8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje ,^r>Qa K NAJBOLÜSA Commerce \@pš@ zAm<ò Ih HtSeđl UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 080 22 36 www.hp mJB a 1 v 1 itfj Tehnične poslovalnice Zadruge Mozirje Zadruga mozirje Zgomjesa vtijska kmetijska zadruga Moztje z.o.a Železnina Luče 584 40 24 Železnina Ljubno 584 12 41 Trgovina Radmirje 838 80 43 KP Sp. Rečica 838 80 03 PC Ljubija 837 07 80 Železnina Gornji Grad 839 44 20 Pšenična krmilna... Koruza rinfuza - 0,28 EUR/I Pesni rezanci - 0,306 EUR/I Krmila - K ■ 19 BB - TL - PIT BB - žitna mešanica BB PC Ljubija, tel.: 837-07-80 SpreiW™° naročila za semenski krcfmpir. Nekatere vrste že zmracga eentra'jjo* dnevno najvišjih odkupnih cenah! M0ŽN0ST.ELAČILA TAKOJ! Informacije: ' m ÉM 592 197 ali 041 218 543 I Gospodarska GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje nad-Slovenfe m al^e S Pr°jektom podelitev priznanj in diplom inovaci-mm W jam v SAŠA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kotgibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Stem namenom objavljamo RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2007 Besedilo in pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani httD://www.azs.si/slo/reaije/savinisko šaleška gospodarska zbornica VSAKODNEVNE MALICE Pizzerija Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | Gsm za naročila : 031/898-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure 81.01. Pečenka, pražen krompir, solata Ned. in prazniki od s.oo do 23. ure | 88.01. lazanja, solata 83.01. Zrezki v omaki, testenine, solata Malice do 39* u,c 84.01. Mineštra, sladica za satno 85.01. Postrv po tržaško, kuhan krompir, solata 86.01. Ocvrt mesni kanelon, krompnjeva solata Pripravljene malice: - Vampi, - Pasulj s klobaso 3,30 €l Trgovina z obutvijo Jurček i®\i KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO | ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOICJ Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 7.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71 ( )dkii|jyjV-inT).hila'dr> pitano govedo in krave /at/akol v tujini in KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada VELIKA NAGRADNA IGRA!! TEDEN DNI LETOVANJA V TERMAH OLIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen VIKEND PAKET V TERMAH OLIMIA PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen 3 ZABOJI JABOLK IN ŠE VELIKO NAGRAD TRAJANJE: OD 17.1.2008 DO 28.2.2008 ŽREBANJE: 29.2.2008 NA RADIU BAKLA PRI VSAKEM NAKUPU Z GOTOVINO NAD 50 € IZPOLNITE KUPONČEK IN GA ODDAJTE VAŠEMU PRODAJALCU V TRGOVINAH V VELENJU, ŠOŠTANJU IN ŠMARTNEM OB PAKI Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Pošteni in »znajdeni« »Ali se v Sloveniji splača pošteno delati in služiti denar?« se sprašujejo prizadeti starši, ki morajo plačevati visoke mesečne zneske za varstvo otrok v vrtcih, medtem ko se nekateri »znajdejo« in v nekaj letih neplačevanja vrtca privarčujejo zajeten kupček denarja. 0 »iznajdljivosti« številnih staršev, ki so uradno predstavljeni kot socialni problemi, se vedno več piše in govori, tudi spletne klepetalnice pri tem niso izjema, toda problem ne glede na to ostaja pereč. Da s predšolsko vzgojo pri nas očitno ni vse v redu, dokazujejo tudi razlike v cenah enakih programov in marsikdaj nepravična uvrstitev staršev otrok v plačilne razrede. Po lanskoletni oceni računskega sodišča sedanji sistem predšolske vzgoje ni učinkovit, predvsem v delu, ki se nanaša na zagotavljanje dostopnosti vrtcev. Za neučinkovito je bila ocenjena tudi metodologija za oblikovanje cen programov vrtcev, sistem, ki ureja plačila staršev za vrtce, pa je bil označen kot neustrezen. Pravilnik o plačilih staršev namreč ne zagotavlja enakopravnosti vseh kategorij staršev, saj obstaja tveganje, da posamezna občina nima primernih vzvodov za ugotavlja- nje dejanskega stanja socialnega, ekonomskega in premoženjskega položaja družin, ki je poleg dohodka na družinskega člana dodatni kriterij za uvrščanje staršev v plačilne razrede. Nekoliko bolj spodbudni so sveži podatki o rodnosti, ki se je v zadnjih letih nekoliko povečala, in sicer z 1,2 na 1,31 odstotka. Minister za šolstvo in šport Milan Zver ter državni sekretar ministrstva za delo Marko Štrovs sta v nedavnih javnih nastopih povečanje rodnosti povezala s spodbudami, ki jih je za povečanje rodnosti v tem mandatu sprejela vlada. Štrovs je dejal, da se ljudje v Sloveniji odločajo za otroke, ker ugotavljajo, da prihajajo v socialno varen in dober svet. Ali so se torej življenjske razmere tako izboljšale, da se Slovenci in Slovenke raje odločajo za otroke? V takšno tezo zlahka podvomimo, če poslušamo sindikalne predstavnike, ki v prihodnjih tednih pripravljajo stavke. A pustimo si to dilemo za kdaj drugič, bolj v tem trenutku sili v ospredje vprašanje, kako dolgo bo v Sloveniji še vedno največji frajer tisti, ki mu uspe tako ali drugače »nategniti« državo? IZ VSEBINE: Aktualno: Uveljanje navideznega enostarševstva.4 Občina Luče: Celostna ureditev osrednjega dela naselja..............6 GZ Zgornje Savinjske doline: Priprave na kongres in spremembe statuta...................6 BSH Nazarje: Obljube o zaposlovanju se uresničujejo.7 OOZ Mozirje: Preoblikovanje v obrtno-podjetniško zbornico...........8 Zadruga Mozirje: Iz najhujših finančnih problemov...8 Gornji Grad: V centru starejših upihnili pet svečk Šoštanj: Požar na Savinekovi žagi ISSN 0351-8140, leto XL, št. 3,18. januar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci kotnik Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu); Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin kanjir, Alenka Klemše Begič, kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi čdsopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. UVELJAVLJANJE NAVIDEZNEGA ENOSTARŠEVSTVA Kako daleč smo pripravljeni iti za prihranjen evro? Aktualno _________ Nobena skrivnost ni, da nekatere družine zlorabljajo možnost višjih otroških dodatkov in popustov pri plačilu vrtcev z ustvarjanjem navideznih enostarševskih družin, pravzaprav večina tega niti ne tretira kot pravo kaznivo dejanje. Pa vendar gre za krajo davkoplačevalskega denarja, ki je predvsem posledica napačno zastavljenega sistema. Tudi ločitve, ki obstajajo le na papirju, ne pa v realnosti, menda niso več nikakršna redkost. Če ne vi osebno, pa takšen par zagotovo pozna vsaj nekdo izmed vaših znancev. NEPOŠTENO PRIHRANJEN EVRO Vedno večja draginja, ki v stisko spravlja marsikatero družino, gotovo ne dela v prid poštenosti Slovencev. Ko ni več mogoče privarčevati dovolj za spodobno življenje na pošten način, postane meja med poštenostjo in lažjimi kaznivimi dejanji precej tanka. In zakaj ne bi izrabili tistih lukenj v zakonu, za katere niti pristojno ministrstvo nima pra- vega pooblastila, da bi ugotavljalo dejanska stanja in njihova kršenja? Le zaradi poštenja oziroma osebnega prepričanja, nič drugega nas pri tem ne ovira. In ker ni pravih ovir, se nekateri spustijo celo tako daleč, da čeprav živijo skupaj, uveljavljajo preživnino, ki seveda ostane v hiši. Le tako lahko potem dobijo višje otroške dodatke. Po zakonu namreč ni mogoče zaprositi za višje otroške dodatke, ne da bi uveljavl- jali preživnino. In kljub temu daje bilo leta 2004 odločanje o preživnini preneseno na sodišče, ob ločitvenem postopku to nekaterih pri odločitvi za navidezno ločitev ne ustavi. Pa vendartakšnih goljufov med slovenskimi družinami, po mnenju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ni prav veliko. Kot pravijo na pristojnem ministrstvu, naj bi jih bilo celo tako malo, da se ustanove, ki bi izvajala ustrezno inšpekcijo, sploh ne splača ustanavljati. ZAKONCI NIMAJO IZBIRE Pomanjkljivo zastavljen sistem je zagotovo naravnan v prid izvenza-konske skupnosti, Pomoč, namenjena staršem samohranilcem, ki so resnično v težjem finančnem položaju kot družine z dvema zaposlenima staršema, brez učinkovitega nadzora postaja pomoč tistim, ki »si upajo« in znajo opehariti državni aparat. Sistem bi moral zagotavljati, da bi bilo takih zlorab čim manj, a vse karzagotavlja,je neenakoprav- /---------------------------------------------------------v Konec prejšnjega tedna je vlada sprejela novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S sprejetim predlogom se vsem upravičencem do otroškega dodatka le-ta poviša za 8,4 odstotka. Povišanje bo ne glede na datum sprejema veljalo za nazaj in sicer od 1. januarja letos. Naša anketa Izogibanje plačevanju vrtca Vrtci so tema, ki zadeva veliko število staršev s predšolskimi otroki, saj sta pogosto oba zaposlena in morata zagotoviti varstvo. Cene vrtcev v Sloveniji so med najdražjimi v Evropi, kar pomeni, da slovenski starši povprečno kar 25 odstotkov dohodkov namenijo za vrtčevsko varstvo. Zato je mnogim še kako dobrodošla novela zakona, zaradi katere naj bi od prvega septembra starši plačali samo za enega otroka, za ostale pa bi bili plačila oproščeni, seveda če so ti v istem vrtcu. A nekateri starši se že sedaj znajdejo po svoje in se na različne načine izognejo obveznost plačevanja. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani? Sergeja Marjanovič, Mozirje Sama občutim pomanjkanje prostora v vrtcih, saj sem otroka prijavila že novembra in bo vrtec lahko začel obiskovati nekje maja. Novelo zakona o vrtcih podpiram in se mi zdi zelo dobra. Prav tako bi morali vsi starši poravnati svoje finančne obveznosti, ne pa da se izmikajo plačilu. Tisti, ki pa bi se izmaknili plačilu in se to lahko dokaže, bi morali plačati kazen. Potem tega ne bi nihče več poskušal. Marta Velam, Rečica ob Savinji To, da bo drugi otrok v vrtcu zastonj, je dobrodošlo za vsakega starša. Seveda bi bilo bolje, če bi to veljalo ne glede, v katerem vrtcu sta otroka. Tega, da starši izigrajo sistem in se znajdejo pri plačevanju, ne odobravam, a sem prepričana, da to delajo, ker niso sposobni pokriti obveznosti. Vsi bi morali enako plačati vrtec, ne glede na to ali živijo v zakonski skupnosti ali pa je kdo od staršev prijavljen na drugem naslovu kot otrok. Za prikrivanje premoženja, ki ga morajo starši prijaviti zaradi plačevanja vrtca, bi morali uvesti kakšno inšpekcijo, ki bi ugotavljala dejansko stanje. Sicer pa je vrtec zelo dobrodošla oblika varstva in korist, ki ga ima otrok od njega, odtehta njegovo ceno. Jernej Fužir, Ljubija Sam imam tri otroke in le enega te starosti, da obiskuje vrtec. Vsekakor pa bo novela zakona dobrodošla marsikateremu staršu. Seveda sem proti temu, da bi starši izigravali sistem in se izogibali plačevanju svojih obveznosti. Zaradi takšnih moramo potem drugi več plačati. Branko Kopriva, Gornji Grad Glede na današnje razmere je zelo dobrodošlo, da je lahko drugi otrok v vrtcu brezplačno. Izogibanje plačilu in izigravanje sistema ni v redu. Vsi bi morali poravnati svoje obveznosti glede na finančne zmožnosti. Tisti, ki več zasluži, naj tudi več plača. Država bi morala bolj poostreno kontrolirati vse podatke, ki jih starši navedejo pri vpisu otrok v vrtec. Rok Suhodolnik, Luče O novi noveli zakona še nisem razmišljal, vsekakor pa bo zame osebno zelo dobrodošla, saj imam dva otroka. Vsi starši bi se morali zavedati, da morajo ob dejstvu, da so otroci v vrtcu, bivanje plačati, ne pa se temu izogibati. Vzgojiteljice se glede na zmožnosti in okoliščine izredno trudijo, daje program kvalitetno izveden, otroci in njihovi starši pa zadovoljni. Zato se za nove oblike in možnosti, kot sta varuh ali vzgojno varslvena družina, ne bi odločil v nobenem primeru. Mateja Acman, Lepa Njiva Stroški vrtca so danes tako visoki, da niti dejstvo, da bo drugi otrok, če je v istem vrtcu kot prvi, imel bivanje zastonj, tega ne odtehta. Sicer pa se vsak pri plačilu znajde, kakor ve in zna. Če mu uspe izkoristiti "luknje" v zakonu, naj to tudi stori. