PRIMORSKI DNEVNIK j^tnina plačana v gotovini ^ Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVII. St. 182 (7970) TRST, sobota, 7. avgusta 1971 MANJKA LE NEKAJ UR DO «SPLASHDOWNA^ PO ZELO USPEŠNEM DVANAJSTDNEVNEM POLETU BO APOLLO15 PRISTAL DANES ZVEČER OB 22,46 ^nieriški kozmonavti so preživeli današnji dan v brezdelju - V Moskvi sta delegaciji znanstvenikov ZDA in Sovjetske zveze dosegli sporazum o skupnem raziskovanju vesolja BENEŠKI SLOVENCI NAS VABIJO IN PRIČAKUJEJO JUTRI GREMO NA MATAJUR Na prireditvi se bodo zbrali prebivalci treh dežel, ki govorijo štiri jezike - Kulturni program z govori HOUSTON, 6. — Ameriški kozmonavti, ki se vračajo z Lune, K# 'tleli danes verjetno najlažji dan, odkar so bili izstreljeni s Cape h*""edyia pred enajstimi dnevi. Po včerajšnjem VVordenovem spre-°0U v vesolju, so morali danes Scotto, lrwin in VVorden znova ,**••*! poskus s kozmičnimi lučmi. Strokovnjaki so namreč prepri-I*!!*' da kozmični žarki povzročajo ’ ,ki jih vidijo kozmonavti tudi j nju vesoljstva med ZDA in Sovjet ?. ?*Prtimj očmi, vendar si hočejo | sko zvezo. Po sporočilu ameriške- ... na jasnem kateri del očesa tulirajo žarki mrenico, vidni ži-*c *li vidne centre v naših mož- »•nlh. naioga, ki so jo morali ‘Polniti kozmonavti je bila slikati ■unin mrk, Ta naravni pojav ni !lcer tako redek, da bi vzbujal tl1 znanstvenikih tako posebno za-JJ.anje, če ne bi imeli priložnosti jtU' slik, ki so bile posnete _ iz-l?n zemeljske atmosfere. Ozračje, ?Waja naš planet, namreč povij/'68. lom in odboj senčnih žar-. in zato deloma spremeni vsa pa2°vanja strokovnjakov, linijska ladja «Apollo 15» se kPribližuje Zemlji m trije koz-jJJavti bi morali oristnti predvi-( ^ jutri ob 22,45 (po legalnem ,[.,u' 505 km severni od Havajih'1 otokov. Ladje, ki bodo čakajo, na «spalshdown» in bodo spre- j. Pa krov Scotta, Trwina in \Vor- *n,a 50 na cilj. že pred nekaj dnevi pri- rp -a cilj. v.,'ri3e kozmonavti 90 danes posta-nov ameriški lekord bivanja v 7501' Ofez; V 2 ur y * aiUTI lOR. v saj so do sedaj prebili zračnem prostoru več kot (t., Prejšnji rekord je pripa- L .Vsadki »Apolla 7», ki je pre-p 8 v vesolju 260 ur in 8 minut. Več- *Apolla 15» je dosegel naj-znanstvene uspehe, odkar je Met ^a8ar'in Pred desetimi leti n0 v vesolje Lunine kameni-gr'f®eritve temperature in karto-2a 'sl,-e slike bodo prava poslastica ste Enologe in sploh za vse ti-na .^nstvenike, ki se ukvarjajo z tila d om našega sončnega siste-Prev •®g teSa Pa 80 kozmonavtje pr Ver>di delovainie znanstvenih na- bP in Stv02e,° dragoceno prevozno sred-Za naslednji dve posadki ve-»Apolto*. """'no s poletom treh air.eri-na Luno, so piskih . 8fcedl J latija 'jL kozmonavtov na Luno, so se ,'oskvi uspešno razvijala pega- za sodelovanje v raziskova- ga veleposlaništva v Moskvi, so se znanstveniki obeh držav danes dogovorili za sodelovanje v raziskovanju vesolja v neposredni bližini našega satelita, v raziskovanju Lune, v metereologiji in naravnem okolju. Znanstveniki so se sestali v Moskvi na podlagi sporazuma, ki so ga dosegli predstavniki obeh držav januarja letos. Dokončen dokument o teh razgovorih pa bodo objavili .šele, ko jih bosta podpisala predsednika ameriške in sovjetske vesoljske ustanove. Po mnenju ameriškega veleposlaništva, bo ta nadaljnji pregled sporazuma trajal približno dva meseca. Obisk delegacije ACLI v SZ MOSKVA, 6. Glasilo sovjetskih sindikatov «Trud» uradno poroča o obisku delegacije ACLI v Sovjetski zvezi. Delegacija je obiskala Moskvo, Leningrad, Harkov in Ereven, kjer so jo povsod prijateljsko sprejeli. Predstavniki ACLI so sc raz-govarjali s tajniki sindikalne organizacije Prohorovom in Pienovom. U-gotovili so, da je treba okrepiti evropsko varnost ter so se izrazili za evropsko sindikalno konferenco o sočialno-gospodarskih vprašanjih, na kateri naj bi sodelovale vse zainteresirane sindikalne organizacije. Govora je bilo tudi o izmenjavi izkušenj. Razmeroma mila razsodba proti grškim antifašistom ATENE, 6. — Z razmeroma milo razsodbo, vsaj v primerjavi s težkimi zahtevami javnega tožilca, se je danes zvečer zaključil v Atenah proces proti petindvajsetim mladim grškim antifašistom, ki so bili obtoženi, da so poskušali s silo strmoglaviti obstoječi družbeni red. Ko bi sodišče ugodilo zahtevam tožilca ter sodilo na podlagi zakona o komunistični dejavnosti, bi nekatere od obtožencev lahko celo obsodilo na smrt. K sreči pa je bito civilno prizivno sodišče drugačnega mnenja ter upoštevalo