MAni 64.
T petik f O. velkiga Serpana
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in , ene kvatre 1 gold. in 4o kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polic 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
za polletno
Opomini
kmetiškim zlasti primorskim Sla-venoni, kako zatiranim Slavenom pomagati ?
Pravi odgovor na to vprašanje bi veliko veljal, ko bi se ga Slaveni prav bratoserčno prijeli in stanovitno deržali, ali poprej, ko bi se to zgoditi moglo, je treba, de bi se po božji postavi vsi sosedje sosesk bratosereno ljubili ino složno med seboj živeli.
Do zdaj smo Slaveni desetino veči del takim ljudem plačevali, kateri je niso zaslužili in nas za njo tudi nigdar zahvalili, ampak veliko več nas oblačno gledali in tudi večkrat zato še bolj nbvsmileno derli.
Kaj bi bilo, ko bi mi sami še kaki Bogu dopadljiv in vhogim sosedam koristni spomin kake radovoljne desetine za splošno pomoč obderžali, ali pa, kjer ga ni do zdaj v stric vbogih sosedov bilo, v novič vpeljali, in tako rajši Slaven Slavenu, kakor pa Lahe Slave-nam v našo veliko dozdajno škodo in sramoto pomagati pustili.
To bi se prav lahko zgodilo, ko bi Slaveni sploh bolj složni in svoje koristi bolj zavedeni bili. Kaj bi se poznalo, ne govorimo od bogatiga ampak od vbogiga Slavena, ko bi tistikrat, kadar formento (debelačo) groz dje in olje, tri k vsakdanjim življenji nar po trebniši reči spravlja, vsaki sosed v kako od sosedov odločeno in s pravičnimi poglavarji oskerbljeno varčnico (Sparkasse) po toliko dal, kolikor bi spomlad vbogim pomanjkvalo de se ne bi vbogi Slaveni vsako spomlad La-ham vklanjati,hodili, de jim tam slabo robo dra go in s prevelikim obresti plačujejo, ampak raj pri svoji soseski strihano mero ali austrijansko vedro si zaposodili, in v jesen, kadar Bog spet letno da, verlino ali domačo mero, ko je veči v skupnjo prinesli?
Po tem bi se lahko po malim, de bi to lepo in splošno koristno delo veči čast in spoštovanje pridobilo in tudi bolj globoko korenine v kako sveto in zmiraj bolj staro navado pognalo, ta družba v soseski, v kako lepo in sveto bratovšino, postavimo v Bratovšino pre-svetiga Zakramenta poslovila, in se po tem kakor en studenc po soseski raztekala, kate-riga voda v kaki grad vpeljana gor na visoko in spet nazaj dol v posodo teče in toliko manj presahniti more, ker zmiraj to, kar ostaja, hrani in po pravičnih obrestih več nazaj dobiva, kakor izdaja.
Slaveni! pomagajmo si sami iz dozdajnih rev in težav in ne išimo, kakor do zdaj tam pomoči, kjer nas le škoda in sramota čaka. Verovajmo, kakor pravoverni kristjani Bogu, cesarju in sebi in ne pustimo se več slepiti in v zanke loviti od hinavskih mejašev, kateri nas sladko k sebi vabijo in gladijo, de jih pasemo in debelimo, sami sebe pa po neumnosti spodjedamo in zatiramo.
Kdor je predober, je osli podoben, je prigovor naših staršev. Zavoljo naše prevelike dobrote se nam skrivaje Lahi debelo sme jejo in nas prav za to po pravici sempie in scliiave namest Slave imenujejo, in nas Sla vene šc med kristjane, kakor Ogri med ljudi ne štejejo. Laške mesta in terdnjave ob morji in tergi po Istriji in Dalmaciji, kaj so bili do zdaj drugiga kakor toliko tičinc (tiol) v ka-
tire so benečanski in drugi Lahi po gradili, Karnieli pa po tergih in vaseh vboge Slavene s posojilami in s drugim mogočnim zvijačam, kakor ptice na zanke in limanee lovili, in jih tam tako vjete nevsmileno davili in skubli.
Nas prebivavcov v primorji to je v pred-morski deržavi je okoli 200,000, med katerimi je malo čez 50,000 Lahov in 150,000 Slavenov, in Lahi, ako ravno samo četert njih in nas tri četerti, vsim Slavenani, ker mi skoraj niker nadsodništva ali glavne soseske nimamo, po Istriji in ob morju vkažujejo in pa naši neumno preveliki dobroti nar boljši zemljiša in prilike imajo.
Na noge tedaj, dragi bratje, Slaveni! Branimo se sladkim in oblačnim oderuham po pravici in milosti, katira je nam od Boga vselej, lansko in to leto pa tudi od našiga svit-liga cesarja podelena bila in mislimo, de nar bolj za svojo, svojih staršev in vsiga slaven-skiga roda čast in korist skerbimo, če se našiga materniga jezika zvesto po izgledu drugih narodov deržimo, ga čistimo in branimo, po rimskim prigovru: „V složnosti majhine stvari rastejo, v razpertiji nar veči razpadejo," svojo samo v Evropi čez 80 milionov veliko bratovšino podpiramo in širimo in si tako ne samo iz telesne sužnosti ampak tudi iz duhovne tamnice pomagamo.
Eden stranski član Ter.i a i ko - sta rja n -skiga družtva v Dvoru.	(Slav. Hod.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Dne 1. t, m. je svilli cesar poterdil predlog ministra Bacha zastran vravnave sodništev v pokneženi grofnii Goriški in Gradiškanski, v mejni grofnii Istrianski in v Teržaškim mestu z okrajno (tu ne beremo besede krono-vino Kronland, narberžeje, ker politiška razdelitev teh dežel še odločena ni), iz kteriga naslednje važniši opombe g. ministra prestavimo :
Poknežena grofnija Gorica in Gra-diška ima 50s/i0 Dmilj in 193,263 duš, od kterih pride okoli 122,400 na slavjansko in 70,800 na laško-furlansko ljudstvo; poslednji prebivajo večidel v zahodnih in južnih straneh na beneški meji in na morskim bregovji, vender se tudi v severozahodnim večjim slavjanskim delu pogostama laško in kjekod tudi nemško slišli. (Od Kočevarjev in Sorcanov pa g. minister pozabi omeniti, de tudi zlo slovensko znajo).