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 0 Na področju Centra za socialno delo Mozirje se tako pri otroškem dodatku kot pri denarnih socialnih pomočeh kaže trend naraščanja enostarševskih družin. Tako je bilo leta 200514,3 odstotka enostarševskih družin prejemnikov otroškega dodatka in okoli 44 odstotkov enostarševskih družin prejemnikov denarne socialne pomoči. Dve leti kasneje, torej leta 2007, je otroški dodatek prejelo že dva odstotka več enostarševskih družin, denarno socialno pomoč pa kar 20 odstotkov več. nost med poročenimi in neporočenimi starši. Zakonci nimajo nikakršne izbire, ali bodo goljufali ali ne, medtem ko neporočeni starši lahko uveljavljajo tako višje otroške doklade kot nižje plačilo vrtca. In z obema pridejo do precejšnjih prihrankov v družinskem proračunu. ABSOLUTEN NADZOR DRUŽIN JE NEMOGOČ Vsekakor je prevelik vdorvzaseb-nost družin neprimeren in tudi nemogoč, a država bi lahko vsaj poskr- bela za večje pristojnosti institucij, ki vpogled v družine že imajo. Tako centri za socialno delo, ki so po mnenju mnogih vedno prvi »uradni krivci«, da do takšnih, mnogokrat očitnih, goljufij prihaja, sploh nimajo večjih pristojnosti pri ugotavljanju in sankcioniranju takšnih lažnih stanj. Vse kar socialni delavec lahko stori, ko sumi na takšno kaznivo dejanje, je, da stranko opozori na kazensko odgovornost dajanja točnih podatkov injo usmerja k ureditvi podatkov dejanskega stanja. Ni do- Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »Center za socialno delo v svojem postopku ugotavlja upravičenost do navedenih pravic na osnovi zakona. Osnove za izračun so uradni dokumenti, to je prijava stalnega bivališča, ter izjave vlagateljev in polnoletnih družinskih članov, ki jo ob vsaki vlogi tudi podpišejo in za točnost podatkov tudi kazensko odgovarjajo. Naše stranke ob vlogah opozarjamo, da so si dolžne urediti stalno bivališče v skladu z dejanskim, ter da so odgovorne za resničnost podatkov. Lahko opravimo tudi ogled na terenu, kjer pa so ponovno materialni dokazi izjave občanov, ki na tem konkretnem naslovu živijo. Večjih pristojnosti v teh postopkih Center nima.« volj, da se državni aparat tolaži, da bo majhnost Slovenije in posledično večja prosojnost premoženjskega stanja sosedov in znancev tista, ki bo poskrbela za večjo poš- tenost in enakopravnost davkoplačevalcev. Sistem bi moral zagotavljati, da bi bilo takšnih zlorab čim manj, dela pa ravno obratno. Tatiana Golob NAZARJE Glin Žagarstvo v stečajnem postopku Ker ni bilo interesa za dokapitalizacijo, je uprava Glin Žagarstva na sodišču vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka, tako da je podjetje od 9. januarja uradno v stečaju. V ponedeljek je stečajni upravitelj Tomaž Kos približno 70 zaposlenim razdelil odločbe o prenehanju delovnega razmerja, po petnajstdnevnem odpovednem roku pa se morajo zglasiti na zavodu za zaposlovanje. Glin Žagarstvo, v katerem so izdelovali okna in drugo stavbno pohištvo, je eno od podjetij, ki je še delovalo v kompleksu nekdanjega nazorskega Glina. Po letih životarjenja je leta 2000 podjetje z najemom kredita s hipoteko na osnovna sredstva kupilo 20 posameznikov, kar je po besedah direktorja Ferdinanda Brinjovca krepko obremenjevalo poslovanje. »Stečaj seje zgodil zaradi nesolventnosti in kapitalske neustreznosti, ker nismo mogli plačevati obveznosti,« pojasnjuje Brinjovc. V preteklem letu so obveznosti presegale 4 milijone evrov. Predlani je podjetje dobilo 300 milijonovtolarjev državne pomoči za prestrukturiranje, vendartudi ta pomoč ni pomagala. Po Brinjovčevih besedah se s stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom pogovarjajo o ustanovitvi konzorcija firm, kar naj bi v praksi pomenilo, da bodo Glin d.o.o. (preko kateregaje Žagarstvo poslovalo direktorja Glin Žagarstvo Ferdinanda Brinjovca zdrav temelj za pozitivno delo že nekaj časa), invalidsko podjetje IPP in novoustanovljeno podjetje TON (Tovarna oken Nazarje) vzeli osnovna sredstva v najem in oživili proizvodnjo. Brinjovc zagotavlja, da bo 90 odstotkov ljudi, ki jim je stečajni upravitelj obljubil tri plače in od- pravnino, ohranilo zaposlitev. Po zagotovilih naj bi sredstva za delavce zagotovil Jamstveni sklad RS, večje vprašanje pa je, če bo iz stečajne mase ostalo dovolj sredstev za poplačilo upnikov in lastnikov. Kot je bilo slišati od predsednice sindikata Ane Mavrič, se delavci ne obremenjujejo, kdo je direktor in čigavo je podjetje. Zahtevali bodo delo in dostojne plače, s katerimi bo možno preživeti. »Delavci smo bivšega in tudi sedanjega direktorja opozarjali, da s takšnim načinom dela in organizacijo firma nima dolgoročne perspektive. Stečaj smo pričakovali že nekaj let in verjetno bodo najmanj oškodovani tisti delavci, ki želijo dobro in pošteno delati,« razlaga Mavričeva in brezdlake na jeziku doda, da je sindikat nasprotoval, koje bivši direktor, kot eden od solastnikov, dobil odpravnino. Koliko, pravi Mavričeva, niso nikoli izvedeli. Predsednica sindika- ta pričakuje, da se bodo obljube o izplačanih plačah in odpravnini ter postopnem vračanju na delo uresničile. Savinjčan S stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom potekajo pogovori o ustanovitvi konzorcija firm, kar naj bi v praksi pomenilo, da bodo Glin d.o.o., invalidsko podjetje IPP in novoustanovljeno podjetje Tovarna oken Nazarje (TON) vzeli osnovna sredstva v najem in oživili proizvodnjo. Predsednica sindikata Ana Mavrič je prepričana, da bo potrebno resno razmisliti o kadrovskih rešitvah na vodilnih mestih (foto: EMS) OBČINA LUČE Celostna ureditev osrednjega dela naselja V občini Luče intenzivno pripravljajo projekte, na podlagi katerih nameravajo še letos celovito rešiti problem parkiranja, izgradnje pločnikov, javne razsvetljave in ureditve mirujočega prometa v občinskem središču. Zaradi vse večjega števila avtomobilov problem parkiranja ni več samo občasen pojav, ampak se Lučani z njim soočajo vsakodnevno. »Zadovoljni smo z odločitvijo celjske škofije, s katero trenutnemu župnijskemu upravitelju Lojzetu Ternarju dovoljuje odprodajo župnijskega zemljišča na lokaciji nekdanjega župnišča, na katerem želimo zgraditi parkirišča, kar bo skupaj z načrtovanimi parkirišči pred občinsko zgradbo dolgoročno rešilo problem parkiranja. Gre za pomembne pridobitve, tudi z vidika zagotavljanja parkiranja ob cerkvenih obredih,« razlaga župan Ciril Rose, v upanju, da bodo z izvedbo del lahko pričeli že v spomladanskem času, v vsakem primeru pa takoj po sprejetju občinskega proračuna in pridobitvi dokumentacije. V ureditev Luč želijo vključiti tudi izgradnjo »tržnice« na osrednjem delu naselja v bližini trgovine, ki bi Po besedah župana Cirila Rosea želijo v Lučah dolgoročno rešiti problem parkirnih mest (foto: EMS) nudila večnamensko uporabo tega prostora v kombinaciji z dodatnimi parkirišči. Skupaj z ureditvijo pločnika, ki je predvsem z vidika prometne varnosti šolarjev in ostalih pešcev nujen, bo celotna investicija precej zajeten finančni zalogaj, vendar po žup- Svet sestavljajo gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Prebolda, Žalca in Velenja, v katerih je združenih kar 72 gasilskih društev tega območja. Ko so pregledali sklepe in zapisnik prejšnje seje, so se posvetili osrednji temi tokratnega sestanka, spremembi statuta gasilskih zvez in društev. V skladu z zakonom o gasilstvu in zakonom o društvih je med ostalim potrebno dosedanje upravne odbore in predsedstva združiti v enotne odbore in sicer tako, da najmanj polovico odbora sestavljajo člani strokovno tehničnega profila, predsednik in poveljnik pa sta mandatarja za sestavo odborov. V zvezi s temi spremembami se pred društva postavlja dilema ali na letošnjih občnih zborih najprej spre- anovih besedah to ne bi smel biti nerešljiv problem, saj jimje kar nekaj denarja za to investicijo ostalo še iz lanskega proračunskega leta. Pri tem pa resno računajo, da bodo del potrebnega denarja pridobili na državnih in evropskih razpisih. Savinjčan jeti nov statut, ki so ga dobili šele tik pred zdajci, in nato izvesti volitve, ali najprej izvesti volitve in statut sprejemati na naslednjih občnih zborih ter ponovno spreminjati upravne odbore. Odločitev ostaja na posa- meznih društvih in zvezah. Člane gasilske organizacije čaka 23. in 24. maja letos kongres, ki ga imajo vsakih pet let in na katerem volijo organe Gasilske zveze Slovenije. Tokrat bo kongres v Krškem. Kot kaže, se poleg sprememb, ki bodo potrebne zaradi novega statuta, obetajo tudi številne kadrovske spremembe v vodstvu njihove krovne organizacije, saj naj bi dosedanji predsednik Ernest Eöry ne kandidiral več. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE I Naložba v vašo prihodnost 1 Operacijo delno financira evropska uni|a Evropski sklad za regionalni razvoj SPOŠTOVANI! Obveščamo vas, da so v teku pripravljalna dela za nadaljevanje obnove trškega jedra mesta Mozirje. Začetek gradbenih del je predviden koncem februarja, zaključek pa v mesecu avgustu tega leta. Pri izvajanju tega, za našo skupnost pomembnega projekta, si želimo vašega sodelovanja. Za vsako morebitno neprijetnost pa se vam v naprej opravičujemo. Direktorica občinske uprave Občine Mozirje Nada BRINOVŠEK l.r. Zupan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK l.r. Udeleženci srečanja so na sestanku osrednjo pozornost namenili spremembi statuta gasilskih zvez in društev (foto: Marija Lebar) f \ 6 GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Priprave na kongres In spremembe statuta V petek, 11. januarja, je v prostorih restavracije Gaj v Mozirju potekala letošnja prva seja sveta Savinjsko-šaleške regije pri Gasilski zvezi Slovenije. Gostitelji so bili tokrat iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Seje se je udeležilo okoli trideset članov iz štirih gasilskih zvez omenjene regije. NOVA ŠTIPENDIJSKA UREDITEV Ustanovljen sklad za razvoj kadrov in štipendije V skladu z zakonom, ki ga je sprejela vlada, po novem za štipendije ne bo več skrbel zavod za zaposlovanje, pač pa sklad za razvoj kadrov in štipendij ter delno centri za socialno delo. Konec januarja bo znano, kako bodo iz prejšnjih v nove inštitucije, ki bodo skrbele za štipendiranje, prerazporedili javne uslužbence. Z različnih centrov se bodo zadeve v zvezi s štipendiranjem postopoma prenesle na že omenjeni sklad. Kot pravi v.d. direktorice Ana Vodičar, bodo na skladu sprejemali vloge za štipendije in jih podeljevali. Za večjo učinkovitost bo sklad prevzel tudi kadre institucij, ki se sedaj ukvarjajo stem. Izjema so dosedanje republiške, po novem državne štipendije. Te so, tako Vodičarjeva, socialni transfer, zato bodo zanje skrbeli