dejstvo, da na procesu ni bila dokazana utemeljenost obtožnice. Tako je bilo pet obtožencev obsojenih na različne zaporne kazni, od treh let do desetih mesecev. Osemnajst oseb so oprostili, dva obtoženca pa so obsodili pogojno na tri leta zapora. Med tema je tudi 26-letoi študent Konstantin Kostarakos, ki ga je javni tožilec označil za voditelja odporniške skupine na atenski univerzi in ki je med procesom obtožil policijo, da ga je med zasliševanjem nečloveško mučila. Kot je znano, so tudi drugi obtoženci govorili o mučenju, nekateri pa so pokazali sledove pretepanja na telesu. Prizivno sodišče je za obsojence ugotovilo, da so sodelovali z odporniškimi skupi-naimi, zavrnilo pa je obtožbo, da so bili glavni pobudniki in organizatorji delovanja proti fašističnemu režimu. K temu, da je bila obtožba razmeroma j mala, je po vsej verjetnosti prispevalo tudi dejstvo, da so bili na procesu prisotni nekateri tuji opazovalci, med njimi tudi italijanski predstavniki. Na nedeljskem prazniku na Matajurju bn nastopil tudi pevski zbor »Rečan« Iz Ljes, ki ga vodi župnik Rino Markič. Gornja slika je bila posneta na letošnjem dnevu emigranta v Čedadu llllllllllllllllllllllllllllllflllllfllinillllllfllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIllllllllllllllllUIIIIIIIIHIIBIIIlIBBBBBBBlI111111111111111 PO SPORAZUMU STRANK LEVEGA CENTRA V senatu zaključno glasovanje o davčni in o stanovanjski reformi Danes seja vlade o splošnem političnem položaju in o zdravstveni reformi - Seja vodstva PSI RIM, 6. — V senatu mrzlično preučujejo in na tekočem traku glasujejo za člene zakonikih predlogov o reformi davkov In o reformi stanovanjske politike. Po včerajinjem sporazumu med strankami levega centra so bila rešena vsa najhujia sporna vprašanja, tako da skoraj ni nobenih dvomov, da bo mogoče oba ključna zakona odobriti jutri popoldne. Danes je prišlo do medministr- skega sestanka, na katerem so razpravljali o številnih vprašanjih zdravstvene reforme. Sestanku je predsedoval Colombo, prisotni so bili podpredsednik vlade De Martino, minister za zdravstvo Mariot-ti, minister za zaklad Ferrari-Ag-gradi, minister za proračun Giolitti, tajnik KD Forlani, tajnik PRI La Malfa in senator lannelli, ki zastopa tajnika PSDI Ferrija, ki je odpotoval pred nekaj dnevi v Nairobi. ""'iiiiiiiiHnHumnninuiHiHunMumHMiiiiiiitmiMiiiiiiMfimiiiM—.iiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiriimiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiiimiiiiiiiii LETO PO UVEDBI PREMIRJA OB SUEŠKEM PREKOPU Slabe perspektive za Bližnji vzhod po neuspehu Siscovega obiska v Izraelu Nixonov odposlanec se vrača domov praznih rak ■ Izraelski tisk poudarja, da je Golda Meir zavrnila vse predloge ''iške Pomočnik ame- ČeveKan .državnega tajnika za za-kl.tučk “tujega vzhoda je po za-Pogovorov z izraelskimi vo-shi„g! °dpotoval z letalom v Wa-trj jT>n' kjer bo verjetno že ju-tezult t0Čal Predsedniku Nixonu o hoeju • sv°ie odpv ’ ne . obetal senzacionalnih ali ^'n^ rezultatov. «ki res niso T,.:ezeni»- va r,a.¥e'r je zavrnila vse njego- da bd karkoli dosegel isti Uniji je tudi -> katerega naslov se gla-duhij avrnjeni Siscovi predlogi v v?r» _ Kogersovega načrta* «Da-diteijj a doda.ii). da so izraelski vo-"dpoji °dbili predloge ameriškega 2 nca »zelo odločno*, ^ie^u^kim neuspehom Siscove Prišit'u 1,1 lahko pomenil konec "o npriK|n Posredovalnih poskusov, ',thoa, aktive za mir na Bližnjem tivhi p- zares temačne. Edini pozi ?Vl0‘ement ostaja premirje, ki je °tej f v .veljavo 7. avgusta lani in lodkj ‘aia že točno eno leto. Do-»a ^ ^ so se v tem letu zvrstili, »rej Vsi. Po vrsti negativni: naj-»Ustlii,6 ie zaradi izraelske nepo-l. ^ Izjalovilo posredovanje ki 7°vega odposlanca Jarringa, Mslo,-.'6 razočaran vrnil k svojim no krhala zaradi močnih notranjih trenj in poskusov udarov v arabskih državah, ta položaj pa je izkoristili jordanski kralj Husein, da je dokončno odpravil s palestinskim odporništvom. (O krizi palestinskih gibanj priča tudi današnja vest o ukinitvi palestinskega glasila «A1 Fatah*. ki bo iz dnevnika postal tednik.) In končno, če se omejimo le na najvažnejše dogodke, se je danes razblinilo še zadnje upanje, da bi obnovitev plovbe po Suezu lahko prinesla do popuščanja napetosti. Položaj se torej zaostruje ter je nemogoče predvideti, do kdaj bo trajalo majavo premirje ob kanalu. Zaskrbljujoče vesti v tej zvezi prihajajo iz Egipta, kjer naj bi — po pisanju nekaterih zahodnih agencij, ki se sklicujejo