Gorica, narveči mesto stoji v sredi obeh delov in v nji so tudi razne narodnosti na-mestjene.
Mejna Istrijanska grofnija ima na prostoru od 86 □milj, 230,523 duš, od kterih je več kot 2 tretjini Slavjanov, in komej ena tretjina in zlasti v mestih in na istrijan skim bregovji Lahov; ali bregovje je tukej važniši, zakaj kupčija ne gre proti sredi dežele, ampak le proti morju, bregovje je tedej težiše (SclrvveTpunkt) vseh interesov ljudstva; zato je tudi mesto Bovinj na morji narvažniši.
Mesto Ter s t z okolico ima iyi0 □milj z 81,500 dus. V mestu vlada laški jezik, v okolici se govori slavjansko po načinu Slovencov (nach Art der Slovenen), vender veliko njih govori in razumi tudi laščino. Me
sto Terst razpade v novo in staro mesto z 56,000 prebivavci, okolica šteje 25,500 duš.
Ker v teh deželah Slavjani in Lahi med sabo zmešano prebivajo, se niso mogle sodniške okrajne po jezikih razdeliti; samo pri sodništvih perve stopnje (instance) se je, kolikor je mogoče na narodnost gledalo.
V dozdajnim primorskim poglavarstvu se bode torej ustanovilo 30 okrajnih sodništev (7 zbornih), 3 deželne v Gorici, v Terstu in v Bovinju in eno vikši sodništvo v Terstu, kakor tudi eno kupčijsko in mornarsko sodništvo v Terstu.
Sedež okrajnih sodništev in sicer
a)	tistih, ki so v okrožji Goriškiga deželniga sodništva: 1. Bovc, 3. Tomin, 3. Cir-ken, 4. Kanal, 5. Gorica, 6. Gorica za okolico, 7. Ajdovšina, 8. Gradiška, 9. Kormin, 10. Teržič, 11. Cervinjan;
b)	tistih, ki so v okrožji Teržaškiga deželniga sodništva: Terst, teržaška okolica, Novigrad, Koper, Piran, Volovsko, Sežana, Devin;
c)	tistih, ki bodo v okrožji Bovinjskiga deželniga sodništva: Bovin, Dinjan, Poreč, Kres, Kerk, Lušin, Pazen, Labin, Buzet, Matavun, Buje.
Predsednik sodniške vpeljavne komisije je predsednik dozdajniga Teržaškiga mestniga in deželniga sodništva, baron Bufa. —
Že 26. Julija (če tudi Dunajske novine pozneje kakor glede Primorja razglasijo) je poterdil tudi cesar predlog ministra pravice zastran sodniške vravnave v kronovinali Koroški in Krajnski.
Posnamemo sledeče: Koroška kronovina ima 1803/10 Omilj veči del gorate zemlje, obljudenje te dežele v številu 311,340 duš obstoji iz % Nemcov in ya Slovencov, od kterih pa veliko tudi nemško razumi in govori.
Slovenci prebivajo večidel na bregih Drave; tode terdna meja po jeziku se ne da ustanoviti, ker nista oba naroda ne po zemljopisu, ne v kupčii ločena in ker mirno med sabo živita in se od separatistiškiga (!) priža-detja, ktero iz napak razumljene enakopravnosti narodov izvira, zapeljati ne dasta. (Tukej je hotel nemški minister slovenskim ro-doljubam na Koroškim eno povedati.)
Mesto Celovec, narveči, je tudi pravo sre-diše cele dežele.
Krajnska krono vina , ima 1732/io □ milj in 474,523 (reetius 495,000) duš; je tudi gorata dežela in težko je v nji sodništva primerno in tako razdeliti, de se deržavna denarnica preveč ne obloži.
Cela kronovina se da v dve strani razdeliti , v zahodno (dozdajno Ljubljansko in Postojnsko kresijo) in v izhodno stran (Novomeško kresijo). Mesti Ljubljana in Novome-sto, narimenitniši v deželi, ste središe teh dveh strani.
Kar jezik vtiče velja ta kronovina za ce-lotino, ker se povsod pri kmetu slovenski, pri bolj omikanih pa tudi nemški jezik kot narodni jezik (Volkssprache) najde. (Nemšina ni nikoli narodni jezik naših takoimeno-vanih omikanih, zato ker oni niso narod.) Samo občina Sorška (še dva starca mende slovenšine ne govorita) in Kočevski okraj imata staronemško narečje, pa oni mirno z Slovenci žive (in tudi večidel slovensko razume, bi se tudi imelo reči).
Ustanovilo se torej bode za koroško 29 (5 zbornih); in za Krajnsko deželo 32 (7 zbornih) okrajnih sodništev (Bezirksgerichte)
3 deželne sodništva v Celovcu za Korošce v Ljubljani in v Novim mestu za Krajnce in eno vikši sodništvo za obojno deželo v Ce lovcu.
G. Bach podpira poslednjo odločbo z na slednjim:
De se ljudstvu (hoče reči: nemškimu ljud stvu, zakaj za Krajnce bi bila Ljubljana in Gradec bliži) nagla in pristopna sodba tudi v vikši stopnji poda, dalej de se preveč tudi moči ne razdrobe (se ve, de bi se strašna reč zgodila, ako bi mogli Korošci (manjšina) v Ljubljano pravde pošiljati) in že obstoječe okoljšine in zadeve ne žalijo (t. j de se Celovčanam ne zamerimo), bode vikši sodništvo za obe kronovini v Celovcu.
Sedež okrajnih sodništev na Koroškim je Mesto Celovec in za okolico, Feldkirchen Bor o vije, Belak, Rožek, Podkloštre, Terbiš Paternjon, št. Mahor, Št. Vid, Kerk, Svinc Stari dvor, Breze, Velkovec, Kapla, Pliberk Doberlna ves , Volfsberg, Št. Pavel, Št. Le-nard, Špital, Zavodnje, Milštadt, Grajfen-burg, Kotje, Zgorna bela, Vinklern. (Glej 55. list 1. Slovenije.)
Sedež okrajnih sodništev v Kranjski deželi
a)	kar jih je v okrožju Ljubljanskiga deželniga sodništva: Krajnska gora, Badolca Teržič, Krajn, Loka, Ljubljana in okolica Verhnika, Kamnik, Berda, Zalog, Planina, Postojna, Senožeče, Lože, Bistrica, Idria, Ipava;
b)	v okrožji deželniga sodniša v Novim mestu: Novo mesto, Kostanjevea, Kerško,' Mokronog, Novi dvor, Šmartno blizo Litije Zatična, Trebno, Žužemberk, Velke Lašče, Ribnica, Kočevje, Černamel, Metlika. (Glej list 53. Slovenije.)
