte ni-
kjer drugje, kakor pri P. KOSTicu v Celju. (295) 152-1
Ugodna prilika.
Samo 3 gld. S
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca oO do" HO kom.) pri stiskanj um alo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice dišečega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvin cvet itd.
--Pošilja po povzetju ---■—-
MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-_ štrukcije daje =
tvrdka
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme
v trgovini z mešanim blagom
Fr. Štiglica, Radovljica
(283) G or»enjsko. 3—3
B
rusaca
isee za parno žago
D. YILHAß I DR.
v GERO VEM preko RAKEKA.
(291) Plača po dogovoru. 2—2
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4—25 let proti mesečnim '4 '/; ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4% I
4% I
4%!
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3'4 delne cenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2 —8 obrokih, kakor napreduje stavba..
'Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
,'" Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno ! Hitro ! razrednih inozemskih in zavodih!
Prima-reference! Zahtevajte prospekt ! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(24«)	V., Kohàry-Ufcza 19 B. 24-9
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
3
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek iti!.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska ulica.
(64) «7-48
J
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1 '25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto K K samo< 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko, naprej vposlanoali po povzetju. (255)30-7.
A. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL
Diskretno po prvo-francosko-angleških
pome pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane tirma. ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-77
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
1,6) 100-74

w
m
Izvršuje naj razno-w vrstnejše tiskovine od naj-navadnejSe do najfinejše oblike po izredno znižanih cenah.

Ker je
najbolje urejena z vsem potrebnim,izvršuje vsa največja dela solidno in v najkrajšem času.