na «dobre vire» — uvedli izjemno stanje. Tako naj bi vojaške oblasti ukinile vse dopuste, j medtem ko naj bi uslužbence ne-! katerih javnih uradov in bolnišnic pozvali, naj ne zapustijo delovnih mest za poletni dopust. Ti ukrepi naj bi bili v zvezi z neuspehom Sišcovega obiska v Izraelu. Kairski vladni glasnik pa je te vesti u-radno demantiral. Libanonski list «An Nahar* pa poroča, da so egiptovske oblasti za čele vodita kampanjo proti levičar skim elementom v državi. V okviru te kampanje naj bd že aretirali dve znani osebnosti Khaleda Mohieddina in Ibrahima Saaduddi-na. List poroča tudi. da se sovjetski veleposlanik v Kairu Vladimir Vinogradov pripravlja, da se vrne v Moskvo. mislijo, da je Sudan država, ki jim sledi, mi pa jim bomo pokazali sudansko izvirnost.* Ves sudnaski tisk daje velik poudarek Nimejrijevim izjavam, po drugi strani pa objavlja članke, v katerih dokazuje, da bi razbitje z Moskvo ne imelo negativnih posledic za sudansko gospodarstvo. List «A1 Ayyom» Jutri se bo sestala vlada, in tokrat izjemoma .v palači Madama, kjer bo istočasno zasedal senat. Razpravljali bodo o splošnem političnem položaju, o zdravstveni reformi in o nekaterih drugih vprašanjih. V zvezi s splošnimi političnimi vprašanji ter z zdravstveno reformo se je danes sestalo vodstvo socialistične stranke. Po sestanku niso izdali nobenega poročila, odnosno so samo javili, da so poverili članom vadstva Lombardiju, Man-chi, Vittorelliju, Landolfiju, Formi-chi in Bonacrini, da izdelajo sklepe, ki jih bodo objavili šele jutri. Odobrili so tudi stališče glede RAI-TV in navodila za razširjanje lista «Avanti». Tito sprejel Djerdjo BRIONI, 6. — Jugoslovanski predsednik Tito je na Brionih sprejel podpredsednika zvezne skupščine Josipa Djerdjo, ki se je včeraj vrnil iz Sudana, kjer je imel pogovore s predsednikom Nimejrijem. Demantiran« vesti o navezavi odnosov med Grčijo in Kitajsko ATENE, 6. — Uradni glasnik grške vlade je danes izjavil, da so vesti, po katerih naj hi Grčija v navaja kot primer sovjetsko-kitajski . kratkem vzpostavila diplomatske od-spor ter trdi, da se je proizvodnja nose z Ljudsko republiko Kitajsko, na Kitajskem povečala po odhodu so- »preuranjene*. Glasnik pa ni za-vjetskih tehnikov. | mikal, da bi bili v teku stiki s ki- tajskimi predstavniki v neki evropski prestolnici. Vest. da bo Grčija v kratkem priznala kitajsko vlado, je objavil včeraj atenski dnevnik cAkropolis*. HELSINKI. 6. - Delegaciji Sovjetske zveze in ZDA sta se danes osmič sestali v Helsinkih ter nadaljevali pogajanja o omejevanju strateškega oboroževanja Prihodnja seja bo v torek, 10. avgusta. Gromiko prispel na uradni obisk v nedeljo. Ni znano koliko časa se bo zadržal v Indiji in uradno sporočilo omenja, da bo gost indijskega zunanjega ministra »nekaj dni*. Sihanuk v Pjongjangu HONG KONG, 6. — Odstavljeni kamboški predsednik princ Sihanuk je dospel danes na obisk v Severno Korejo. V Pjongjangu ga jc pozdravil predsednik vlade Kim II Sung, ki je na javnem shodu izjavil, da bo Severna Koreja nudila vso pomoč kamboškemu ljudstvu v boju za njegovo osvoboditev. Gromiko obišče Indijo NOVI DELHI, 6. - Po uradnih vesteh bo sovjetski zunanji minister ............................... PO TRČENJU VLAKOV V SRBIJI Zadnje slovo od žrtev nesreče Stanje številnih ranjencev se izboljšuje Stališče KD o dogodkih v Hlodiču (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Ripan se je danes poslovil od svojih 19 domačinov, ki so tragično izgubili življenje v hudi železniški nesreči pri Vrčinu. To je bil najbolj žalostni dan za to vas izpod Avale, ko so okrog 17. ure pripeljali 19 krst na pokopališče Trešnja. Čul se je jok, saj je bila vas težko prizadeta. Na ripanskem pokopališču sta se od mrtvih poslovila podpredsednik beograjske ski|)ščine Šakič in član tajništva republiške Incidenti ob obletnici Hirošime na švedsko poslaništvo v Nimejri zaostruje polemiko s SZ KARTUM, 6. — Sudanski predsed nik Nimejri zaostruje polemiko s So vjetsko zvezo ter posredno grozi ce lo s popolnim razbitjem odnosov. Da nes je v javnem govoru dejal, da je Sovjetska, zveza imperialistična država ter se je svečano obvezal, da bo «izkoreninii komunizem iz Sudana*. «Ne bomo se pustili kolonizirati od SZ, niti od katerekoli druge države*, konference SZDL Popovič. Popoldne pa so pokopali v vaseh Kos-maj, Popovič, Ivaniči in Mali Po-žarevic sedem žrtev nesreče. Nič povsem novega ni znanega o razlogih za nesrečo, ker se preiskava