Predsednik sodniške komisije (ktera je tudi v Celovcu) je predsednik celovške ape-lacije baron Unterrichter, in njegov namestnik za Koroško apelacijski svetovavec Bitterl in za Krajnsko svetovavec tukejšniga deželniga in mestniga sodništva Scheuchenstuel.
Pri vsakim vikšim sodništvu (v Gradcu, Terstu in Celovcu) bode postavljen vikši der žavni pravdnik (Generalprokurator) in pri deželnih in okrajnih zbornih sodništvih potrebno število deržavnih pravdnikov z njihnimi po močniki.
Še pristavimo, de se pri vseh teh mini sterskih predlogih zastran nove vravnave pod nadpisam stroški obeta, de se bodo stroški pred povikšali, kakor pa ponižali. —
Ako jo v kratkim povedati hočemo, mislimo sledeče od teh novih naprav na Slovenskim: Če bo v 5. ustave izrečena enakopravnost vseh narodov kedaj živa resnica poslala in se popolnama od verha do tal v cerkvi, šoli in v vseh uradih čislala, zgu-be z nami prebivajoči Furlani, Lahi in Nemci uradnike (sosebno pa vikši uradnike) iz svoje kervi, zakaj samo Slovenci bodo potrebne jezike znali; če se pa sveta beseda »enakopravnost" v resnici ne izpolne, če je ona samo o času sile in potrebe ljudstvam veržena vada, če se bo taista po lastni volji samosil-nika in ne po umu in človeški pameti razlagala, — takrat bo, se ve de, za nas Slovence čedalje slabiši, tode z božjo pomočjo, (in mi smo tudi po božji milosti) bomo vender živeli!
*	1. t. m. so se Benečani iz mesta proti Kavarceri zagnali in so tam 100 volov dobili in v Benetke spravili. —
*	Ministerstvo denarstva poda pregled denarstveniga gospodarstva mesca Sušca te-kočiga leta. Prejelo se je v denarnico skupej 8,102,778 gold.; izdalo (potrosilo) pa 16,073,984 gold., ki se tako razdele : deržavni dolg 3,250,513 gold., dvor 389,186 gold., ministerski zbor 5471 gold., ministerstvo zvunajnih reči 99,902 gold., min. zno-
trajnih 1,345,720 gold., vojske 7,784,824 gold., denarstva 1,040;959 gold., pravice 225,718 gold., učeništva 68,507 gold., kupčije 1,724,403 gold., kmetijstva 11,030 g, pregledne oblasti 127,661 gold. —
# 30. dan pret. mesca je bila perva po-skušnja na železnici od Celja do Zidaniga mosta. Brez vse spotike se je privozil hlapdn „Sava" imenovan (Lokomotiv Save) od Celja do Zidaniga mosta in spet nazaj, v eni uri in 15. minutah. Med Celjem in Ljubljano bo naslednjih 11 postaj (štacjonov): Laško (Markt Tiiffer), Rimske Toplice (Romerbad Tiiffer Zidani most CSteinbriick), Vernice, Trebovlje (Trifail), Zagorje, Sava, Litija, Kresnice Laze in Zalog.	(Novice.)
Kakor je znano, se bode prihodnje šolsko leto dozdajna lilosofia, ki je letaš samo pod imenam lisike bila, z gimnazijem zedinila in zgubi popolnama svoje ime. Filosofia pa ka kor fakulta obderži svoje samostalnost in bode vse pravice imela, ktere ji gredo. V nji se bodo učili predmeti, kterih poslušati dozdaj ni bila dolžnost in postane tako semeniše mladih gimnazialnih učiteljev. Razdelila se bode mende tudi na nekoliko let.	(PN.)
V Ljubljani 30. Julja. Pretečeno sredo smo bili pravdoslovci zadnjikrat v šolski sobi skupej zbrani; Dr. žl. Lehman je svoj uk vkaznovavni pravdi končal. Z lepo, iskreno besedo, ki je vsim globoko v serca segla, se je ljubljeni učenik od ginjenih učencev po slovil. »Slava, Slava!" je bil edini odmev, ki mu je odgovoril. — V petek in saboto je bilo izpraševanje, 20 učeneov je bilo prašanih, in vidilo se je, de se tudi v slovenskim jeziku natanjko in lahko v kaznovavni pravdi praša in odgovarja, in vsaki stavk z nar natanjčni-šimi dokazi spriča. Perva poskušnja v slovenskim pravdoslovji je bila ta, in hvala Bogu! dobro smo jo obstali. Z veselim sercem tedaj še enkrat zakličemo Or. Lehmannu: Slava Tebi, verli rodoljub! Spominik, ki si ga v naše serca si postavil, bo v večnost nepremakljivo stal — slava, slava Tebi! —
— r —
Na Dunaju 5. dan velkiga Serpana 1849. Možje iz vseh austrijansko-slavjanskih narodov so se pervi dan tega mesca ob de vetih z jutra v poslopji ministerstva pravice, ki jih je sklicalo, snidili, de bi iz, za vre-dovsko rabo potrebnih, besed slovnik zložili, in tako terdno podlago slavjanskiga izrazoslovja vtemeljili. Ta dogodba je za slavjanske narode kar velikiga pomena. Clo okolno-sti tega snida, če se ne motim, na dobro ka žejo, in slavjanam pod austriansko vlado sre> čno prihodnost prerokujejo.
Bečeni odbor, od ministerstva pravice poklican, se v njegovim poslopju shaja; v tem poslopju, v kterim je poprej sedemgraška dvorna pisarnica bila, je lani en del ogerskiga ministerstva vunajnih opravkov stanoval; in posebno mesca kozoperska, veliki punt pod-piraje, je tam madjarska oholnost slavjanam verige kovala in naklepala, kar bi njih narodnost na vedno zatreti in pogubiti moglo. Tedaj tam, kjer se je lani za pogubo, se letaš za povzdigo slavjanske narodnosti dela in scer na poziv in obrambo uda pravice! Ali to ne kaže de osoda slavjane polniga vžit-ka njih narodnosti, vkljub vsemu obrekovanju, naloleovanju in preganjanju, deležne storiti hoče? Aji ni to dokaz de, kar je pravič-niga, na zadnje zmagati mora?