centri za socialno delo. Ker prejemniki republiških oziroma sedaj državnih štipendij na centrih za socialno delo običajno urejajo tudi druge pravice, kot je pravica do otroškega dodatka, bodo po novem lahko vse uredili na enem mestu. Po uveljavitvi zakona letos septembra bodo upravičenci do državnih štipendij vloge, dokazila in obvestila o spremembah podatkov podajali na pristojne centre za socialno delo. Tisti, ki bodo upravičeni do Zoisovih štipendij po novem zakonu, pa bodo vloge in dokazila vlagali na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Izjema so tisti upravičenci, ki so Zoisovo štipendijo prejeli po dosedanjih predpisih o štipendiranju. Tem se štipendije po dosedanjih predpisih izplačujejo do zaključka programa izobraževanja, za katerega sojih dobili. To pomeni, da bo štipendije izplačeval zavod za zaposlovanje. Po uveljavitvi zakona 1. septembra letos pa bo vloge za nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij za izobraževanje na višji stopnji obravnaval sklad. Kadrovske štipendije se najbolj prilagajajo razmeram na trgu, vendar za študente niso tako zanimive, saj jih obveznost po študiju veže na bodoče- ga delodajalca. Težava je tudi ta, meni Damir Raketa, predsednik odbora za socialna in zdravstvena vprašanja pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), da je večina kadrovskih štipendij razpisana za naravoslovne smeri študija. Študentje težko dobijo kadrovsko štipendijo za študij na družboslovnih usmeritvah. Morda bi bilo drugače, pravi Raketa, če bi za podjetja, ki se odločijo štipendirati, obstajale davčne olajšave. Sicer so v ŠOS z novo ureditvijo načina štipendiranja zadovoljni, saj jih namesto dosedanjega pravilnika poslej ureja zakon. Marija Lebar Štipendije po območnih službah Celje in Velenje Zavoda za zaposlovanje (oktober 2007) Območna služba Štipendisti skupaj Skupaj Število 43.024 Delež (v %) 100 Republiške štipendije Število Delež (v %) 30.654 71,2 Zoisove štipendije Število Delež (v %) 12.370 28,8 Slovenija dijaki 26.166 100 21.131 80,8 5.035 19,2 študenti 16.858 100 9.523 56,5 7.335 435 OS Celje dijaki 3.237 100 2.800 86,5 437 13,5 študenti 1.512 100 899 59,5 613 40,5 OS Velenje dijaki 2.116 100 1.743 82,4 373 17,6 študenti Vir: Zavod RS za zaposlovanje 1.507 100 937 62,2 570 37,8 BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Obljube o zaposlovanju se uresničujejo V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati vteh dneh dokončujejo izgradnjo nove industrijske hale, v kateri bodo izdelovali visokokakovostne kavne aparate. Celotna naložba je vredna 7 milijonov evrov, od tega je država preko ministrstva za gospodarstvo prispevala 1,2 milijona evrov. Ob polaganju temeljnega kamna, julija lansko leto, je direktor področja tehnike Andreas Liebl napovedal, da bodo v novem objektu izdelali dva vrhunska kavna aparata na minuto, letni obseg proizvodnje pa bo zajemal milijon tovrstnih izdelkov. Tehnološko napredni aparati so plod znanja in sodelovanja nazorskega kompetenčnega centra z razvojnim oddelkom korporacije BSH v Nemčiji. Za Zgornjo Savinjsko dolino in širšo okolico je ob tem pomembno predvsem dejstvo, da bo v novih proizvodnih prostorih dobilo delo dodatnih 200 ljudi. »Vse se odvija po planu,« je na vprašanje, če lanske obljube še držijo, odgovoril direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup. »Od sredine lanskega leta smo zaposlili 150 ljudi, do marca jih nameravamo še 50. Želim poudariti, da ljudi zaposlujemo na dolgi rok, saj z veseljem ugotavljamo, daje z naročili vse v redu, to pa seveda pomeni, da smo glede prihodnosti lahko optimisti,« napoveduje Gorjup. V BSH načrtujejo v prihodnjem letu prihodke nad 200 milijonov evrov, takšen razvoj podjetja je po Gorju-povem prepričanju omogočilo kakovostno delo v preteklih letih. Nazorsko podjetje seje v dvanajstih letih iz proizvodnega obrata razvilo v kompetenčni center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. Pred štirimi leti seje proizvodnja razširila še na druge aparate za pripravo tople hrane in napitkov višjega cenovnega razreda. Tovarni v Nazarjah se je leta 2003 pridružil še oddelek prodaje, kije neposredno odgovoren za prodajo, marketing ter servis malih in velikih gospodinjskih aparatov v Sloveniji, v ostalih državah nekdanje Jugoslavije in Albaniji. Savinjčan V BSH se zavedajo, da je konkurenčnost odvisna od novih, dolgoročno zanimivih obratov, ki zaposlujejo kvalificirano in visoko izobraženo delovno silo (foto: EMS) OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Preoblikovanje v obrtno-podjetniško zbornico Obrtna zbornica Slovenije seje na skupščini pretekli mesec preoblikovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Njeno delovanje naj bi bilo izrazito usmerjeno v ščitenje interesov vseh malih gospodarskih subjektov, zato računajo, da seji bodo pridružili tudi mnogi podjetniki. Sledila bo reorganizacija in racionalizacija znotraj zborničnega sistema. Mozirska območna obrtna zbornica se bo preoblikovala predvidoma februarja. Članarina je po zakonu strogo namenska, ugotavlja sekretarobmočne obrtne zbornice Janko Kopušar, zato bodo lahko iz nje članom nudili le za- stopanje pred sindikati in državo, informiranje in splošno svetovanje ter ostale storitve pa bodo morali člani doplačati. Pri tem bodo večjo težo dobile območne zbornice, saj bo zanje namenjenih kar 62,5 odstotkov skupne članarine. Članarina bo znašala od 10 do 50 evrov mesečno, odvisno od števila zaposlenih. Po novem naj bi bil pritok članarine nekoliko manjši, čeprav Kopušar ugotavlja, da so člani pri plačevanju precej disciplinirani. S preoblikovanjem zbornice želijo obrtnim vsebinam dodati tudi podjetniške in tako spremeniti slab status, ki spremlja obrtništvo. »Gre za to, da se tako obrtniki kot podjetniki vidijo znotraj zbornice. Z novelo zakona o obrti se znižuje izobrazbeni prag za pridobitev obrtnega dovoljenja. Še naprej pa ostajajo omejitve na področjih, ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi,« dodaja Kopušar. Savinjčan Sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje Janko Kopušar pričakuje preoblikovanje v obrtno-podjetniško zbornico predvidoma februarja ZADRUGA MOZIRJE Iz najhujših finančnih problemov Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se je v preteklem letu rešila najhujših finančnih problemov, zato bistvenih sprememb v poslovanju ne načrtujejo. Še naprej želijo ostati predvsem servis kmetom, torej bodo skrbeli za odkup mleka, živine in lesa, sicer pa je po besedah direktorja Andreja Presečnika po obsegu dejavnosti trgovina še naprej njihova najbolj pomembna dejavnost, zato bodo v kratkem za vse trgovce pripravili posebno izobraževanje na temo prijaznosti in osebnega pristopa do vsakega kupca. V prihodnjih tednih naj bi se dvignila cena klavne govedi, še posebej bikom. Presečnik rejcem priporoča, da ne oddajajo nedopitane živine, poleg tega pa na Zadrugi razmišljajo o ponovni uvedbi usluž-nostnega pitanja, kar pomeni, da rejcem telet ni treba kupiti. Na od- kup lesa precej vplivajo tudi vremenske razmere, ki vplivajo na količino lesa. Sicer pa Presečnik zagotavlja, da bodo tudi letos odkupovali vse vrste hlodovine, tako po kategorijah kot po drevesnih vrstah. Savinjčan Direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik: »Kmetijstvo postaja proizvajalec energije, ne samo hrane.« (foto: EMS) Presečnik pričakuje, da se bodo po burnem preteklem letu razmere pri odkupu mleka obrnile v prid zadruge, saj je po njegovem smiselno, da se v Sloveniji pridelano mleko predela doma. Za stalno proizvodnjo mleka je to nadvse pomembno, zato bi bilo prav, da to spoznajo tudi mlečni proizvajalci, sajje mleko tesno povezano z vse večjimi in pogostejšimi podražitvami. »Zavedati se bo treba, da se dogajajo koreniti premiki na svetovnem trgu, — 8 s___/ kar med drugim pomeni, da bo hrana še dražja. Kmetijstvo ne proizvaja samo hrane, ampak postaja vse bolj pomemben proizvajalec energije,« pravi Presečnik. Glede mleka pogajanja za dvig odkupne cene v januarju še potekajo. Na Zadrugi pričakujejo, da se bo cena dvignila za najmanj en cent. Presečnik pravi, da je spreminjanje cene za spomladanski čas težko napovedati, saj bo odvisno predvsem od gibanja cen na evropskem trgu. Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš, ki bo na Rečici ob Savinji, 16. februarja ob 15. uri v kulturnem domu. Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. Prijavite se lahko Darji Vrhovnik, Pameče 100b, 2380 Slovenj Gradec, telefon 031- 321-993, studio@melopoja-vrh.si ali Mariji Šukalo 031-459-872, marija.sukalo@siol.net GORNJI GRAD V centru starejših upihnili pet svečk ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI , FASADNI SISTEM !!! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57, 041/642-643, E-mail: termo.sgd@email.si S LETNA garancija; Saši Zamernik za 18. rojstni dan Mnogo sreče in veselja, brez bridkosti ki trpljenja, da polna boi radosti v tej lepi mladosti! ati, mami, sestra Lili in mama Zofija Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, Enja Košar 4 leta si že dopolnila, a se zdi da si se šele rodila. Za rojstni dan ti čestitamo vsi tako Kožarji kot Osolniki zaupanja in tistega pravega, kar človeka kar samo ponese dalje. Hvala, dragi stanovalci, ker ste naši na toliko različnih načinov in ker smemo biti tudi mi tako ali drugače vaši. Upam in želim, da se bodo naša druženja nadaljevala z vsaj toliko topline in domačnosti kot doslej,« je med drugim dejala Volerjeva, zadovoljna, da sta se praznovanja udeležila tudi zakonca Rednak, ki sta v centru od prvega dne. V imenu stanovalcevje spregovoril Rafael Rednak, se zahvalil vodstvu in osebju za potrpežljivo in vsestransko prizadevno delo. »Tukaj je naš dom, drugega doma nimamo. Preveč nas je, da bi lahko bili velika družina, smo pa lahko prijatelji,« je kleno poudaril dosedanji predstavnik stanovalcev ter skupaj z naslednico Marijo Božič in direktorico Francko Voler upihnil pet svečk na torti, ki sojo za vse pripravili v domski kuhinji. Savinjčan poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih IzkutenJ Vam bomo brezplačno svetovali pri Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih Izdelovalcev materialov Roefix all Baumit) pri sanacijah ali novogradnjahl Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi Izvedli. 