nadaljuje. Vse pa kaže, da dolže že včeraj aretirane železničarje malomarnosti pri opravljanju službe, češ da so krivi, da so bili na pa-ogi odprti zeleni semaforji. Ta obtožba je morda strogo formalno pravno utemeljena, vendar pa jugoslovanska javnost izreka zelo ostre kritike na oelotni sistem železniškega prometa in v tej zvezi zahteva resno preiskavo, ki naj ne ugotovi samo krivde železničarjev, temveč tudi višjih uradnikov. Zdravstveno stanje vseh ranjencev se izboljšuje. V nevrokirurški kliniki v Beogradu se zdravniki še vedno bore za življenje 16-letnega Živorada Skarpiča iz Ripnja, katerega je sinoči spoznal njegov oče. Živorad je v komi in je njegovo življenje v nevarnosti. V vojno-medicinski akademiji je 23 ranjencev, od katerih nobeden ni v življenjski nevarnosti. Na drugi kirurški kliniki je resno stanje Milorada Matejiča in Dragana Milkoviča. Poleg njih je v tej bolnišnici še 17 ranjencev, katerih stanje pa nd zaskrbljujoče. B. R. °' Arabska fronta se je stal-1 je izjavil Nimejri ter dodal: »Sovjeti Na komemorativni svečanosti ob 26. obletnici atomske bombe nad Hirošimo so študentje priredili demonstracije ter celo skušali napasti ministrskega predsednika Satoja, ki je imel priložnostni govor. Na sliki: varnost na agenta zadržujeta demonstranta, medtem ko predsednik Sato (na desni) nadaljnje svoj govor. Poročilo berite na 4. strani. (Telefoto ANSA) V Zagrebu se je pričel Mariološki kongres (Od našega dopisnika) ZAGREB, 6. (Tanjug) — Danes se je v Zagrebu pričel šesti mednarodni mariološki kongres, ki obravnava temo »spoštovanje matere božje od 6. do 11. stoletja*. Kongres se je pričel v dvorani »Otroškega seminišča* in se bo zaključil 12. avgusta. Otvo-ril ga je zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič. V imenu zagrebške občine je kongresiste pozdravil podpredsednik Ivo Vrhovec. Iz Vatikana pa poročajo, da je papež imenoval za svojega posebnega V Beneški Sloveniji so v teku priprave za veliko kulturno-pro-svetno srečanje, na katerem bodo sodelovale skupine sosednjih področij Beneške Slovenije, Furlanije, Koroške in Slovenije. Prireditelji so raznesli štirijezične lepake po domala vseh beneških vaseh, občinska uprava pa jih je nalepila tudi po čedadskih zidovih. «Na pologu«, kraju tik nad vasjo Matajur pod istoimenskim hribom, kjer visoko drevje prijetno deluje s svojo senco, je številna skupina mladeničev postavila na prireditvenem prostoru oder in stojnice. Poleg domačih fantov so priskočili na pomoč tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze. Celotna prireditev je v skrbnih rokah predsednika kulturnega društva »Ivan Trinko« iz Čedada Izidorja Predana. Vprašali smo ga, kako potekajo priprave na ta praznik. «Ravnokar sem se vrnil s Stare gore. Tja sem odnesel nekaj le- pakov. Kamor koli sem prišel, povsod so me obstopili domačini ter se zanimali, kako bo prireditev potekala. Vsi napovedujejo, da bodo prišli v velikem številu.» Kdaj pa se ti je porodila misel na takšen praznik? »Že pred leti sem večkrat omenjal, da moramo tudi mi v Benečiji prirediti dan beneške kulture, kakršne prirejate na Goriškem in na Tržaškem. Nekaj let me je mlelo, dokler se ni misel izoblikovala. Sedanji praznik na Matajurju je samo predhodnik za uresničitev takšne zamisli. Praznik beneško - slovenske kulture nam bo služil za to, da izmerimo moč našega kulturnega snovanja.* Kako je s programom? Na lepaku je razvidno, da bo štirijezičen? «Potrudili smo se ter dobili pristanek cele vrste skupin, da bo program tako pester, kot si le moremo želeti. Pri sestavi nam je pomagala SPZ, sam pa sem navezal stike z Ljubljano in Koroško. Nekoliko težav smo imeli s Furlani, pa se nam je tudi pri njih srečno izteklo.* Kdo bo nastopal? »Na koncertnem delu bo pel domači pevski zbor «Rečan» iz Ljes, dalje zbor »Živici* iz Podbonesca, zbor alpinskega društva CAI iz Čedada, »Filej* iz Gorice, »Župančič* iz Štandreža. Iz Goriških brd bo prišel «Briški oktet*, iz Tolmina pa «Posočje». Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Rezije, svoj zbor pa bodo poslali tudi koroški Slovenci. »Beneški fantje* iz Ljubljane pa bodo igrali na plesu.* Brali smo, da bo maša v štirih jezikih «Gospodje so poskrbeli, da bodo pri obredu in pridigi govorili v vseh štirih jezikih, ki jih uporabljamo na tukajšnjem razmeroma majhnem prostoru. Za nemščino, kaže, bo poskrbel naš rojak Čemet, _ ki župni-kuje v Žabnicah in na Višarjdh.