Okoli pol desetih je gospod Šafarik, od nekdaj za blagor slavjanev vneti, z obširnimi ter globokimi vednostmi navdani mož, kakor iredsednik, z milo besedo v češkim jeziku odbor nagovoril. Na to se je posvetovanje čez to pričelo, kako de se bo odboru naloženo delo opravljalo. Bazlične misli so se čez to slišale. Na zadnje je obveljalo, de seje treba dela čvrsto poprijeti; de se, pred vsem naj bližnejšem potrebam zadostiti, in še le po tem, za kar se bo poznej potrebovalo, skr-
beti mora. Po temtakim bodo najprej nekteri izmed udov odbora iz postav in vkazov po redu, v kterim se bodo po državnim zakoniku razglasovali, pravdoslovne nemške besede na-berali z obziram na pomembo, ki jo vsaka po zvezi, v kteri z drugimi stoji, ima. Ta besedni zbor se bo po kamnotisku pomnožil, in vsakimu udu odbora en natisk dal. Botem se bodo, južni slavjani vsi vkup, Čehi s Mora-vanam in Slovakami vred, Poljaki pak s Ru-sinami posebej shajali in se čez, pomembi nemških izrazov naj primerniši, slavjanske besede posvetovali. Kadar se to posebno delo dogotovi, zopet cel odbor vkup stopi in v skupnim pretehlanju odloči kar se slavjanski-mu duhu in predmetu dela naj bolj prileze. So nektere pole natisnjene, se koj odsekam odbora izročijo; in kadar vsi trije odseki nekoliko pol izdelajo; skupno pretehtanje odbora jame; tako de vsaki dan vsi udje odbora, ali naberanjem nemških izrazov ali s prestavljanjem , bodi si v velkim ali v majhnim snidu, opraviti imajo.
Imena mož, s kterih gor rečeni zbor obstoji , so sledeče:
Gospod Pavi Jožef Šafarik, Čeh „ Anton Beck,	»
is „ Anton Ribicka,	„
„ Dragutin Jaromir Erben, „ » Alojsj Šembera, Moravan
Jožef Kollar, Slovak
Poljak
» Pavi Ivuzmani, „ Marcelj Kavecki, „ Felix Slotvvinski	„
„ Ignacj Strojnovvski, » „ Jakob Glovvacki, Rusin „ Gregor Szaszkiewicz, „ » Julj \Vislobodski, » ,, Vuk Štefanovič Karačič, Srb „ Teodor Petranovič,	„
» Štepan Car, Hrovat „ Ivan Mažuranič, » „ Franc Miklošič, Slo vene „ Matija Dolenc, » Če Bog da srečo, mislim, de s čverstim prizadevanjem celiga odbora, s pomočjo slavnih, učeni Evropi znanih velikanov slavjanskiga slovstva, namreč: Šafaržika, Kolarja, Miklošiča, Vuka Karačiča — prevzeto delo se tako izpeljalo bode , de se bo tišečim da-našnim potrebam slavjanskih narodov prileglo, in sredpičje postalo, okol kteriga se bo, po-malim, velik zalog slavjanskih jezikov nane-sil. — Mnogo časlitiga Slovenca, gospoda Mažgona odbor nerad pogrešuje. Bog mu v kratkim zdravje podeliti blagovoli, de bi, če prej bolj, na Dunaj priti mogel. — Se sliši de ministerstvo pravice bode v kratkem odbor Ljubljanske slovenske družbe za prestavljenje postav — poterdilo in mu izpeljanje od njega že začetih in tudi drugih del naročilo. #)
Dr. D.
Pristavimo še, kar Moravske Novine od te dogodbe pišejo:
Predsednik Šafarik je pozdravil zbrane ude z kratkim češkim nagovoram, v kterim je pokazal imenitnost komisii dane naloge in potrebo, vse sile napeti, de se taista k za-dovoljnosti vis. ministerstva izpelje in pričakovanju slavjanskih narodov, za ktere se to delo začne, zadosti. G. Šafarik je omenil, kako je potrebno, hoditi po najkrajši praktični poti in se vseh praznih teorij ogibati, ktere bi jih lahko od praviga cilja odpeljale. Kar način pri delanju zadene, je predložil g. Šafarik, de bi se pri skupnih posvetih govorilo po nemško, ker so podloga celiga dela postave, pisane v nemškim jeziku, to de nikomur ni pri tem prepovedano, se poslužiti tudi materniga jezika, ker iz zhoda Slavjanskiga v Pragi vemo, de so se Slavjani vseh plemen brez tolmača dobro razumeli in de to sami reči
#) Prosimo čast. gosp. dopisalelja, nam tudi zanaprej važniši dogodbe v ti reči, iu kar sicer Slovence vtiče, blag-ovoljno na znanje dati.
Vred.
\
ne škodva. Dalej je predložil, de bi se dela godile in pripravljale narpopred v odsekih ali odborih (sekcijah), sostavljenih po jezikih, v
kterih se bo deržavni zakonik izdajal (češki, poljski, rusinski, ilirski in slovenski) in de bi se shajali tudi k skupnim posvetam.
Kar pa reč samo vtiče, je spoznala komisija, de bi ne bilo zadosti storjeno, če bi se sami suhi juridiško-politiški besednik ali slovnik a priori spisal, če bi se tudi zbrane ali narejene imena (izreki) same na sebi še tako pripravne biti zdele, ampak de se mora terminologija iz postav samih zajemati, kjer ima vsaka beseda v zvezi z drugimi drug pomen; zato je komisija naslednji opravilni red ustanovila.
Narpopred se pregledajo prestavljene slavjanske postave, od nastopa vlade Nj. V. cesarja Frančiška Jožefa do današnjiga dne, se vzamejo iz njih vsi izreki, kteri v pravniško-politiški slovnik gredo, se pretresejo narpopred v odborih, potlej pa v skupnim zboru in po tem zadnjim sklepu se popravijo te pre-stavljenja, prejeti izreki (termini) pa bodo perva priprava pravniško-politiške terminolo-gie. Po dokončanju tega dela se prejde ravno tako deržavljanski zakon (biirg. Gesetzbuch), sodni in kantni red, kaznenski zakon itd. in tako se bodo iz ene strani te postave pripravile za tisk in iz druge se sostavi slovnik juridiško-politiški, kakoršniga je v sedajni dobi treba.