5GDd IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO >. POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! www.termosgd.com Uradna otvoritev centra starejših v Gornjem Gradu, kije v lasti ljubljanske firme Deosje bila na Miklavžev dan 2002, vendar so bili prvi stanovalci sprejeti mesec dni kasneje, celotne kapacitete pa so bile zapolnjene v avgustu 2003. Center je razdeljen v stanovanjski in negovalni del, skupno pa lahko sprejmejo 150 stanovalcev. Med večjimi problemi, s katerimi se vsakodnevno soočajo, je pridobitev kon- cesije za dementni oddelek, saj se ravno na tem področju kažejo največje potrebe. Pet ietje seveda obdobje, pod katerega je že mogoče potegniti črto, je na priložnostni slovesnosti, katero so programsko obogatile pevke nazorske osnovne šole z mentorico Katjo Gruber, dejala direktorica Francka Voler. »Pod črto lahko zapišemo veliko lepih stvari, nanizamo mnogo utrinkov, polnih Zakonca Rednak (v sredini) sta pred petimi leti kot stanovalca prva prestopila prag centra starejših v Gornjem Gradu (foto: EMS) KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polk LEPOSLOVJE-MLADINA: Crossley-Holland, Kevin: Artur. Kralj vmesnega sveta, Sommer-Bodenburg, Angela: Jeremija Zlat in Mojster senc, Friedrich, Joachim: Herzi in zaljubljeni učitelj, Kokalj, Tatjana: Ukradena redovalnica, Beton, Katarina: Lunine rime, Zorec, Maijeta: Zgodbe naših gradov. STROKOVNA LITERATURA: Bunc, Mirko: Globalni integrirani marketing, Stern, Sam: Vihar med lonci 2, Šport po meri otrok in mladostnikov, Žerovec, Marjeta: Slovenski književniki, rojeni od leta 1920do 1929, Ritberger, Carol: Kakšne barve je vaša osebnost? VIDEO GRADIVO: Zloglasen, Krvavi diamant, Pisma z lwo Jime, Tom in Jerry: Največji dosežki, Tom in Jerry: Nora in hrupna zabava, Mala Akeelah, Vse za denar, Strelec, Ripleyeva vrnitev, Skrivno življenje besed, Sneg na Kilimandžaru, Zadnji tango v Parizu, Usoda imena, El Dorado, Malijunaki. •Intervencija je potekala po vseh pravilih! V noči iz torka na sredo 9. januarja se je 80 gasilcev borilo s požarom, ki je izbruhnil na žagi na Primorski cesti v Šoštanju. Žaga je last samostojnega podjetnika Janeza Mazeja iz Šmartnega ob Dreti. Obstaja domneva, da je bil požar podtaknjen. »Intervencija je potekala po vseh pravilih,« nam je povedal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj Boris Goličnik. Dejal je, da je požar izbruhnil nekaj minut po polnoči, opazili pa so ga stanovalci edine hiše v bližini. Ker so ti večinoma sezonski delavci, se sprva pri klicu na pomoč niso najbolje znašli. Šoštanjski gasilci so za prihod na požarišče porabili le nekaj minut, vendar je bil požar že zelo razširjen. Na pomoč so prišli še člani sosednjih gasilskih društev, tako je vakciji sodelovalo 80 gasilcev s petnajstimi vozili. Ureditev prometa na Primorski cesti je prevzela policija. V bližini žage je nadzemni hidrant, vodo pa so dovažali tudi s cisternami. Čeprav je bilo hladno, na srečo ne dovolj, da bi voda zmrzovala. Gasilci so se z ognjeno stihijo borili kar tri ure, predvsem so se osredotočili na zavarovanje delov stavbe in naprav, ki se jih je še dalo obvarovati. Požarna straža je nato na žagi ostala še vse dopoldne. V intervenciji ni bil nihče poškodovan, škoda pa je velika. Po prvih ocenah naj bi znašala več kot 300.000 LO cd 03 TD j*: d h- CD .co ET -S LO O > O > 03 (d "Ö3 d > O O O Cl TD O j*: 'd CO l— o CL Ò o o CD d CO TD co 'CL a) E co CD 03 o o a: ‘o d o I— E (D (O C 'c 03 d o "O E >o 03 co 03 o d >o o 03 =3 >o a5 > i- Z 03 03 o d d) > >č3 < a o > O c O d co o e co Z evrov, ni pa vračunan izpad proizvodnje. Zgoreli so stavba s pisarno, stroji in naprave, pa tudi precej surovine (lesa). je na zaledenelo površino podal, da bi rešil svojega psa, ki se mu je vdrl led in seje pričel utapljati. Žal psa ni bilo mogoče rešiti, močno podhla- Šoštanjski gasilci so večer pred požarom imeli še eno dokaj nenavadno intervencijo. V bližini ribiške koče na Šoštanjskem jezeru so iz ledeno mrzle vode rešili lovca. Ta se jenega lovca pa so po uspešnem reševanju in potem, koje v ledeni vodi prebil kake pol ure, prepeljali v V topolško bolnišnico. Marija Lebar Z ognjem se je spopadalo kar 80 gasilcev iz osmih okoliških prostovoljnih gasilskih društev (foto: arhiv PGD Šoštanj) ZA ABONMA IN (ZVENI DOM KULTURE NAZARJE NEDELJA, 27. JANUAR 2008, OB 20.00 URI Igrajo: JURIJ ZRNEC JERNEJ KUNTNER MOJCA PARTLJIČ ALJOŠA TERNOVŠEK MARIJANA BRECELJ JANEZ HOČEVAR RIFLE SABINA KOGOVŠEK ZRNEC MATJAŽ TRIBUŠON Režija: VITO TAUFER MlSOLOl' g. ¥ 1 V Jt_ Mišolovka je ena najuspešnejših predstav Špas teatra. Doživela je 120 ponovitev, ogledalo pa si jo je preko 50.000 obiskovalcev! Mlad par najame manjši hotel in prispejo prvi gostje. Ker se je v bližini zgodil umor, policija sumi vse prisotne, ki so se zaradi nemogočih vremenskih razmer zatekli pod isto streho. Zvečer pa se zgodi umor tudi v hotelu... JANEZ MAZEJ Z OPTIMIZMOM ZRE V PRIHODNOST Le nekaj dni po katastrofi smo se na pogorišču žage v Šoštanju pogovarjali z lastnikom Janezom Mazejem. Kljub velikanski škodi že načrtuje, kako bodo žago na novo postavili in spet začeli s polno proizvodnjo. »Ob prvem šoku in začetnih domnevah, da je bil požar podtaknjen, sem nameraval žago opustiti. Pozneje sem razmislil in v sebi razčistil, da ne more iti za kakšno maščevanje, saj ne vem, da bi imel s kom konflikte, ki bi lahko bili vzrok takemu dejanju maščevanja'. Če pa je zagorelo iz kakega drugega vzroka ali je požar podtaknil piroman, ki po Šaleški dolini to počne že nekaj časa, to ni stvar, zaradi katere bi odnehal. V žagi in podjetju je vendarle vložen desetletni trud mnogih ljudi,« je dejal Janez Mazej. bavljajo žagan les. Serijska obdelava le-tega predstavlja več kot 95 odstotkov njihove proizvodnje. Prav tako čuti obvezo do zaposlenih, ki na žagi večkrat delajo tudi v težavnih zimskih razmerah, da pravočasno zadovoljijo naročila svojih kupcev. »Za naš položaj na trgu smo si v močni konkurenci prizadevali skoraj desetletje in želimo ga tudi obdržati. Zato smo si zastavili, da odjemalci naših težav zaradi požara ne smejo čutiti. Za del proizvodnje nam je zaenkrat prostor odstopil moj brat na žagi v Belih Vodah. Tam dela polovica naših zaposlenih. Ostala polovica se ukvarjamo s čiščenjem pogorišča.« Kot pravi, gre samo izredno dobro organizirani gasilski intervenciji zahvala, daje ostal dokaj nepoškodo- Ognjeni zublji so se bliskovito širili in kmalu zajeli večji del žage Mazej je tudi pristavil, da čuti odgovornost do poslovnih partnerjev, ki so večinoma velika lesnoindustrijska podjetja, kot sta Lip Bled in Marles hiše Maribor, katerim do- van vsaj en polnojarmenik (gater). Ko ga bodo očistili in postavili montažno nadstrešje, bodo verjetno konec tega meseca ponovno pričeli s proizvodnjo v Šoštanju. Gasilci so Požarna straža je na požarišču ostala še vse dopoldne uspeli obvarovati tudi silos za žago-vino, vendar je material zaradi vročine pregret in ga bo treba podreti. Prve ocene škode so se gibale okoli 300.000 evrov, vendar Mazej meni, da bota večja. Prišteti je treba še izpad proizvodnje. Do sedaj so imeli od 7.000 do 8.000 evrov dnevnega prometa. Samostojni podjetnik Mazej je še povedal, da naslednji dan pričakuje ponovni pogovor z zavarovalnico. Pomoč mu je ponudila obrtna zbornica Velenje, s katero se je v ponedeljek pogovarjal o konkretnih oblikah pomoči, kijih ima za take primere na razpolago zbornica. Pri čiščenju pogorišča oziroma odvozu pa bo priskočila na pomoč še Občina Šoštanj. Janez Mazej je sicer rojen v Belih Vodah pri Savineku, žago v Šoštanju pa so postavili pred desetimi leti Takrat seje tudi poročil in se prese1" v Šmartno ob Dreti. Marija Lebar Kljub naporom gasilcev je ogenj uničil poslovne in proizvodne prostore, zgoreli so stroji in oprema, pa tudi precej surovine Prijave sprejemamo do konca januarja na; j mmciimazirjejnjo ali na darnklir-i^ner 5EM UL\\ 355 353 □BČANI OBČINE MOZIRJE LAHKO KORI5TIJ0H0%«P[ I5T! * Računalniško izobraževanje traja v okviru ZIO šolskil * Izobraževanje poteka iz modulov, - osnovno delo z operacijskim sistemom (Windows).' - delo z internetom - delo s spletno pošto / - osnove dela s preglednicami (Microsoft Office - Wörri.-Exel) > Računalniški tečaj bo organiziran po štiri dtj ali individualno po želji. ' Skupine imajo možnost dodatnega popusta! Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje .net Tel.: 839-50-80 Fotokujigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. WWW. JgiW GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf Na trgu 51, Mozirje -BARVN in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vj-st (spiralne, terme " ' - izdelava tisko (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in VASEH KUC Savinjske novice ^o/točna papiFa ga^ante/tija Delovni čas: od ponedeljka do petka, 8.00-12.00,13.00-16.00 Trgovina z Tednik modno konfekcijo vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske In moške, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine Kar=in in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POŠTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: TEL: Priloga: barvna fotografija celotne postave POTREBUJETE ZELO PREPRIČLJIVE DOKAZE? RANGE ROVER ŠPORT. ČRNO NA BELEM. Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje, T: 03/43 44 017 Land Rover zagotavlja 3-letno splošno garancijo brez omejitev kilometrov Range Rover Sport 4 4. skupna poraba: 17,9 l/100km. emisija C02: 352 g/km Kako so d nazarjah ustanovili prvi sindikat Piše: Aleksander Videčnik Predpisano oblačenje Nekdanji podložniki so bili na vse načine maltretirani s strani fevdalcev. Odnos do njih je bil povsem razčlovečen, saj so "gospodje" imeli nad njimi popolno oblast. Gospodje so uveljavljali zakon pravice do prve noči nevest, predpisovali so, kako morajo biti podložniki ostriženi in ne nazadnje, kako smejo biti oblečeni. Danes si kaj takšnega ne moremo dobro predstavljati. Toda vse to se je dogajalo v poznem srednjem veku in v 16. stoletju, ko so tovrstne predpise zajemali policijski ukazi (redi). Tu zgodovinarji omenjajo Maksimiljanov policijski red (nedatiran), ki je bil sprejet na zboru odposlancev gornje- in nižjeavstrijskih dežel; zanj se sicer ne ve, če je postal veljaven. Iz obdobja Ferdinandove vladavine izvirata dve besedili policijskih redov, ki sta nastali okoli leta 1521. Verjetno sta pomenili le osnutka, namenjeni pa sta bili za širše območje avstrijskih dežel. Leta 1542 je izšel Ferdinandov policijski red, katerega osnutku so podala mnenja tudi kranjska mesta, pripombe je Ferdinand upošteval pri dokončnem besedilu reda. Leta 1577 je izšlo Karlovo povelje o noši, kije naš zadnji oblačilni predpis iz 16. stoletja. Glavni namen oblačilnih predpisov v policijskih redih je bil ta, da se ohranijo razločki med posameznimi skupinami prebivalstva v videzu, se pravi v noši njihovih pripadnikov, ali socialni položaj posameznika se mora zunaj kazati v njegovi obleki. Domnevno pa so ti predpisi skušali zatirati preveliko razkošje in naj bi zagotovili kakovost blaga ter preprečili odtok denarja in obubožanje. Sevedajeto veljalo bolj za mestne prebivalce kot pa za podložnike, ki so morali že davno prej nositi skrajno skromna in enostavna oblačila. In morali so biti povsem golo ostriženi. V nekaterih deželah Avstrije je še ohranjena psovka "ostriženec", kar pomeni, da gre za človeka nižjega socialnega in kulturnega sloja. Za raziskovalce oblačilne kulture so ti policijski predpisi vir podobe oblačenja v poznem srednjem veku. Žal pa ne povedo dovolj o oblačilnih navadah podložnikov - kmetov. Očitno je, daje šlo bolj za razlikovanja med "purgarji", manj pomembno pa je bilo oblačenje, ki so ga fevdalci zahtevali za svoje podložnike. Delavci na žagah in drvarji v Zgornji Savinjski dolini niso bili sindikalno organizirani vse do leta 1928.0 tem, kako so vendarle našli pot v sindikate, mije pred tridesetimi leti pripovedoval Franc Hren, nekdanji strojnik v graščinski elektrarni. »V dvajsetih letih 20. stoletja je bilo v dolini težko za delo. Delavce, posebno drvarje, so neusmiljeno izkoriščali - veljal je rek: »Če nočeš, bo pa drugi, saj jih je dosti v vrsti.