* Napovedali ste tudi nekaj govorov. Kdo bo stopil pred mi-krofonon? «Dogovorili smo se, da bodo shod pozdravili pokrajinski odborniki za turizem Špehonja, ki od njega pričakujemo, da bo v skladu z izrečeno objubo obsodil nestrpnost do slovenskega petja v Hlodiču: dalje bodo spregovorili predsednik Konzorcija za razvoj turizma v Na-diških dolinah dr. Gus, župnik Cen-čič in jaz.* Kakšen nasvet bi sedaj, tik pred prireditvijo, dal našim čitateljem ter vsem ostalim Slovencem? «Vabimo jih, da pridejo v čim večjem številu. Videli bodo, kaj zmoremo in kako lepo je pod Matajurjem. Poti k nam ne morejo zgrešiti. Ko se pripeljejo do Čedada, naj krenejo proti Benečiji. Takoj pri mostu Sv. Kvirina bodo našli rumenkaste smernice, ki jih bodo varno pripeljale preko Sovodenj do vasi Matajur. Tam naj ustavijo vozila ter se napotijo peš na prireditveni prostor, ki je kakšnih 200 m višje. Ne pozabite omeniti, da bo od 19. ure ples ob zvokih »Beneških fantov*, je še pristavil Izidor Predan. Vse je bilo storjeno, da bi lepo uspela prireditev, ki bo pod Mata jurjem zbrala ljudi iz vseh vetrov ter poudarila skupno voljo o sožitju, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Na tem hribu se že nekaj let sem zbirajo italijanski in slovenski planinci ter ob novem letu prižgajo kres na vrhu hriba, da sveti po Benečiji in daleč v Furlanijo. Tudi jutrišnja prireditev hoče imeti svoj pomen. Pregnati želi temo po dolinah, ki se- pod njenim okriljem skrivajo nasprotniki slovenskih jezikovnih pravic v Benečiji ter sodelovanja ob meji. Prireditev ni namenjena samo beneškim Slovencem ter njihovim izseljencem, ki so se ravno v teh dneh vrnili v domači kraj preživljati letni dopust, ampak tudi ostalim Slovencem Tržaškega in Goriškega, ki naj svojo udeležbo podprejo boj naših rojakov pod Matajurjem za svoje najosnovnejše narodnostne pravice, ki so ga napovedali v kratkem, toda programskem verzu: «Pustita nam piet — takuo, k’nam je všeč.* GORAZD VESEL Peru priznal LR Kitajsko LIMA, 6. — Predsednik Peruja Juan Velasco Alvarado ie danes po zaključku seje ministrskega sveta sporočil, da je vlada sklenila navezati redne diplomatske odnose sufnr^vaskem "kardinala S^ptrja’ republiko Kitajsko. Dejal B. R. tUdl' dS je tudi. da preučujejo vprašanje navezave stikov s Kubo. Včerajšnji »H Piccolo* objavlja v svoji videmski izdaji na vidnem mestu sporočilo videmske federacije Krščanske demokracije »o obžalovanja vrednem dogodku, ki se je zgodil preteklo nedeljo v Hlodiču v Nadiški dolini med prireditvijo alpinskega združenja*. Potočilo nadaljuje, da je takrat nastopil pevski zbor, kj ga vodi duhovnik Martič in kateremu so preprečili peti slovenske pesmi. btališče KD se dobesedno glasi: »V zvezi z dogodki, ki so se pripetili 1. avgusta v Hlodiču, se KD iz Furlanije sklicuje na načela svobode, ki jih zagotavlja republiška ustava in ki veljajo za vse državljane. Poleg tega podčrtuje nujnost, da je treba odločno ščititi posameznikom in skupinam pravico. da izražajo svoje mnenje, s kakršnim koli sredstvom ter da je treba pobude, ki prispevajo k uveljavljanju kulturnega bogastva lokalnih skupnosti.* V že omenjenem stališču, ki ga je objavil «11 Piccolo* je nadalje rečeno, da prvikrat vodstvo Krščanske demokracije videmske federacije sprejema uradno stališče glede domačinov Nadiških dolin in da je prvikrat, ko se v tej zvezi sklicuje na načela ustave. V istem poročilu pa se omenja tudi »izkoriščanje tega dogodka strani levičarskega tiska* nato pa, da so »z drugih strani prehitro sprejeli oceno o splošnem problemu etnične manjšine v čedadskih dolinah*. Nedeljski dogodek v Hlodiču je očitno privedel stvari do krajnega roba in prvo odločno in uradno stališče KD glede slovenske manjšine na tem področju ni bilo objavljeno slučajno, že v ponedeljek je namreč prišlo do izredno ostrih in ogorčenih obsodb s strani demokratičnih strank in smo lahko tako v našem listu objavili stališča deželnega komiteja KPI, deželnega komiteja PSI. Slovenske skupnosti in Slovensko kultumo-gospodar-ske zveze. Nadaljevalo se je z vložitvijo interpelacij komunističnih poslancev in deželnih svetovalcev. Vzporedno s tem pa je prišlo v Vidmu do razgovorov med antifašističnimi strankami. Med razgovori so vsi predstavniki odtočno izjavili, da z dogodki nimajo nobene zveze ter da šovinistični napad obsojajo. Končni rezultat je bil, da je tudi Krščanska demokracija sprejela jasno stališče, kot sta ga že prej ločeno sprejeli PSI in KPI. Ni ostalo samo pri stališču, temveč je bito