Po tem načertu se je že danas popoldne začelo delo v posameznih odborih in se bo nadaljevalo vsaki dan.
x-y. Slovenija, Novice, Laibacher Zeitung, vsi domači za deželno srečo vneli pol. časopisi so Slovencam, sosebno pa Ljubljani nevarnost, ktera jim pri novih deželnih vrav-navah zavoljo pomankanja pravih podpornikov na Dunaju proti, pokazati, odkriti in tudi pomoč svetvati hiteli. Svet se ni poslušal. Nemo in patria profeta. Še le ko je Dunajski „LIoyd" dopis, če tudi od tukej, prinesel, se je občinski odbor zdramil in je prošnjo na vladar-stvo sostavil, de bi se ilirsko kraljestvo tako ne drobilo in Ljubljani vikši deželno sodništvo dalo. Če prav ta prošnja že pozno pride, vender nas veseli, de zamoremo po Novicah reči, de je izverstno zložena in podpirana. Vse se še popraviti da.
Pri ti priliki pa zamolčati nemoremo, kolika de je neumnost nekterih med nami, nad kterimi bi se človek lahko čudil, de v človeški podobi in po konci hodijo. Objokovanja vredni reveži zdaj trosijo, de je slovenska stranka (po Ljubljanski nemšini Slovenier) kriva, de se je Ljubljana v Beču zanemarila! Tisti Slovenci, ki so poldrugimiljon ljudi okoli Ljubljane razpoložiti, in iz nje slavno mogočno mesto z vsemi oblastmi (zunej centralnih) in z vsemi napravami, ktere poglavitno mesto le ozaljšati vtegnejo, storiti hotli! O Ljubljana! spoznaj enkrat svoje! Kar seje zgodilo, ni sad vnete, dobroželjne mladosti, ampak sad žalostne narodne polovičnosti in zaspanosti in nekterih ptujstvu prodanih uradnikov.
Herraska in slavonska dežela.
Siidsl. Ztg. piše: Kakor zvemo, se bode bansko svetovavstvo tudi na .svitliga cesarja kakor na bana Jelačiča zastran okrojirane ustave obernilo, in ako njih besede nič ne izdajo, mislijo skorej vsi udje te vikši de želne oblasti odstopiti.
Dunajska časopisa „Ostd. Post" in „Pres se" se naglo te prilike poslužita, de bi nemški žolč nad Hervati, ker so Slavjani, razlila, in njih priderznost hudo poprijemata. -
Bavno ta list jugoslavjanskih novin piše iz Bosne slišimo, de pričakuje Travniški vezir 15,000 vojakov, s kterimi se misli na puntarje v Turško"-Hervaškim zagnati. Od naša armade na jugu nič noviga. —
Austrijanska dežela.
Dunaj. General Velden je zopet nastopil urad deželniga in vojniškiga glavarja na Dunaju in je dunajskimu občinskimu svetvav-stvu svoj nastop s pismani napovedal, ktero naslednjimi besedami sklene: „Še imamo veliko nalogo pred sabo; staro deržavno poslopje je bilo kmalo poderto, ali novo se bo le sčasama in le z zjedinjeniini močmi vzdignilo."
Ceska dežela.
Pražkc Narodne Novine pišejo v sostavku, v kterim svoje misli od novih dveh ministrov grofa Leva Thuna in viteza Schmerlinga iz-reko, na zadnje sledeče : „Govorilo se je tudi, de bode g. minister Bach na vitežtvo povik-šan. Naj nihče ne misli, de je to reč nepo-menljiva, kakor se biti zdi. Dokler bode g. Bach smel ostati samo Dr. Bach, še ne obupamo ; ako pa pride doba, v kteri se bode morala kri g. drja. Bacha premenili v žlahtno kri, pa lohko noč! prava svoboda in enakopravnost austrijanska. —
„Slav. Centralblatter" pišejo, de je Dr. Petranovič za dogotovljeno preslavljenje deržavljanskih postav v serbski jezik z obojimi pismenkami serčno zahvalno pismo od ministra Bacha prijel. To delo bodo še pregledali gg. Vuk Štefanovič, Živanovič, Šupli-kac, Draškovič in Pavlovič za Serbe (z cirilico) ; za Hervate z latinskimi čerkami se bode enaki odbor sostavil. •—
V prihodnim šolskim letu se bode na Praž-kim vseučilišu v bogoslovskih šolah pastirstvo tudi v češkim jeziku učilo.
Dostojni Kralovegraški konsistorij je po sklepu in prošnji mestniga svetovavstva v Ku-tni gori naslednji ukaz na učileljstvo izdal:
1)	naj se v pervili treh klasih Kutnogor ske poglavtine šole samo v maternim jeziku uči;
2)	naj se v četertim klasu saj nekoliko materni jezik čisla in uči;
3)	naj se v vseh klasih poglavitne šole nemški jezik na podlogi češke slovnice kot poseben predmet uči;
4)	naj se med šolskimi predmeti posebno na zgodovino in zemljopis čeških kronskih de žel gleda. —	(N. N.)
Praga 4. t. m. Težko se pričakuje knjiga , ki ima te dni na svitlo priti in ktera po naslovu „čez okoljšine sedajnosti s posebnim pogledam na Češko deželo" govori in sicer v češkim jeziku. Če je ta reč že sama na sebi važna, postane še imenitniši po osebi pisatelja, noviga ministra grofa Thuna.
(C. B. a. B.)
Moravia in Silezia.
Češkim Nar, Novinam se piše iz Berna. Zagotoviti vas zamorem, de na novici, kakor de bi bil Bernenski škof Moravske Nar. Nov., ali, kakor seje pozneje govorilo, vaše Na rodne Novine pri duhovšini prepovedal, ni nobene resnične besede.
Iz Berna 4. t. m. Vseh skupej je zbo lelo letaš v Bernu na koleri 981 oseb (380 možkih, 332 ženskih in 179 otrok); iz teb pak seje ozdravilo 458 (215 možkih, 155 žen, 89 otrok) in vmerlo jih je 327 (118 možkih, 120 ženskih in 88 otrok.) (M. N."i
Ogerska dežela.