« Tudi v Marijinem gradu ni bilo drugače, posebno še, dokler je bil ravnatelj inženir Pelhan. Koje vodstvo podjetja prevzel inženir Lojze Žumer, seje stanje hitro izboljševalo, tako poslovno kot organizacijsko. Poslovanje podjetja pred tem ni bilo uspešno, ni se prilagajalo času in potrebam. Veliko denarja je šlo tudi za potrebe škofije, ki je bila lastnik podjetja Marijin grad.« Delavci v Zgornji Savinjski dolini so bili nekako odrezani od vrstnikov drugje, zato neke sindikalne povezave ni bilo. Seveda tudi številčno niso bili pomembni, kot primer navajam, daje po prvi svetovni vojni delalo v Nazarjah z uradniki vred 27 ljudi. Spomladi leta 1928 so se na Gori Oljki nazorski delavci srečali s celjskimi člani JSZ (JSZ je bila krščansko-socialna sindikalna organizacija, kije imela svoj sedež v Ljubljani, v Celju pa močno podružnico). Hren se spominja, da so se pogovarjali o enotni organizaciji JSZ v Nazarjah. Navzoči iz Marijinega grada so bili: Franc Hren, Jože Celinšek, Zdravko Klemše, Anton Žlabornik, prisoten pa je bil tudi ravnatelj inženir Lojze Žumer, ki je bil skupaj z obema bratoma dejaven član krščanskih socialistov. Celjski člani JSZ so samo pomagali pri začetkih organizacije, pozneje so se Nazarčani povezovali z ljubljansko centralo sindikata. Potem so med nazorske delavce iz Ljubljane večkrat prihajali Srečko Žumer (brat Lojzeta), kasneje pa Tone Fajfar, Jože Rozman in Mavricij Bore. Naj omenimo, da je bil Rozman glavni urednik glasila JSZ Delavska pravica, kije izhajalo v Ljubljani. Za dovoljenje, da smejo ustanoviti sindikat, so morali prositi v Mariboru pri županu. Koje bilo dovoljenje izdano, so v Nazarjah oblikovali sindikalno podružnico JSZ, kijoje prvi vodil Franc Hren. Kar kmalu so že dosegali razne izboljšave v odnosu podjetja do delavcev. Zima 1928/29je bila izredno huda in tako niso mogli delati na nobenem od delovišč. Delavci so bili brezzaslužka in sindikalna podružnica je v Ljubljani pri Delavski zbornici dosegla gmotno podporo za delavce. Dosegli so tudi otroške dodatke, ki niso bili veliki, vendar pa je le bilo nekaj denarja za ogrožene družine. Hren poudarja, da v Nazarjah nikoli ni bil potreben sindikalni boj, saj so se v vsem pogovorili, seveda ob dokajšnjem razumevanju uprave podjetja. Drugače seje godilo delavcem zunaj sindikata. V obeh dolinah je bilo delavcev na pretek, zato sojih razni podjetniki in lastniki gozdov hudo izkoriščali. Nazorski delavci so se pričeli tudi kulturno povezovati, imeli so pevski zbor, godbo na pihala in dramsko skupino. Pevski zbor je vodil vodja Delavskega konzuma v Vrbovcu, Janko Avsenak, Delavsko godbo pa od vsega začetka Franc Es. Godbeniki so igrali številne priredbe skladb svojega vodje Franca Esa. Toliko Franc Hren. Iz raznih drugih virov vemo, da se je kulturno življenje v tem času v Nazarjah močno razširilo, saj so se delavci, povezani v sindikat, vsestransko udejstvovali. Ob vsem tem pa so imeli v upravi podjetja razumevanje in podporo. Tako dobro sodelovanje je seveda pomenilo tudi hitrejši razvoj podjetja, ki seje postopno tehnološko in poslovno izredno opomoglo. Lahko bi rekli-v slogi je moč. 3ščemo stare fotografije Nazarska delavska godba v tridesetih letih. Četrti z leve sedi Franc Es, kapelnik. VOZILI SMO: NOVI VW TIGUAN Križane« med močjo in prilagodljivostjo Portal Savinjska dolino SttSüniaicnm Tiguan. Ime, ki ne pove nič. Nastalo je s tehtno izbiro med tigrom in iguano, torej križanec med čisto močjo in prilagodljivostjo. Novi Volkswagnov terenec ali na kratko pomanjšana verzija touar-ega. Ali je temu res tako, sem se prepričal na testni vožnji, opremljeni z novim TDI motorjem 2.0 in 140 KM. Pri VW smo že navajeni, da v določene segmente vstopa z rahlo ali kar veliko zamudo. Počaka, da se koncept potrdi in nato udari s svojimi aduti. Pri tiguanu je presenetljivo vsaj eno dejstvo - cena. Ta ni tako "navita", kot smo pri VW navajeni, ampak za ta denar dobimo zelo veliko. Oblikovno ne bomo doživljali kakšnih posebnih čustvenih izlivov, čiste linije povzemajo značilne VW poteze. Rahlo poudarjena bočna linija, značilne sprednje luči in pomanjšan touregov zadek. Vse to vas ne bo doletelo, bo pa vse na svojem mestu lepo po nemško zloženo. Tiguan se vozi fantastično, udobno, vodljivo in tiho. Novi TDI motorje lep korak naprej. Opremljen s filtrom sajastih delcev, veliko navora in tihim delovanjem. Moči je dovolj, za dirkaške užitke pa si kupite golfa GTI. Lega nacestijeza višino vozila osupljiva in vodljivost preko natančnega mehanizma zelo dobra. Pogon je seveda prilagojen namenu vozila inje poznan VW 4motion. Čudežev ni pričakovati, če pa nataknete prave gume, se z lahkoto zavihtite na Golte in podobne hribe, nikar pa v naravno okolje, kerto ni dovoljeno. Skratka, lepa in huda konkurenca marsikateremu jeklenemu konjičku. Igor Pečnik Pred vašimi očmi je še en dokaz več, da brezdelneži na žalost družbe tudi brezzaposlilve ne sedijo križem rok. Kakor vse kaže, so nazarski postopači v zavetju iste noči, ko so ožgali obzidje graščine, opogumljeni od alkoholnih substanc, obračunali z enim od košev na igrišču ob Dreti. tardami in steklenicami, katerih ostanke so pustili po vsem igrišču. Za nameček so razbili nekaj luči in okna na objektu domačega športnega društva, kamor so nametali še par petard. O tem, da so se spravili tudi na smeti pred graščino in jih zažgali, pa smo že poročali. Kaj se jim je nič hudega sluteče košarkarsko ogrodje zamerilo, vam verjetno trezni ne bodo znali razložiti. S pivskimi mizami so naredili manjšo grmado in jih zažgali pod košem, tako seje kovinsko ogrodje stalilo do te mere, da seje koš z njihovo pomočjo sesedel. Verjetno so potem vanj lažje metali trojke s pe- Ko boste, »dragi« sosedje, prihodnjič iskali zabavo, naj vas spomnimo, da imate na razpolago pobiranje črepinj, ostankov petard, popravilo koša, beljenje obzidja graščine, prenekate-ro opravičilo in nenazadnje še kakšnega od mnogih razgovorov s policisti, ki ste jih že vajeni. Igor Solar zapakirano na 4.427 mm dolžine in 1.686 mm višine. Skladno telesce deluje dovolj estetsko in izklesano, da bo pogodu tako damam kot moškim denarnicam. Motorna paleta za začetek obsega 2.0 TDI s 140 KM in nič več »pum- nim navorom ter nizko porabo bencina. Paketi opreme so trije in sicer Trend & Fun, Track & Field in Sport & Style. Notranjost je VW značilna, oziroma bi se lahko zapisalo, daje gol-fovo značilna. Nič pustolovskega pe düse« vbrizgom, temveč tišjim in nežnejšim »common rail« sistemom, ter 1.4 TSI s 150 KM in ugod- Drage bralke, dragi bralci! V uredništvo Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. limed prejetih kuponov ii 2. številke smo iižrebali odgovor Andreja Goličnika iz Ljubije. Ime in priimek: k Naslov:. Telefonska št. V 3. številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: Kultura j CERKEV MARIJA NAZARET NAZARJE O naglo, naglo «as beži Nazarska župnijska cerkevje bila na dan svetih so pod taktirko pevovodje Antona Petka poslu-treh kraljev prizorišče koncerta moškega pev- šalcem pripravili prijetno glasbeno urico z zani-skega zbora Kulturnega društva Mozirje. Pevci mivim repertoarjem. V moškem pevskem zboru KD Mozirje trenutno prepeva štirinajst pevcev, ki se želijo številčno Še okrepiti (foto: Marija Sukalo) V prvem delu so predstavili stare slovenske božične pesmi, v drugem pa poleg ljudskih tudi nekaj pesmi slovenskih avtorjev v priredbi Antona Petka. Ta seje kot avtor podpisal tudi pod zadnjo O naglo, naglo čas beži, ki so jo poslušalci lahko slišali šele drugič od njenega nastanka. Ne več mladi pevci, a sorodni po ljubezni do petja, so se pod vodstvom Antona Petka začeli sestajati pred dvema letoma. Sprva so prepevali za svojo dušo, nato za vse tiste, ki so jim bili voljni prisluhniti. Začeli so s skromno zasedbo osmih pevcev, hkrati pa vztrajno iskali nove glasovne okrepitve. Trenutno v zboru prepeva štirinajst pevcev, ki si želijo, da bi njihova zasedba zrasla vsaj na dve desetini. Prepričani so namreč, da bi to vsekakor pripomoglo tudi k hitrejšemu napredovanju v kakovosti. Pod okriljem mozirskega kulturnega drušh/a so nastopili na številnih krajevnih in občinskih prireditvah, predstavili pa so se tudi ssamostojnim koncertom. Nastop vcerkvi Marije Nazaret v Nazarjah je bila med drugim priložnost, da so predstavili lanskoletno trdo delo, da pa so bile pesmi povezane v celoto, je nekaj misli dodala Janja Irman Kolar. Marija Sukalo LJUDSKE PEVKE LIPA v »Od kod smo mi? Iz Šmartnega!« Naslov je vzet iz besedila »himne«, za katero so si melodijo izposodile, besedilo pa napisale kar same članice pevskega zbora iz Šmartnega ob Dreti. »Naše ime je Ljudske pevke Lipa, zbrale pa smo se lani septembra,« so nam povedale. V kratkem pripravljajo koncert. »Takole na sprehodu se nam je utrnila ideja, da bi se združile v pevsko skupino. In rečeno - storjeno. Na upokojenskem sestanku smo prišle z idejo na dan. Zamisel je padla na plodna tla in tako smo septembra pričele z vajami.« Zaenkrat jih je ravno ducat, večino od njih pa petje spremlja že vse življenje. Nekatere pojejo ali so pele v drugih sestavih in zborih, nekatere so cerkvene pevke. »Na koru pojem že štirideset let, kmalu si bom zaslužila penzijo,« se pošali ena od njih. Organizacijski vodja je Marija Brezovnik, za pevsko plat skrbi Marija Bastelj, sicer pa ima vsaka kakšno zadolžitev. Najraje pojejo ljudske pesmi, »take, kot sojih pele naše babice,« pravijo. Ne pojejo po notah in nimajo dirigenta. Do zdaj so naštudirale že obširen repertoar. Z veseljem se bodo odzvale na povabilo, da zapojejo na kakšnem rojstnem dnevu ali poroki, nekatere njihove pesmi pa so primerne za bolj žalostne priložnosti, kot je recimo pogreb. Redne vaje imajo enkrat na teden, v zadnjem času pa dvakrat, ponavadi po uro in pol. Na vprašanje, kako bo poleti, ali bodo z vajami prenehale, se nasmejijo. »To pa ne, petje nam veliko pomeni, a tudi druženje. Namesto v dvorani se bomo pa dobivale pod kakšno dišečo lipo in tako še lepše zapele,« so odgovorile. Ker imajo v svojih vrstah šiviljo Emilijo Kovačič, jim je ta sešila tudi enotne bluze, tako da so na svojih nastopih brezhibno urejene. Doslej so javno nastopile dvakrat in sicer na upokojenski prireditvi ter na martinovanju v Šmartnem. V tretje gre rado, pravi pregovor in tudi naše sogovornice. Odločile so se, da priredijo koncert z naslovom Veseli večer. Na njem se bodo pred- stavile s svojim izborom najlepših pesmi, da bo večer zares vesel, pa so v goste povabile tudi druge pevce. Kar enajst jih bo od blizu in daleč, celo iz Kamnika in Celja. Vstopnine na koncertu ne bo, bodo pa vesele kakšnega prostovoljnega prispevka. »Vse, kar si želimo v prihodnje je, da bi nam Bog naklonil obilo zdravja in da bi bilo med nami še naprej toliko medsebojnega razumevanja. Potem bo tudi naše petje lepo za uho in za dušo,« je zaključila pogovor Marija Brezovnik. Marija Lebar ŽUPNIJA MOZIRJE Misijonar Miha obiskal domačo župnijo V začetku decembra je Slovenijo in Mozirje po dveh letih odsotnosti obiskal misijonar pater Miha Benedikt Majetič. Slednji svoje humano poslanstvo opravlja med sirotami in bolniki v Vietnamu. Miha Benedikt v Vietnamu opravlja različne dejavnosti. Je del skupnosti, ki skrbi za bolne in otroke, ki so ostali brez staršev. Skupaj s sobrati skrbi za finančno in duhovno podporo skupnosti slepih deklic, obiskuje gobavsko naselje ter ostale ljudi, potrebne vsakodnevne pomoči. Živi v skupnosti, v koterije 14 bratov in pripravnikov za duhovniški poklic. Ob obisku domače župnije je Miha z veseljem govoril o tamkajšnjem življenju, tudi o tem, da ima njihova skupnost na dan za /------------------------------\ GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tradicionalni letni koncert Godba Zgornje Savinjske doline, ki združuje godbenike iz vseh sedmih tukajšnjih občin, bo v soboto, 19. januarja, ob 19. uri v nazorski športni dvorani pripravila že sedmi tradicionalni letni koncert. Godbeniki so tudi za tokratni nastop pripravili raznolik program, saj se bodo občinstvu predstavili s koncertnimi koračnicami in koncertnimi deli za pihalne orkestre, poleg teh pa umetniški vodja ansambla Tomaž Guček in glavni organizator Matej Kranjc obljubljata še jazz glasbo, dixilend, sambo ter narodnozabavno glasbo. Savinjčan l______________________________J VELENJE Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu V dneh od 15. do 19. januarja v velenjski Rdeči dvorani poteka 9. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. V moški konkurenci med 227 tekmovalci nastopa 14 Slovencev - 8 članov in 6 mlajših članov (kategorija do 21 let). Med slednjimi je bil od selektorja izbran tudi Patrik Rose iz Mozirja. Skupaj s Tomažem Roudijem iz Murske Sobote Rose prvič nastopa tudi v kategoriji dvojic, ki se igra le v članski konkurenci. Več o prvenstvu in rezultatih bomo poročali prihodnjič. MR — 16 v__ prehrano na voljo sedem evrov. Z njimi kupijo predvsem testenine in zelenjavo, velik del prehrane pa pomenijo ribe in morski sadeži. Tu in tam jedilnik popestri tudi kakšna bolj eksotična žival, na primer kača. V času koledovanja so mozirski koledniki ob obiskih domov zbirali darove, ki jih je Miha pretekli teden odnesel s sabo v Vietnam. Z njimi bo olajšal življenje prenekateri siroti, morda poskrbel za obnovo kakšne zgradbe ali poskrbel za naj- nujnejše potrebe skupnosti, v kateri živi. Z denarjem dobrotnikov in s skrbjo mozirske misijonske skupine je bilo v Vietnamu že marsikaj postorjenega, obnovljenega in namenjenega preprostim ljudem, ki sespopadajozvelikovečjimitežavami, kot lahko mi o njih sploh razmišljamo. Za vso izkazano dobroto seje pater Miha zahvalil pri poslovilni maši, ki jo je v mozirski cerkvi daroval 10. januarja, dva dni pred vrnitvijo na svoje delo. Benjamin Kanjir Številni Mozirjani so se udeležili poslovilne maše, ki jo je misijonar Miha Benedikt Majetič daroval pred svojo vrnitvijo na delo v Vietnam (foto: Benjamin Kanjir) OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Petletni Tilen bližje prvemu koraku Pred dnevi seje na osnovni šoli Ljubno končala nadvse uspešna akcija zbiranja plastičnih zamaškov - Podarimo sončku nasmeh - za Tilna Potočnika iz Javorja pri Črni na Koroškem. Z izkupičkom je Tilen, ki boleha za cerebralno paralizo, dobil 5.000 evrov vreden stimulator za uravnavanje mišičnega tonusa. Akcije, ki seje kmalu razširila po vsej Sloveniji, so se z velikim veseljem udeležili tudi učenci in kolektiv OŠ Ljubno ob Savinji. Učenci so s pomočjo domačih zamaške pridno zbirali in prinašali v šolo, nakarsojih do koroškega podjetja za reciklažo odpeljali pobudniki akcije sami. Učenci in učenke so veseli, da so lahko pomagali ter upajo, da bo stimulator Tilnu čimprej omogočil prvi korak. Hvala vsem, ki so prispevali svoj delež vtej humanitarni akciji. Na OŠ Ljubno ob Savinji pa že poteka nadaljevanje te akcije, zbiranje zamaškov se nadaljuje in tudi tokrat bo izkupiček namenjen nakupu zdravstvene opreme. Maja Benedik 9« Sanje vsakega avtomobila! Silco, d.o.o. Orla vas 27a 3314 Braslovče: T: 03/ 703 31 80 F: 03/703 31 88 Prodajni program > > + Laki in karoserija + Avtomehanika + Avtokozmetika a) komercialist ambulantne prodaje na terenu b) nabavnik /podpora prodajni ekipi na terenu/ Posebna ponudba >> 1. Službeno vozilo 2. Službeni telefon/ prenosnik 3. Stimulativno plačilo 4. Možnost izobraževanja Zaradi širitve prodajne mreže in uresničevanja dolgoročnih ciljev, k sodelovanju vabimo: a) Komercialista - za ambulantno prodajo na terenu. Od kandidata pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - poznavanje osnov dela z računalnikom vozniški izpit B kategorije - samostojnost, motiviranost, komunikativnost, pripravljenost na izzive in timsko delo - sposobnost doseganja prodajnega plana b) Nabavnega komercialista - za podporo prodajni ekipi na terenu. Od kandidata pričakujemo: - najmanj višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri aktivno znanje angleškega jezika - poznavanje MS Office v okolju Windows - samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, pripravljenost na izzive in timsko delo - izkušnje zaželene Ponujamo: - stimulativen zaslužek - delo v motiviranem, hitro rastočem podjetju - izobraževanja, možnost napredovanja - možnost zaposlitve za nedoločen čas, po preteku poskusne dobe Pošljite kratek CV na: bostjan.gomboc@silco.si in utemeljite, zakaj se nam želite pridružiti. Najbolj prepričljivi kandidati, bodo povabljeni na zaposlitveni razgovor in ocenjevalni dan. Več informacij o prodajnem programu: www.silco.si 6. Možnost napredovanja Postavke posebne ponudbe, se glede na razpisano delovno mesto, razlikujejo. mami Dori K šopku let dodala si svoj 60. cvet. Zdaj bolj velik je in lep. Najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca! Kar je bilo dobresa, naj se nadaljuje, vse, kar je bilo slabo, naj se oddaljuje! Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita! To ti iz srca želijo tvoji vnuki Kristjan, Jošt in Maša O Želimo ti veliko zdravja, veselja in varnih korakov v gorah« Prijatelji Tudi brhko mladenko Anko Zupan je dohitel Abraham Vsi tvoji Mojca! Ob rojstnem dnevu ter bližnjem godu vse najboljše! Naj se ti uresničijo sanje! Domaci Jožetu za 75. rojstni dan Želimo ti veliko idravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Vsi tvoji 5. Timsko delo Leta hitro res teko, tudi Franc Kotnik dopolnil je 70-to Želimo ti veliko sreče, zdravja in veselja« Sorodniki Toni Za Tvoj rojstni dan in za god Ti želimo samo zdravja in zadovoljstva. sestra Marija, Rija in Brane Rojstni dan in sod praznuje Tonica Jeraj Želimo tl zdravja, sreče ki veselja ter se zahvaljujemo za sadove tvojih rok. ZASVOJENI Z ADRENALINOM? BOGATO OPREMLJENA OMEJENA SERIJA AC MLAKAR, d.o.o.; Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje; Tel: 03-898-56-65 Qawjènai zalogaj yqzilj km f£g/d^ ponmm mjsmm mm m m w /i letni h 20.0/7/zi okenskimi popustom) Incap faxtet /J5a000 krn^jazamotor m. menjalr^ i Botai] in Romuniji, tetani« mm game i ÒW Jo 1,1 l/IMlan !» emisiia modini i velja za Kia cee'd vvseli diJavah EU |+J cene mil rt’ Poraba 4,4-7,4 1/100 km; emisija C03:177 g/km. Slika Je simbolična. Poraba: 4,5-6,61/100 km; emisija C03:157 g-km. Slika je simbolična. www.ford.sl Tako vroča Fiesta, da bo ogrela tudi najbolj hladne Imate prave lastnosti za prodor? Zapeljite se z elegantno Ford Fiesto Comfort z motorjem 1.4 59kW (80 KM) in s petimi vrati z ABS, klimo, CD radiem, dvema zračnima blazinama, električnim pomikom prednjih stekel, prednjima meglenkama ter električno nastavljivima vzvratnima ogledaloma, kovinsko ban/o in 15” platišči iz lahke zlitine, že od 9.450 EUR Ford Fusion Comfort ima višji sedalni položaj, je prostoren in tako vzdržljiv, da bo kos vsem izzivom. Motor 1.6 74kW (100KM), ABS, servo volan, prednji meglenki, električni pomik prednjih stekel, dve zračni blazini... + paket Udobje: kovinska barva, 15" platišča iz lahke zlitine, samodejna klima, senzorji za parkiranje, CD racfio, električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali, že za 11.480 EUR AC MLAKAR, MINS No 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje, Tel : 03-898-56-70 rni lMBr . «> MNMar a Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, Šrilanka - solza Indije (2) Jutranje hranjenje slonov v slonji sirotišnici v Pinnawali Piše: Andrej Klemenak Ob pristanku na edinem mednarodnem letališču v Colombu turista čaka pravo presenečenje. Gruča turističnih delavcev, taksistov, prodajalcev, ki kar poskakujejo okrog pravkar prispelih potnikov in jim skušajo prodati največ ter najboljše, kar imajo. Pred prihodom so nas opozorili, daje treba posebno pozornost posvetiti barantanju, pa čeprav ti to vzame nekaj ur časa. Ko smo se z našim agentom končno uskladili glede cene in storitev, seje prava avantura šele pričela. Vožnja do glavnega mesta Colomba je bila prava uvertura v deželo, ki smo jo dodobra spoznavali nekaj dni. Prvo srečanje z ljudmi, opazovanje njihovega načina življenja in navad je bilo za prvi vtis več kot preveč. Gost promet, tržnice ob cesti, vožnja ... COLOMBO, KJER SE SREČUJE STARO IN NOVO Pred nami se je po slabe pol ure vožnje odprla prestolnica - Colombo. Danes je to že četrta prestolnica otoka, sicer pa največje, edino milijonsko mesto na otoku, glavno trgovsko, finančno in gospodarsko središče države. Na Portugalce, ki so v mesto prišli v 16. stoletju, še danes spominja nekaj kolonialnih stavb, pristanišče in ostanki nekdanje mogočne trdnjave. V Colombu se najbolj kažejo in zlivajo raznolikosti Šrilanke. Tu se bolj kot kjerkoli drugod na otoku srečuje staro in novo. Visoki in sodobni hoteli ter poslovne zgradbe se dvigajo nad zmešnjavo trgovskih četrti in bazarjev, avtomobili se mešajo s starimi in razmajanimi rikšami. Stavbarska dediščina portugalskih, nizozemskih in britanskih kolonialistov se izmenjuje z budističnimi in hindujskimi templji, arabskimi mošejami, cerkvami in katedralami. Naslednji dan smo se znašli slabo uro vožnje vstran od glavnega mesta v smeri proti Kandyu v Pinaweli, kjer imajo od leta 1975 edino sirotišnico slonov na svetu. Gre za slo- ne, ki so izgubili svoje trope in družine, bili ranjeni. V zavetišču, kjer pokažejo način hranjenja in kopanja, jih je danes okoli 80, večina iz Indije. VEČ KOT 2,000 LET STARO DREVO Pomembno mesto v severnem delu otoka je Anuradhapura, mesto, ki je že leta 380 pred našim štetjem postalo prestolnica. Kljub invaziji Tamilov iz južne Indije je mesto leta 300 doživelo svoj vrh in preživelo nadaljnjih 500 let, preden so ga zapustili in ustanovili novo prestolnico v Pollonaruwi. Taje dosegla višek v 12. stoletju, vendar so jo čez 200 let zaradi napadov zapustili in ponovno prenesli. Danes se stara Anuradhapura ponaša s tem, da tam raste sveto drevo Bo, pod katerim naj bi bil Buda dosegel razsvetljenje. Drevo je staro več kot 2.000 let. Še danes odseva njena veličastnost v svetiščih in kipih ter orjaških zvončastih kupolah, imenovanih stupe. V večjih mestih so ulice precej zanemarjene, tipična prevozna sredstva so tuk tuki Poučili so nas, da ima vsaka stupa tri obroče, tako imenovane temeljne kamne budizma: Buda, Dama (Budov nauk, besede) in Sange (budistični menihi, ki se strogo držijo 764 zapovedi oziroma pravil o načinu življenja). Pred vstopom do vsakega templja pa se nahaja tako imenovan moonstone, lunin kamen, na katerem