v tem okviru tudi dogovorjeno, da v nedeljo na Matajurju ne bosta spregovorila samo predsednik kulturnega društva «1-vam Trinko* Izidor Predan ter dekan slovenskih duhovnikov Emil čenčič, temveč tudi pokrajinski odbornik za turizem videmske pokrajinske uprave Giuseppe Spec-cogna, ki bo v tej zvezi tudi v imenu KD obsodil šovinistične izpade. Po vsej verjetnosti je to samo del političnega ozadja in naibrž niso brez zveze zaključki razgovorov, ki jih je imelo deželno vodstvo Krščanske demokracije s predstavniki republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Ob zaključku teh razgovorov je bila v uradnem poročilu med drugim poudarjena nujnost, »da se v okviru državnih ureditev zagotovi manjšinam popolno zaščito in možnost razvoja na vseh _ področjih*. Ta zaključek se nanaša na italijansko manjšino, ki živi v Sloveniji »s posehnimo o-zirom pa tudi na stanje v Fur-laniji-Julijski krajini* in torej tudi na Slovence, ki žive v videmski pokrajini. Uradno poročilo nadaljuje: »Obe gibanji poudarjata svojo pripravljenost za vzpostavitev takšne ureditve, ki bo onemogočala kakršnekoli asimilacijske in diskriminacijske procese.* Dogovori, zagotovila, politična volja in dejstva. Skratka utemeljeno upanje, da bo za Slovence v Beneški Sloveniji bolje. Vendar pa istočasno tako pozitivna dejstva, ki smo jih že omenili, kot tudi negativna. Včeraj so namreč sporočili predstavniki pevskega zbora italijanskega planinskega društva iz Vidma (CAI), da ne bodo mogli nastopiti, ker je menda nekaj pevcev zadržanih. Gre ponovno za pritisk, za delovanje skupin, ljudi, ali organizacij, ki jim tako plemenita pohoda ni všeč? PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 7. avgusta USODNA VIST II RIMA Tudi senat sprejel zakonski načrt Dosežen sporazum o prehodu delavcev o redni in izredni pomoči tržaški luki iz tovarne strojev v«Grandi Motori» Letni prispevek države se dvigne za 800 milijonov lir ■ 2.200 milijonov za kritje starega primanjkljaja - la 10 lir višja pristajalna taksa Čedalje bolj izpostavljena konkurenci drugih luk in luških kompleksov, kakor sta zlasti kompleks na Severnem morju in nastajajoči kompleks na Tirenskem morju, se tržaška luka že leta bori z vrsto tehničnih in finančnih težav. Ko je luška ustanova prevzela režijo pristanišča od nekdanjih Javnih skladišč, si je med drugim naprtila tudi večji primanjkljaj, ki se šele sedaj polagoma sanira. Senat, oziroma njegova pristojna komisija, je te dni v prisotnosti pod-luki izstavili dovoljenje za povi-vinsko mornarico Cervoneja končno sprejel zakonski načrt, ki ga je svoj čas predložila vlada, po katerem bo tržaška luka prejela 2 milijardi 200 milijonov lir za kritje omenjenega primanjkljaja. S tem ne bo sicer luka pridobila nobenega novega orožja za učvrstitev svojega položaja v mednarodni pomorski konkurenci, če izvzamemo odpravo bremena, ki ga predstavljajo obresti na omenjeni primanjkljaj, senat pa je hkrati s tem sprejel predlog, naj se letni državni prispevek tržaški luki poveča za 800 milijonov lir, to je na tri milijarde lir, in pa predlog naj bi luki izstavili dovoljene za povišanje luških taks za ladje, in sicer za 10 lir po bruto registrski toni. Vsaka ladja, ki bo po novem pristajala v Trstu, bo morala plačati višjo pristajalno takso, kar bo predvidoma vrglo blagajnam luške ustanove kakih 200 milijonov lir na leto. Samo potniške ladje bodo še naprej plačevale staro, nižjo pristojbino. Tako bo luka lahko računala na dodatni dohodek v višini ene milijarde lir na leto, kar bo vsaj delno olajšalo njen finančni položaj in ji omogočilo uspešnejše uveljavljanje v konkurenci z drugimi lukami. Predsednik ustanove dr. Franzil je ob vesti, da je senat sprejel zakonski osnutek, izrazil svoje zadovoljstvo zlasti spričo dejstva, je dejal, da se je to zgodilo pred poletnim premorom, tako da bo luka brez nadaljnjega zavlačevanja lahko vpeljala povišek pristojbine za pristajanje ladij. Tudi pokrajinski odbor krščanske demokracije je včeraj izrazil svoje zadovoljstvo. Pokrajinski tajnik Co-loni je ob tej priliki naglasil ustrezna prizadevanja KD v okviru parlamenta in na vladni rflvni ter se posebej zahvalil podtajniku na ministrstvu za trgovinsko mornarico Cervo-neju, ki je sledil temu vprašanju po nalogu ministra Attaguileja. Podtajnik Cervone, ki je sporočil vest iz Rima voditeljem tržaške KD, je ob tej priliki zagotovil, da se bo tudi v prihodnje zavzemal za reševanje vprašanj, ki zadevajo tržaško