Od ogerskiga boriša piše „Soldatenfreund:" Osredje naše poglavitne armade (g. Hay-nau) stoji zdaj (7. t. m.) v Segedinu, njeno desno krilo (Fliigel), to je tretji oddelik v Theresiopeli, ki sc bo z banovo armado zdru žil; levo krilo (pervi armadnirazdelik) je po sedlo Szolnok, in jc v zvezi z poglavitno ar. mado maršala Paskieviča. —
Od Komarnske okolice pa niso vesele no vice prišle; mislilo seje namreč, de je po sadka Komarnske terdnjave manjši in slabiši
kakor je v resnici, in zato je bila okolica z premajhno množico cesarskih posedena, zakaj 3. t. m. so se Magjari iz terdnjave naglo na naše zagnali in jih na levi breg Donave pregnali, pri ti priliki so cesarskim okoli 3000 volov in veliko žita vzeli; — tudi mesto Bab, se sliši, so Madjari posedli; toliko pa je gotovo, e so se cesarski iz njega vmaknili. Zdaj pa so od vseh strani zopet vojaške trume k Ko-marnu poslane in tudi ruski general Sacken jride od severa na to stran, tako de bodo Madjari okoli Komarna, če Bog da, kmalo vkroteni. Dunajska časopisa „Presse" in „Ostd. 'ost" generala Haynau ojstro poprimeta za to, de se je z celo armado globoko v deželo jodal, brez de bi se bil dobljenih mest in zlasti Buda-Pešte dovolj zagotovil, očitaje mu tudi, de ni zadosti v zvezi z rusko armado.
Od armade na jugu se zopet veseliši glasi slišijo, sosebno je serbski general Kničanin povsod srečen in Madjare hudo tepe. Jelačič je vojake pri Slanim kamni čez Donavo prestavil in stopa proti Vilovim in Ivaču. Od llu-sov se pa nič ne sliši, de bi bili iz Erdelja prišli.
Slavenski Jug piše: V Zernunu 30. p. m. I z verjetniga vira smo zvedili, kako je bilo mesto Temišvar od Madjaronov osvobodjeno. O priliki, ko je Bem mesto nagovoril, naj se ioda, se je več temišvarskih prebivavcov oglasilo za predajo. Komandant jim lepo predloži, de bi rad zvedil večino glasov te in une stra-ne. Ko so se vsi tisti, ki so se ^podati hotli, skupej na eno stran vstopili, jih pusti obdati, jim vzame ves cesarski dnar, in davši jim za-nj v enaki vrednosti Košutovih bankovcov jih izžene iz mesta. In tako je Temišvar, rešen znotrajnih sovražnikov, vsred sovražnih trum cesarju zvest ostal. —
Iz Erdelja se zve , dc je cesarsko austrijanska armada, ktera Kronstadt brani, 23. Julija pri St. Gyurgy Madjare (12,000) pod Bemam v hudim boju slavno premagala; tudi ruski general Grotenjelmje ravno tisti dan pri Szas-Begenu sovražnike razbil. —
Gorgey je mende v nedosežnih močvirjih blizo Nameny-a.
Pervi namen austrijanske poglavitne armade je zdaj banu pomoč poslati in Temišvar osvoboditi. Nugent je imel 6. t. m. v Osek priti.
Puntarji, ki so se bili une dni iz Komarnske terdnjave zagnali, so se že zopet v terdnjave vmaknili in tam svoj obilni plen shranili.
Ptuje dežele.
Iraška. 30. p. m. je sardinski kralj v Turinu novi deržavni zbor nagovoril; v tem nagovoru med drugim reče: Pogodbe z Austrijo se, kakor se zdi, koncu bližajo; kakor hitro se bodo sklenile, bo moje ministerstvo leto zboru naznanilo.
Papež je odločil komisarje fin ministre, kteri imajo vladarstvo njegovih dežel vravnati; on sam obljubi de se bo, kakor hitro je mogoče, v Rim preselil; tudi se govori, de bo popred občni odpustik za večidel politiških hudodeleov izdal. Zastran prihodniga vladanja se pa mende vender njegovi in francozki pooblastenci zedinili niso. — Poglavitni vodja papežovih nasprotnikov, Garibaldi, preganjan od francozkih in naših vojakov je na ladji pri Cerinatiku vtekei; armada njegova je bila mende od Austrijanskih vojakov vjeta.
Angleška. Angležki deržavni zbor je za letaš sklenjen. Pred sklepam je v doljni zbornici lord Nugent ministra Palmerstona vprašal, če je vlada zvedla za razglas austrij. generala Haynaua v Pešti, v kterim vsakimu, ktor revolucijske znamnja nosi, zmišljene prav-lice razširja i. t. d. z smertjo žuga, če je ta razglas pristen (eeht) in ali se bo angležka vlada za to potegnila, de bi se barbarsko, se-dajnimu izobraženju neprimerno ravnanje opustilo; na to je odgovoril Lord Pahnerston, de je vlada z veliko žalostjo ta razglas v časopisih brala, de pa uradno ni oznanila dobila ali je taisti pristen ali ne, in de se bode v ti reči po okoljšinah vedla. —
I e im» 1 i t i s k i ti e 1.
Od Ejnbavi Domovine.
(Poleg Šiškova iz lluskega.)
Kaj je Domovina? Je stran kjer smo se mi in nasi predniki rodili; je zibika, v-kateri smo zanihani; gnezdo v katerem smo ugrejeni; zrak v katerim smo dihali;zemlja, kjer ležijo kosti očetov naših in u katero se bomo na sko-rem mi sami vlegli. Kakova hi se duša pre-derznila, da raztergne takove krepke veze? Kakovo bi serdce biti moglo, katero nebi čutilo toga svetega plamena? Neumne zveri (stvari) in ptiči ljubijo mesto svojega narod-jenja. — In človek, kateri je z razumnoj du-šoj nadaren, pak bi se odločil od strane svoje, od bratov in zemljakov svojih, in pripustil, da ga pčele in mravei v tem prekose. — Kateri izveržak nebi ljubil svoje matere? In jel nam je domovina menje kakor mati? Ja, misel takova je proti naravi', in odstoplenje od nje je tak nemogoče, da če bi človek kakovo mu drago hudo čutenje imel, in v pokvarenoj svojoj duši merzenje in nenavidnost proti domovini nosil, vender bi se strašno tega sra-muvati moral, kak hitro bi se pred občinstvom za takovega spoznal. Ja kako se nebi sre-muval? Vsi včki, vsi narodi, zemlja in nebo bi kričali proti njemu, samo jedini pekel veselil bi se mu z-rokami pljeskajoč.