so prikazani štirje pasovi živali: sloni (simbol blaginje), konji (dolga življenjska doba), buli (sveta žival) in race (čistost). Danes predvsem Unesco skrbi, da se starim spomenikom vrača blišč iz preteklosti, kajti dolga stoletja so bili ti kraji prekriti z gostim tropskim gozdom. Konec prihodnjič SLOVENIM laribo» Mateja Robnik z drugim najboljšim časom drugega teka znova najboljša slovenska lisička slalomu stortalo tudi šest Slovenk, na drugo vož- ga kraja je drugo progo presmučala v minuti in njopasosepopohorskistrminispustiletri.Zmaga- 18,33 sekunde, kar je bil drugi najboljši čas te laje Avstrijka Elisabeth Görgl, kije vodila že po vožnje. Z njim seje povzpela na 19. mesto in tako prvem teku in ji je tudi v drugo uspelo obdržati dokazala, da znajo naše alpinke prikazati odlične prednost. Druga je bila Italijanka Manuela Mölgg, vožnje. kije isto mesto zasedla tudi po prvem teku, na »Občutki na prvi progi niso bili tako slabi, kot je tretje mesto pa seje s šestega prebila najboljša bil potem zaostanek. Z zgornjim delom sem bila veleslalomistka v letošnji sezoni, Denise Karbon, zadovoljna, medtem ko sem v spodnjo strmino Med Slovenkami je prvo progo najbolje odpel- šla preveč z rešpektom, saj sem vedela, daje bila proga že načeta in da so imele punce pred mano v zadnjem delu pioge težave. Ne glede na velik Na Mariborskem Pohorju so minuli vikend pripravili tekmi najboljših svetovnih smučark za 44. Zlato lisico, prireditev pa že vrsto let velja za pravi mariborski praznik. Smučarski klub Branik se je pri organizaciji športne prireditve in pripravi proge srečeval z vrsto težav, katerim je v veliki meri botrovalo toplo vreme, kljub temu pa so traso pod sedežnico Poštela zgledno pripravili. Poleg predsednika države Danila Tiirka so na sobotni veleslalomski tekmi izstopali številni navijači Mateje Robnik z glasnim spodbujanjem smučarke iz Luč V štajerski prestolnici so se preizkusile najboljše i ~~~ TT liji snu idili kt' nu svolli Mod njimi |i' v sobotnem velo Mi j j ji!1 Ij||||| |||||||||||||j Od Slovenk je obe progi najbolje odpeljala mlada Zgornjesavinjčanka la sem drugi čas v drugem teku. Ko sem prišla v cilj, sem zaslišala glasno publiko in videla mojo prednostter prevzem vodstva. Občutek je bil res fenomenalen. Vedno rada tekmujem na Zlati lisici pred domačo publiko, ki mi da še dodatno vzpodbudo,« je bila po tekmi zadovoljna dvajsetletna slovenska veleslalomistka Mateja. Dober rezultat mlade Zgornjesavinjčanke je bil razlog za veselje številnih njenih navijačev. Z njimi je nazdravila tudi Mateja, a se v njihovi družbi zaradi obveznosti žal ni mogla dolgo zadržati. Tekmo sta si poleg znanih osebnosti snežnih strmin, kot so Tone Vogrinec, Bojan Križaj in Nataša Bokal, ogledala tudi poslanec Mirko Zamernik in predsednik države Danilo Türk, ki meni, da je prav sedaj pomembno, da publika navija za svoje smučarke, saj šote mlade in imajo pred sabo bleščečo kariero. Tekst in fotografije: Marija Sukalo Med številnimi znanimi politiki si je tekmo ogledal tudi lučki poslanec Mirko Zamernik (v ospredju) jala Zgornjesavinjčanka Mateja Robnik, ki pa je na koncu naredila manjšo napako in zasedla 23. mesto. Ob bučnem navijanju domačega občinstva in pred velikim številom navijačev iz domače- Mateja Robnik: »Ko sem prišla v cilj, sem zaslišala glasno publiko in videla mojo prednost ter prevzem vodstva. Očutek je bil res fenomenalen.« Šport v________________________________________________________________________________________________________ KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pohvala mladim košarkarjem in njihovim trenerjem Košarkarski klub Nazarje tudi v sedmem letu svojega delovanja nadaljuje s tradicijo vzgajanja mladih košarkarjev. Ko so v letu 2001 začeli z učenjem košarkarskih veščin, so bili tako trenerji kot njihovi takratni varovanci iz višjih stopenj osnovne šole še začetniki. Vsaka prijateljska tekma z vrstniki iz sosednjih klubov je prinesla tudi bolečo izkušnjo, da bo treba vztrajno in prizadevno trenirati, da bi jih dohiteli. Ob primernem trudu pa čas vedno prinese tudi uspehe in to se je v zadnjih nekaj letih nedvomno uresničilo. Profesortelesne vzgoje Primož Jelšnikje kot trener v klubu že od začetka, obenem pa je kot vodja strokovnega sveta KK Nazarje tudi srce motorja, ki skrbi za uspešno delovanje košarkarske šole. Trenutno v njej trenerji vzgajajo 72 košarkarjev - Andrej Pečovniktako imenovane cicibane do deset let starosti (12 udeležencev), Jelšnik mlajše dečke do 12 let (20), David Zadravec pionirje do Ì4 let ( 13), za kadete do 16 let (14) in mladince do 18 let ( 13) pa skrbi Nejc Gelb. Dosedanji trener mlajših kategorij Marko Finkštpaje med letošnjo sezono zamenjal članskega trenerja Andreja Pečovnika, kije na tem zahtevnem in napornem mestu zdržal dobre štiri sezone. Treba je vedeti, da v KK Nazarje ni profesionalizma. Vsi omenjeni trenerji delajo za zelo skromne nagrade, pogon pa je, vceloti gledano, res obsežen in drag. Če pri mlajših kategorijah ne bi bilo razumevajočih in za pomoč svojim otrokom tako pripravljenih staršev, dvomimo, da bi lahko govorili o uspe- hih, katerih je pri mladih košarkarjih vsako leto več. Tako v sezoni 2007/08 v državnem prvenstvu poleg članske v ligah tekmujejo še štiri ekipe. Svoje ligaško tekmovanje so že zaključili pionirji. Navkljub porazom vjesenskemu deluje generacija '93 ponovila uspeha generacij '91 in '92 izzadnjih sezon. Ekipa A je torej osvojila končno 22. mesto med 36 ekipami v 1. SKL oziroma med skupaj 79 sodelujočimi v prvenslvu. Ekipa Bje bila sicer na repu te lestvice, vendar so igralci dobili potrebne izkušnje za še eno sezono v pionirski ligi. Kadeti in mladinci bodo imeli konec svojih lig v marcu. Oboji so pred dobrimi tremi meseci zelo uspešno startali v 2. SKL. Kot da bi se razjezili, kerjim septembra ni uspelo v kvalifikacijah za 1. SKL (kar bi že pomenilo uvrstitev med najboljših 24 v Sloveniji), so kadeti nanizali že 11 zaporednih zmag in so v boju za končno 1. mesto v 2. SKL ali drugače - 25. mesto med 72 ekipami. Mladincem pa je v zadnjih tekmah nekajkrat spodrsnilo. V prvem delu doseženih 8 zmag in 6 porazov bo pomenilo boj za uvrstitev na 35. mesto med 52 ekipami. Le ena zmaga je zmanjkala za skupino za razvrstitev med 17. in 34. mestom v državi. Toje bil strnjen pregled dela pri mlajših kategorijah KK Nazarje v sezoni 2007. Krivica bi bila pozabiti na kogarkoli od teh mladih športnikov, ki se trudijo zapolniti svoj prosti čas na pravzaprav tako naporen način, tudi na tiste najmlajše, ki spoznavajo prve skrivnosti košarkarske žoge. Znotraj tega povzetka se skriva polno čudovitih zgodb, novih doživetij, prijateljstev in poznanstev, tudi grenkih izkušenj ob poškodbah in porazih. Pomembnojetudi to, da opisano delo kluba presega lokalne okvire, dajevnjemnašlo svoje mesto že kar nekaj talentiranih košarkarjev izskoraj vseh občin Zgornje Savinjske doline, pa tudi iz Braslovč, Polzele in Velenja. Ob takšnem obsegu delaje normalno, da se v klubu srečujejo tudiz najrazličnejšimi težavami, kar pa naj bo tema za kakšno drugo priložnost. Raje zapišimo, da v klubu še nikdar niso odklonili nikogar, ki je v njem želel trenirati in da so vrata za zaljubljene v košarko vedno odprta. Tomaž Križnik Zaklad, ki ga želijo v klubu čimbolj oplemenititi - cicibani in mlajši dečki s trenerjema ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Odlične četrte Članska ekipa ženskega Odbojkarskega kluba KLS Ljubno bo po krajšem tekmovalnem premoru nadaljevala s tekmovanjem v 3. državni odbojkarski ligi-vzhod. Po dvanajstih krogih lanskega dela tekmovanja so ljubenske odbojkarice s sedmimi zmagami in petimi porazi na odličnem četrtem mestu. Vtem delu je tudi največja gneča, saj je kar nekaj ekip, med katerimi so le majhne razlike, zato se v nadaljevanju tekmovanja obetajo zanimive odbojkarske tekme. Že to soboto se bo lahko ekipa KLS Ljubno oddolžila za lanski poraz vSIovenj Gradcu. V goste namreč prihaja tamkajšnja odbojkarska ekipa, ki na prvenstveni lestvici na šestem mestu za Ljubenka-mi zaostaja le za eno točko. Vrh lestvice krojijo odbojkarice iz Šoštanja, ki so vdosedanjem delu prven-slva le dvakrat izgubile, na repu lestvice pa so igralke iz Braslovč, ki slasti zmage še niso okusile. Franjo Atelšek Po dvanajstih krogih lanskega dela tekmovanja so ljubenske odbojkarice s sedmimi zmagami in petimi porazi na odličnem četrtem mestu (foto: Franjo Atelšek) c— "A 21 ! v___y PODROČNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE Luianke po poti lanskoletnega uspeha Učenke iz Osnovne šole Blaža Arniča, lanskoletne državne prvakinje v malem nogometu, tudi vtem šolskem letu nadaljujejo z izvrstnimi predstavami. Že na občinskem prvenstvu na Rečici obSavinji so breztežav premagovale svoje nasprotnice in brez prejetega zadetka osvojile prvo mesto ter napredovanje na področno prvenstvo v Velenju, kjer so varovanke športnega pedagoga Rajka Rudnika ponovno suvereno opravile s konkurenco. »Dekleta so prikazala odlično igro, zavidljivo mero tehničnega in taktičnega znanja, predvsem pa je njihova odlika kolektiven in discipliniran pristop, s katerim onemogočajo svoje nasprotnice. Kapetanka Jasna Funtekje izjemno rutinirano vodila igro svoje ekipe, poleg tega je s svojimi značilnimi prodori in natančnimi podajami omogočila soigralkam, da so z lahkoto dosegale zadetke, pa tudi sama seje štirikrat vpisala med strelke. Izjemno razpoložena je bila tokrat Gabi Robnik, ki je bila s petimi zadetki najboljša strelka prvenstva. Omeniti moram še eno najboljših vratark v državi Jerico Bezovnik, kije na dosedanjih osemnajstih srečanjih prejela le tri zadetke ter odlični obrambni igralki Kajo Gregorc in Klavdijo Voler,« je po polfinalnih obračunih povedal Rajko Rudnik. Nogometašice iz lučke osnovne sole bodo poskušale ponovno presenetiti v borbi za naslov državnih prvakinj (foto: Maja Logar) Dekleta iz Luč tako že peto leto zapored krojijo šale presenetiti svoje nasprotnice in se ponovno sam vrh državnega tekmovanja v nogometu, uvrstiti v veliki finale, zato bodo tudi v polfinalnem obračunu posku- Savinjčan MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MOŠKE Zmago slavili Mozirjani Športna dvorana Nazarje je sredi januarja gos- mreč pripravilo medobčinsko prvenslvo v roko-tila rokometaše različnih ekip Zgornje Savinjske metu za moške in tako poskrbelo za druženje doline. Domače Športno društvo Vrbovec je na- športnikov in njihovih navijačev. Ekipa iz Mozirja je v finalnem obračunu z naskokom premagala nasprotnike in zasluzeno zmagala (foto: Marija Šukalo) Na nazorskem parketu so se v desetih ekipah merili ljubiteljski igralci različne starosti, od tistih, ki so šele dodobra zapustili osnovnošolske klopi, do tistih, ki so krepko prešli abrahamova leta. Pri tem so bili, po besedah vodje tekmovanja Cveta Zagorca, rezultati postranskega pomena, tekme pa so potekale športno in v prijateljskem duhu, brez večjih prekrškov. Nedeljsko popoldne, prepleteno s številnimi zadetki v treh skupinah, kjer so se ekipe merile po sistemu vsak z vsakim, je "prineslo" tudi dva polfinalna obračuna. Tako sta se v prvem pomerili ekipi Gornjega Grada in Šmartnega. Slednja je po izenačeni borbi imela malo smole in izgubila z 11:6. V drugi polfinalni tekmi med Mozirjem in Nazarjami pa so,gostitelji morali pri rezultatu 15:7 priznati premoč Mozirja. Toda v borbi za tretje mesto, o katerem so odločali le prosti streli, so Nazarčani dokazali, da merijo natančneje od Šmarčanov. Veliko dobrih akcij je prinesel finalni obračun Gornjegrajcev in Mozirjanov. Vidno utrujeni so Zadrečani le šestkrat zatresli nasprotnikovo mrežo, medtem ko seje žoga v njihovem golu znašla trinajstkrat. Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Smučarski skoki prestavljeni na prvi februarski vikend Na Ljubnem ob Savinji bi morali biti ta konec tedna dve tekmi za kontinentalni pokal v smučarskih skokih za ženske, o čemer smo pisali že v prejšnji številki Savinjskih novic. Neugodne vremenske razmere so izvedbo omenjenih tekem žal preprečile, dobra novica pa je ta, daje svetovna smučarska organizacija Ljubencem zaupala nadomestni termin, in sicer v soboto in nedeljo, 2. in 3. februarja, ko bosta na Ijuben-ski 95-metrski lepotici tudi dve tekmi za FIS pokal članov. Na pustno soboto in nedeljo se torej na Ljubnem obeta pravi praznik smučarskih skokov. KF WWW. ČRNA KRONIKA • DENARJA NI BILO VEČ Ljubno ob Savinji: 8. januarja je občan z Ljubnega na bankomatu dvignil 560 evrov. Gotovino je pozabil vzeti iz bankomata, ko pa seje vrnil nazaj, je tam ni bilo več. Policisti zbirajo obvestila za storilcem, ki si je denar prilastil protipravno. • VNELE SO SE SAJE Ljubno ob Savinji: 10. januarja v večernih urah so se v dimniku stanovanjske hiše v naselju Za Ljubnico vnele saje. Posredovali so domači gasilci in požar pogasili. • HLODOVINA POKOPALA OTROKA Šentjanž: 12. januarja popoldan seje 11 -letni otrok igral v bližini zložene hlodovine, pripravljene na razrez. Slednja seje zvrnila na otroka in ga pokopala pod sabo. Poškodovanega so izpod lesa potegnili svojci, s hudimi poškodbami pa je bil s helikopterjem prepeljan v ljubljanski klinični center. • ODNESLI OBLAČILA Radegunda: V noči na 15. januar so neznani storilci vlomili v prostore spodnje postaje gondolske žičnice. Iz njih so odnesli tri komplete smučarskih oblačil, vredne okoli 1.000 evrov. • DIMNIŠKI POŽAR Rečica ob Savinji: 15. januarja popoldan so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše na Rečici ob Savinji. Posredovali so gasilci domačega in nazorskega PGD, pogasili požarter očistili dimnik. Zaradi hitrega posredovanja do večje materialne škode ni prišlo. STOli^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Sfarovaška ul. 12 Tvoja vera nas je učila, naj se potrpi, da veselje, srce odprto, premaga strah, skrbi, Zdaj odšla si in zaspala, ko kralji trije so prišli, so teponesli, nam pustili bogato beropreteklih inprihodnjih dni. Jožefa STERNAD (20.1.1920 - 6.1.2008) Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše in za vse darove. Še posebej bi se radi zahvalili nečakinji Nati, doktor Kramerjevi, Mariji in Micki, gospodu Ternarju za ganljive poslovilne besede, govorniku, pevcem, praporščakom in pogrebcem. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 “Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas sepreselijo in naprej, naprej živijo, so tu in ostanejo...” ZAHVALA Zapustil nas je Osvald ŠVERC (29.7.1922 - 9.1.2008) Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Jedla sva že doma. Rada bi samo videla, koliko sva privarčevala. PRESTOPNO LETO Žena gleda na koledar in reče možu: “Ali se spomniš, kaj si mi v mladih letih rekel ob prestopnem letu?” “Malo mi pomagaj, kaj sem rekel?” “Kako je to čudovito, ker me boš lahko en dan v letu več ljubil ... Letos je tudi prestopno leto, kaj praviš pa zdaj?” “Kaj ko bi letošnje leto preskočila?” IZGANJALCI DUHOV TESTIRANJE VIDA “Včasih, ko stopim v sobo pokojne stare mame, me pri njeni postelji oplazi hladen piš, kot da se me je dotaknil njen duh. Kaj praviš na to?" zapelje Mozirjanka Šmihelana v zanimiv pogovor. “Mogoče bi poklicala izganjalca duhov?” “Bejž no, a obstaja tudi pri nas kakšen?” “Seveda obstaja, ga bom kar poklical.” “Kaj imaš njegovo telefonsko številko kar pri roki?” “Pa ne le od enega, vsaj od treh!” “Ali si že kdaj prej tudi ti potreboval njihove usluge?” “Se razume. Vedno ko ugotovim, da imam podobno situacijo kot ti zdaj s temle prepihom, pokličem kakšnega mizarja, da mi popravi okno.” Ne preveč lep moški se baha: “Še vsako, ki se mi je nasmehnila, sem brez problema dobil.” Človek, kije poslušal njegovo širokoustenje v gostilni, zaradi njegovega izgleda v to rahlo podvomi: “Kam jo dobiš?” “V svojo ordinacijo. Sem namreč okulist.” Globoko dihajte in za hip poglejte na vaš račun. HITRA MALICA “Natakar! V golažu sem našel zobno protezo!” “Pfhvala!” VITALNA TEHNIKA “Dragi, ko ga malo spiješ in zaplešeš z mano, me stisneš k sebi, spet čutim, da si še kljub letom mlad, vitalen in nemiren,” pohvali žena moža. “Ljubica, to, kar čutiš, so vibracije mobitela v mojem žepu.” Blenda Tavrl V PRIČAKOVANJU “Mama, mama,” ženin kliče na prvo poročno noč domov. “Kaj je narobe, sine?” se namesto mame oglasi oče. “Žena mi ne pusti spati. Hoče, da sva kar naprej gola in počneva tiste reči vsepovsod, komajda da sva kdaj v postelji." “Ja,” reče oče naveličano, “in v čem je problem?” “Meni je tega dosti, kdaj bom vedel, da je končno zanosila?” Verjemite ljudem, ki trdijo, da so prišli do veliko denarja z žulji na rokah. Za vsak slučaj pa poglejte svoje roke, če mogoče to niso vaši žulji. Kaj ti nisem rekel, da je nepredvidljiva? r £&< Cvetke k koprive KOLEDNIŠKA DEBATA Janez Gregorc, amaterski pisatelj: »Veš, kralj Jurij, jaz sem obhodil celo Sveto deželo, pa mi še sedaj niso objavili potopisa v Savinjskih novicah. Ti pa greš malo naokoli s kolegoma kraljema, si pa kar v vsaki številki.« Jurij Repenšek, kolednik: »Ne razumeš poante. Če bi šel ti skozi Jeruzalem s krono na glavi kot jaz zdaj, bi bil takoj na arabski TV Al Džazira, kaj šele v Cvetkah in koprivah.« HLAPI TEŽKIH DERIVATOV V ZRAKU Drago Drev, oče smučarke Ane Drev (desno): »Lučki navijači ga pa veliko nesejo, a ne?« Janez Robnik, oče smučarke Mateje Robnik: »Z izdihanimi hlapi pa tako obogatijo zrak, da sem omotičen že zato, ker sem bil v njihovi bližini.« Drago: »Zdaj šele razumem, zakaj danes ne čutim nobene žeje.« MED HUDO KONKURENCO Danilo Türk, predsednik države: »Dragi ljubitelji ženskega smučanja in žensk, prav vesel sem, da sem danes med vami in Lučani. Vesel sem tudi, da sem prišel vsaj malo do izraza, čeprav vidim, da vsi gledate ali smučarke, ali Natalijo Verboten, ali Lučane, kdaj bodo skočili iz kože od navijanja za Matejo Robnik...« POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ Savinjski vai i Q o T> S NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI I V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | S. Napovednik • Petek (18. januar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Mali nogomet • KM N Nazarje : Cerkvenjak______________ • Sobota (19. januar), ob 7.30. Potok (nižje Motorčka) Start zimskega pohoda na Tolsti vrh___________________ • Sobota (19. januar), ob 10.00. Športna dvorana Polzela Košarkarska tekma - Hopsi Polzela : Nazarje (kadeti) • Sobota (19. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Sobota (19. januar), ob 19.00. POŠ Šmartno ob Dreti Koncert ljudskih pevk KD Lipa z gosti _ _ _ • Nedelja (20. januar), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Celjski KK (mladinci) • Nedelja (20. januar), ob 16.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert božičnih pesmi mozirskih kolednikov z gosti • Torek (22. januar), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Brez tebe!___________________ • Sreda (23. januar), ob 19.00. Gostišče Vrbovec Planinski večeri: Društveni izleti_____________________ • Četrtek (24. januar), ob 20.30. Dvorana KC, Domžale Košarkarska tekma • Lastovka : Nazarje (člani) ŽIVALI - PRODAM Prodam žrebičko - haflinger, zelo lepo; gsm 041/944-174. Prodam telico, sr, brejo 9 mesecev ter nakladalno prikolico; gsm 041 /783-569. Prodam mladiče - škotski ovčar (lesi), stare 3 mes, čistokrvne, brez rod.; gsm 041/231-311. Prodam telico simentalko ter telico ciko, visoko breji; gsm 041/893-530. Prodam visoko brejo telico simentalko; gsm 041/276-665. Telico sivko, brejo 6 mesecev - prodam; tel. 584-50-86 ali 051/364-174. Prodam bikca, težkega cca 130 kg; tel. 583-51-15 ali 041/354-638. Prodam bika sr in teličko limuzin, težka 110 kg; kupim bika, starega 7 dni; gsm 031 /855-186. Prodam ali menjam teličko Is. pasme za bikca mes. pasme; gsm 041/793-662. Prodam teden dni starega bikca sivca; gsm 041/942-169. ŽIVALI - ODDAM Oddamo psički mešanki (aljaški malamut/ nem. ovčar), stari 2 mes.;gsm 031/232-726. ŽIVALI - KUPIM Kupim visoko brejo telico mlečne pasme; gsm 041/294-462. DRUGO - PRODAM Prodam ustrojeno govejo kožo, 5,5 m2 in el. pastirja za 15 km ograje; gsm 051/435-134 ali 583-52-35. Zgornjesavinjske želodce ter domače ocvirke - prodam; gsm 041/294-462. Prodam meso telice iz kontrolirane ekološke reje; gsm 031/387-183. Prodam nov mešalec za meso - 55 I; gsm 041/254-417. Prodam visokotlač. čistilnik kdrcher 205 M plus VPS za 65 eur; gsm 031 /823-956 ali 583-32-04. Silažne bale prodam; gsm 041/793-606. Prodam skobelni stroj debelinko-porav-nalko, širine 410 cm; gsm 041/284-741. Prodam rezkar s krožno žago; gsm 041/ 616-463. DRUGO - KUPIM Kupim balkonska vrata in pocinkane hlevske rešetke 80 x 110 cm; gsm 031 /387-183. Kupim dobro ohranjeno otroško posteljico 120 X 60 cm; gsm 041/324-409. Kupim rabljeno "dreami" košaro za dojenčka - za otroški voziček quinny; gsm 041/ 354-693. VOZILA - PRODAM Nissan terano 2,7 td, let. '94, prodam ali menjam za hlodovino; gsm 031/625-704. Prodam renault twingo, 1998, 125.000 km prevoženih, brezhiben. Informacije na 041/ 403-177. Prodam audi A3, 1.9 tdi, garažiran, servisna knjiga, star 4 leta; gsm 041/353-063. Prodam opel astra 1.6 igl, let. 1993, garažiran, 160.000 km; gsm 041/867-404. Mazda puc ap 4x4, letnik 1997 - prodam; gsm 041/649-057. NEPREMIČNINE Oddam večnamenski prostor - možen tudi za manjše skladišče; gsm 040/569-990. Prodam hišo 160 m2 stanovanjske površine, gospodarski objekt, samostojna klet; gsm 041/383-992. V najem oddamo hišo; gsm 051/217-011. OSEBNI STIKI Sem uspešen, v ljubezni pa nimam sreče. Če si stara do 33 let, me spoznaj; gsm 031/ 807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Eiektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p, Ljubija 121, 3330 Mozirje. IŠČEMO NEPREMIČNINE Novogradnje, stare hiše, kmetije... Za znana kupca iščemo hišo do 55.000 eur in hišo do 150.000 eur na lokaciji Zgornje Savinjske doline. Gsm 041/315-893. PROPERTY SEARCH; Arnold Vet, Rečica ob Savinji 72,3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p. Na trgu 20, Mozirje. ZAPOSLIM Redno zaposlim kuharja za nedoločen čas za polni delovni čas. Vikendi prosto. Honorarno zaposlim študentko ali dekle za pomoč v strežbi. Cca. 20 ur na teden, večinoma zjutraj. Informacije: Goran 041/681-888. Panatop d.o.o, Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZAPOSLIMO strojnega tehnika - upravljalec CNC rezalnika. Ogrevanje Sedeljšak, d.o.o, Prapreče 25,3305 Vransko. Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. HAMBURGER. asma ,