luko. Kot poroča parlamentarni urad KPI je senator Paolo Šema predložil popravek, po katerem naj bi prispevek pristanišču zvišali. Zahteval je tudi priznanje upravnega odbora pristaniške ustanove kot pristojnega organa za določanje takse za zasidrane ladje. Kot smo poro čali tedaj, ko je o tem vprašanju v poslanski zbornici govoril posl. Škerk gre za to. da bi po tem zakonu prišlo v blagajne pristaniške usta nove skoraj 100 milijonov lir od te nove takse, ki bi v prvi vrsti prizadela naftne tankerje, ki prihajajo v naše pristanišče k terminalu naftovoda Trst - Bavarska. Res pa je tudi, kot trdi posl. Škerk. da bi s temi milijoni komaj krili stroške za čiščenje vode. ki .jo odplake naftnih ostankov mažejo predvsem v sidriščih. Zato pa so parlamentarci KPI zahtevali, nai o višini takse odloča pristaniška ustanova, ki lahko izmeri škodljivost teh odplak. Popravke je večina, podobno kot v poslanski zbornici, zavrnila. Se nator Šema pa .je spet opozoril svoje kolege na težavni položaj tržaškega pristanišča in izrazil upanje, da bo nekega dne spet obnovilo izročilo velike evropske luke v okviru splošnega načrta za preureditev italijanskih pristanišč, ki ga do dnes še ni. vodič po parku, pa tudi sicer bodo poskrbeli za razstave, predavanja, kolektivne obiske in nadaljnja proučevanja tal, živalstva in rastlinstva. Park bo ograjen, vendar ne bo izoliran od ostalega sveta, tako da ne bo v njem v ničemer spremenjen naravni habitat živali in rastlin. Po parku so že speljali steze, zgradili mostičke ter postavili napisne table, ki opozarjajo na pot in zanimivosti. Pozneje nameravajo park še znatno raztegniti. Ob navzočnosti gen. Trampuža konzula tržaškimi komunisti in delavci sploh izzval občuteno ogorčenje, poziva tržaška federacija KPI vse tržaške demokrate k vztrajni budnosti proti fašizmu in jih vabi, naj uresničijo enotno fronto proti fašističnemu izzivanju in gospodarski reakciji. KPI poudarja pri tem, da je -»sindikalista Cattanija podlo umoril veleposestnik. sin znanega fašista, o-dlikovanega z 'liktorskim reefom’. Ubit pa .je bil. ko .je pozival poljske delavce k stavki*. Jutri zaključek III. prikaza krajevnih dejavnosti v Paiuzzi V Paiuzzi se bo jutri zaključil III. karnijski prikaz krajevnih dejavnosti in izročil, na katerem nastopajo tudi nekateri razstavljavci iz avstrijske Koroške in iz sosedne Slovenije. Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem E. Moro bo ob tej priliki s posebnim govorom opozoril na pomen te tradicionalne prireditve. Slovesnosti se bodo začele ob 9. uri, ob 11.30 pa bo Moro sprejel avstrijskega in jugoslovanskega generalnega konzula v naši deželi dr. Bechneta in Borisa Trampuža. V spremstvu podpredsednika Mora si bosta gosta nato ogledala razstavo. Izjava KPI ob umoru sindikalista v Modeni Tržaška federacija KPI je poslala delavski zbornici v Campo-gallianu pri Modeni sožalno brzojavko, v kateri izraža svojo solidarnost svojcem in tovarišem ubitega sindikalista Ernesta Cattanija. Ob tem dogodku, ki je tudi med Voda v kraških vaseh samo za nujne potrebe Konzorcij za kraški vodovod skupaj z združenimi občinami Nabrežina, Zgonik in' Repcntabor ugotavlja, da se suša in pomanjkanje vode nadaljujeta, kar ovira dobavljanje vode v kraških-vaseh treh občin in zato ponovno vabi vse potrošnike vasi, ki imajo dovolj vode, naj jo uporabljajo samo za nujno potrebna opravila po domovih. Posebej pa naj se izogibajo namakanju travnikov in zalivanju vrtov, ker tako onemogočajo potrošnikom višjih vasi in vasem, ki so na koncu vodovoda, razpolaganje tudi z najmanjšimi količinami vode. Uprava konzorcija poziva vse k uvidevnosti in odgovornosti in jih prosi, naj spoštujejo dana navodila. Predsednik Srečko Colja V imenu odbora za solidarnost z grškim ljudstvom je arh. Roberto C- ,ta poslal grškemu veleposlaništvu v Rimu naslednjo brzojavko: -»Občuteno protestiram za sodno razpravo in obtožbe proti grškim demokratom. ki so krivi samo tega, da so branili svobodo svojega ljudstva. Zahtevamo, naj se preneha z mučenjem in naj se takoj osvobodijo zaprti protifašisti*. SINDIKALNA DEJAVNOST JE UTIHNILA PRED DOPUSTI Razčlenjene stavke v Grandi jevi podružnici FIAT - Osnovna zahteva je priznanje delavskega sveta in sindikalnih pravic Letošnje »vroče poletje* se bo za mesec dni ohladilo. Sledila mu bo nova «vroča jesen*. Bralcem je že jasno, da ne pišemo o meteorološkem poletju, temveč o sindikalnih bojih, ki so zadnje dni pešali in skoraj utihnili. Velike