Odtod dohaja, da pri vseh pomankanjih človečanskih, pri celoj kakoršnojkoli prevzetnosti zločestih ljudi, jiigder nečujemo kričanja proti prirodjenemu čutenju ljubavi k-domovini; in tudi povsodi v-prošastnih in sadašnih časih neizbrojne nahadjamo prilike: da je sila ljubavi k-domovini vekša in jakša od ljubavi k-vsemu, kar nam je dragoceno in milo, k ženam našim, k-deci našoj, in k-samim sebi. Sila njena je vekša od vsakega straha. — Duša ž njom goreča neboji se ni vode, ni ognja, ni dubljine (globočine) ni višine: Vojak na bojišču predaje se zaradi nje sirašnoj smerti, in drug rodoljubec obkrožen od neprijateljev vžge pod sabo strelni prah in leti s-razterga-noj ladjoj v zrak, od koder mu tčlo v morje pada, duša pa se u nebo dvigne.
In tak premišljavajoči iz jedne strane ljudi, kateri s tolkoj nestrašljivostjoj duha sebe za domovino aldujo; — ter s-druge strane sveobčinsko sramoto nje neljubiti, sledilo bi iz tega sklenuti: da je nagnenje k-mestu svojega rodjenja, k-zemljakom svojim Jn bratom svojem nekakovo občinsko, z-ndekoni usesano, in v vsakem serdcu prebivajoče čutenje. — Tako bi moglo biti, in tako je v vsoj zbilnosti (Wirk-lichkeit.)
Ali „mnogo je ljudih — mnogo čudih": narave njihove so različne, nagnenja nestalne: — človečanska duša, če je s krepostmi nada-rena, toliko se more z-dobrotoj svojoj približati Božanstvu, koliko huda s-hudobnosljoj svojoj stanovnikom peklenskem. Odtod vidimo: da se neki ljudje s-živlenjem in imetkom svojim domovini aldujo; — in v tem istem hipu vidimo tudi takve: kateri so domovine izdajavci in neverniki. — Ali pustimo jih, narava se od njih s-ostudnostjoj obrača — in človečanstvo dolžno je imena njihova pozabiti, da se pri spominanju njihovem neokuži zrak domovine in nestrese mati zemlja od straha; — pustimo jih prokletstvu potomstva (Nachkommenschaft) in osveti (maševanju) neba.
Ljubav k-domovini veli človeku: nepre-sežna modrost božja zapovedala ti je, da se rodiš od otca in matere, da imaš brate,sestre rodbino, bližne; dala ti je razložno svojstvo, in veliko izvišenije kakor brezumnoj živini; obvezala te je, da se skerbiš za tvojo detco^ in da tak ljubiš sebe po smerti svoji. — Postavila je serdce tvoje u sred presiadkih čutov proti tistim, od katerih si izišel; in proti taistim, kateri so od tebe bitje zadobili. — Nejsi li blagočesten v sred objetja roditeljev, hčerk in sinov tvojeh? Z tem načinom dobro-tivnost božanska saznamenovala ti je dom, stan, prebivališče. — Zapovedala je: da bi se jedna rodovina s-drugo zjedinila, da v vseh jednoista kri teče; da tote svete vezi vklepa-jo celi narod, in da ga vse močnejšiga in krep-kejšiga činijo z jednodušjem, ljubavjo in družbo.
Odtod so te zakoni nazvali varaščane, zemljaci (jednozemci) brate, — in domovina sine. — Ti si pred licem Boga in celega sveta svetečno in očito obečal, da bodeš deržal in varuval (čuval) ti zavez, kateri je zapečatjen s-voljoj stvoritelja, kričečim v tebi glasom
narave in občim vsih dobrom, od katerega se tvoje sobstvo razločiti nemore.
To je obečanje osnovano na dolg zahval-nosti, na zakonih božjih in človečanskih. — Moreš li ti brez trepetanja in straha pomisliti, da bi ti sveti vez s kakoršnim koli načinom pretergnuti; in domovino podkopati hotel? Premisli! . . .
V Ljublani i. vel. serpana 1849.
Fr. Muršič.
Lutomerski
(Iz g. Majerjevih Pravil dalje.)
Jedina cesta, do cvetecega slovstva je ta ... da se dosadanji književni jeziki i jezikiči med seboj približuju i slože tako, da budemo imeli mesto 14 do 16 literatur i literaturic jedno veliko slovstvo.
To je: conditio sine qua non! Kdor koli narodno slovstvo ljubi i slavenski jezik izobraževati želi, nek si prizadeva vse-strano, da se naši dosadanji knj. jeziki med seboj prebližuju. To, i samo to se imenuje jezik izobraževati. Vse drugo izobraževanje, brušenje i sladkarenje naših jezikov, narečjah i podnarečjah je toliko, kakor ako bi s sitom vodu zajemal, s kapu po gori ve-tar tčral, rakom žvižgal ali po snčgu pšenicu sejal. Lčpo poje pčsnik naš:
Saino sloge duh jedini Hudi naša obča dika Angjeo mira medju sini Jedne majke i jezika.
Slogoj i uzajemnostju bi naše slovstvo tako veselo preevetalo, kakor še svet nije nigdar vidil.
Ako bi se naši dosadanji knj. jeziki približali med seboj i se složili, bi gotovo bilo vsih vkup več pisateljev, čitateljev i več knjig, kakor ako smo razdčleni i razkropleni na 14 ali 16 stran; to se reče: slovstvo bi veseleje preevetalo; kakor pesnik kaže: Vise očih vide više Više mislih više smatra Vise rukah več napiše, Iz više iskar biva vatra.
Ako je več pisateljev su tudi izverstneji i učenejši, jeden drugoga u učenosti i umetnosti podpira; što je jeden sozidal, na tem zida drugi i tretji dalje, što je jeden izmislil, s tem se drugi vsi lehko soznane, ni potrčba vsakomu sopet od početka početi, — jeden stupi tako rekuč drugomu na ramena, slovstvo raste kakor piramida; njihova slovstvena moč raste — kakor se reče: in progressione arith-metica; — 10 složnih pisateljev ne ima samo desetkrat toliko slovstvene moči nego več, ko stokrat toliko, kakor vsaki po sebi. Pisatelju se od veselja serce širi, visoke i imenitne misli ga obletaju, ako ve, da ne govori samo jednoj strani naroda, samo jednomu kolenu, nego, da ga posluša veliki jeden narod i vsi spisi njegovi prihadjaju važneji i besčda krep-keji. Naša poslovica pravi:
Sloga jači, nesklad tlači.
Gotovo je moguče, da se naša narečja i podnarečja približaju i slože, — saj u 4 narečja.
Ali je moguče, da bi se vsa naša narečja u jeden jedini književni jezik sjedinila?
Vsaki živuči jezik ima nčktera narečja i podnarečja, postavim: italianski, francoski, nčmečki i tako dalje. Imenito Nemci su pred nčkoliko lčti spočitali različnosti svojega jezika i su jih najšli še nešto več od 122; i ven-dar imaju Italiani, Francozi, Nemci i vsaki izobražen narod jeden jedini književni jezik. Što je kod inih narodov moguče, za što bi se ravno nam ubranilo? — Nemci imaju mnogo narečjah, več kakor mi, ktera su med seboj različnejša, kakor naša, pa včnder ne pišu u narečjih, nego se pametno derže jednoga občega knj. jezika, za to pa tudi nemečko slovstvo veselo cvčti i nčmečka besčda velja! —
Gotovo je moguče, da se naši dosadanji knj. jeziki približaju, pa to se može i mora le po malim učiniti,a ne na jeden mah; slo-žimo se sada saj u4narečja, českoslavensko, polsko, ilirsko i rusko. To bi bila perva stopinja k jednomu jedinomu slavenskomu jeziku, |
k jednoj občoj literaturi. Tukaj ču govoriti posebno od ilirskoga i českoslavenskoga narečja.
Od ilirskoga narečja i njegovih podnarečjah.
Ilirska podnarečja se lehko slože u jedno književno narečje.
Ilirsko se govori u sledečih pokrajinah: U Dalmacii, u Horvatskoj, Slavonii, Dubrovniku, u Istrii, na Goriškim , u Koruškoj, Krajn-skoj, Štajerskoj, u Medjumurju, Podunavju, u Bačkoj, u Banatu, u Serbii, Bosni, Hercegovini, Cernogori i u Bulgarskoj ; izvan toga u nčkojih predelih Banatskoga (njih 22,000), Arnautske, Macedonie i Tracie do same Gerčke. U vsih ovih pokrajinah se govori samo jedno narečje, ktero se imenuje ilirsko i se deli na tri podnarečja, namreč; na borvatsko, slovensko i serbsko. To narečje se imenuje s jednu rečju: ilirsko, sicer bi se moralo imenovati tako le: Dalmatinsko - borvatsko- slavonsko-dubrovačko - istriansko - goriško - koruško-krajnsko - štajersko - medjumursko - bačko-banatsko - serbsko - bosansko - hercegovačko-černogorsko - bulgarsko - slavensko narečje. Ovi golemi naslov je pak očitno predolg, da bi se u spisih upotrčboval, naj priličneje i naj običneje se imenujo narečje naše da je ilirsko. —
Ilirska podnarečja borvatsko, slovensko i serbsko (bulgarsko) se lehko slože u jedno književno narečje, ložeje kakor se obično misli. Ova podnarečja su si močntf podobna; naravno, ker samo jedno narečje čine; tako su si podobna, da priprosti i neučeni ljudi iz raznih il. podnarečjah, ako se sostanu, se govoreči dobro razume, izuzamži nekoje neznatne izraze. Ako že neučeni ljudi, nijedne slovnice neznajuči znaju besedu tako oberniti, da se razna il. narečja govoreči, razume — bogme, slaba bi bila, ako bi samo učeni, študirani. ljudi ne znali ali ne hoteli svoje pod-narečje toliko spremčniti, da bi se razumeli, se ostalim il. podnarečjem približali i u jednom občem književnom narečju složili. Ako se vsako podnarečje ostalim samo za jednu stupinju približa — su tri narečja že za tri stupinje, za tri koračaje bližeje kakor popred. Vsalko izmed treh podnarečjah je treba samo za tre-tjinu puta da se ostalim bliža i že budu se srečala, da se slože u knj. narečje. Lehko bi jih složili, — vse se može, ako se sile bratsko slože — nek bi bilo pa še tako težko, u književnom jeziku se sjediniti moramo, ina-če se ne budemo dokopaii cvetečega slovstva, bez njega se pa ne niožemo postaviti med izobražene narode. Dakle: Sloga! — Te jedro mika, zgrizi lupinu! Složno moramo književni jezik izobraževati.
Wj m e s.
Podamo tu dokaz, v kakim izverstnim slogu tu in lam nemški časopisi pišejo, de se uradnimu slogu bolj približajo. Novine Deutsche Allg. Zeitung" pišejo dne 2. t. m. na strani 2408 naslednje: „Die Hannoversche Zeitung veroffentlicht die von dem durch die auf dem Volkstage zu Bremen am 10. u. 11. Junf versammelt gewesenen Vertreter von Ge-meinden und Vereincn Hannovers niederge-setzten Centralkomite ftir die bevorstehenden Landlagsvvahlen erlassene Ansprache."
*	„Koliko bi vtegnila veljati železna cesta od Ljubljane do Tersta?" vpraša neki kmetič svojiga tovarša.
Odgovori mu ta: „„Se vzame en cent po-pirja, se natisne gori nekaj malo verstic; — pa je plačana.""
*	„Ostd. Post" piše: „Po vseh časopisih se raznaša novica, de se minister Bach češko uči, zraven pa ravno ti časopisi taje, de se tudi madjarsko uči. Dobro bi bilo, de bi se vselej oboje ob enim omenilo, de bi si iz te okoljšine ne kovali orožja jezični sil— neži. (Sprachenstiirmer)". O nepresežna previdnost! Ali bi ne bilo še previdniši, de bi pisaje: „minister Bach se uči češko in zraven madjarsko," vselej pristavili „in nemšine še ni pozabil"! in to tudi zoper te hude Sprachensturmerje.
Dr. Kaminski, bivši urednik v Kra-kovu, kteriga so zavoljo liberalnosti k vojaš-nji gnali, neče nobene časti (vikši stopnje) prejeti rekoč: „Ako ste me zavoljo kazni k vojašnji odpeljali, mi ne.morete dati nobene časti!"