tovarne se pripravljajo na zaporo, nekatere pa so že zaprle svoje težke železne vhode in prekinile proizvodnjo, ker je večina zaposlenih delavcev šla na dopust. To pa pomeni, da so šli na dopust tudi sindikalisti, ki so prav tako potrebni počitka. Res pa je tudi, da ni povsod tako. So podjetja, ki ne prekinejo dela in bodo, čeprav s skrčeno delovno silo, nadaljevala skozi ves avgust do septembra in še dalje, brez prestanka. Med temi naj bi bilo tudi podjetje »Fiat - Grandi*, ki prodaja in popravlja avtomobile in nadomestne dele. V tem podjetju pa se množijo, iz dneva v dan, razčlenjene preki- nitve dela. Kronika ne more zabeležiti vseh, vendar imamo občutek, da so te prekinitve, katerim delavci disciplinirano sledijo, občutno znižale ritem storitev in prizadele nepopustljivemu lastniku dobršno materialno škodo. Delavci so nam rekli, da ne nameravajo popustiti, ker se zavedajo pomena svoje platforme. Prav te dni so časopisi poročali o sklepu in podpisu sporazuma v osrednjem turin-skem Fiatu za iste zahteve, če so torej Agnelli in drugi upravitelji tu-rinskega koncema, ki šteje skoraj 180 tisoč delovnih moči, klonili pred njihovimi zahtevami, naj klonijo delavci v manjših podružnicah? Nikakor ne. Boj bo torej trd in se bo zaostroval, dokler se ne bodo obnovila pogajanja na osnovi predlogov delavskega sveta. Delavci so nam tudi potrdili, da je v ospredju tega spora tudi priznanje delavskega sveta, ki niiiimiiiimiiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimmiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiniiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii V SODELOVANJU SAP.SLAVNIK Od nedelje naprej vsako uro z avtobusom iz Trsta v Koper Enosmerna vožnja bo stala 240 lir oziroma 400 dinarjev . Skupni stroški in skupen dohodek - Ugodne Sapove zveze na relaciji Pulj-Trst-Benetke V nedeljo, 8. avgusta, se bo začel stvarno izvajati sporazum med tržaškim avtoprevozniškim podjetjem SAP (inž. Sergas) in koprskim podjetjem »Slavnik*: avtobusi obeh podjetij bodo začeli voziti na progi Trst-Koper po skupnem voznem redu vsako uro, in sicer od 7. ure (v Kopru je seveda tedaj 6.) do 21. ure. SAP in Slavnik sta že v preteklosti sodelovali na tej progi, in sicer kot neodvisna partnerja, z novim sporazumom pa sta okrepila sodelovanje v smislu, da bosta po novem skupno krili stroške za obratovanje omenjene proge, skupno pripravljala vozne listke in opravljala druge potrebne usluge ter si medsebojno delila dohodek. Od nedelje naprej bo torej tukajšnjim prebivalcem na razpolago vsako ufo avtobus za Koper, Koprčanom pa prav tako ugodna zveza s Trstom. Vožnja v smeri Trst-Ko-per bo stala 240 lir, listek iz Kopra v Trst pa 400 starih dinarjev. Odhajanje avtobusov vsako uro je že samo na sebi velika pridobitev za naše kraje, še več pa bo nova služba na relaciji Trst-Koper pomenila za vse tiste poslovne ljudi, turiste, zasebnike itd., ki jim je osebno vozilo tako v Trstu kakor tudi v Kopru prej v napoto kakor v pravo korist. Poleg vsega je treba imeti pred očmi dejstvo, da so avtobusom na mejnih prehodih na razpolago posebna cestišča, tako da bo potnikom prihranjeno čakanje na mejne formalnosti, kar je zlasti v pasjih dneh prava muka. Kakor omenjeno, bodo vozili avtobusi iz Trsta v Koper vsako uro. Proga bo začela obratovati poskusno, v smislu da bodo morda pozneje odpravili kakšno vožnjo, kolikor ne bi bilo med potniki dovolj zanimanja zanjo. Možno je tudi, da bodo avtobusi vozili bolj poredkoma ob nedeljah. Toda za omenjene spremembe se bosta podjetji odločili po preteku poskusne dobe. SAP vzdržuje s svojimi 36 avtobusi mestne proge C, D, R. T. N, S. (pred časom tudi progo Oberdankov trg - Rumena hiša) medkrajevne proge Trst - Dolina, Trst - Škofije, Trst - Ricmanje, Trst - Mačkovlje, Trst - Fernetiči in Trst - Pesek, ter mednarodne proge Trst - Koper, Trst - Buje in Trst - Pulj. Poleg tega vozijo njegovi avtobusi tudi na redni progi Trst - Benetke. Mednarodne proge z Jugoslavijo obratujejo seveda v skladu z videmskim sporazumom. Tako bodo avtobusi tudi na novi okrepljeni progi Trst-Koper (doslej so Sapovi in Slavnikovi avtobusi vozili na njej le trikrat dnevno) lahko sprejemali potnike na postajah do meje, pozneje pa vstop ne bo dovoljen. Izstop pa bo možen prav tako na vseh postajah sosednega področje. Ko smo že v avgustu, to je v času počitnic in poletnega premora, naj zabeležimo še zanimivo zvezo Sapovih avtobusov na poletni progi Trst-Pulj. Avtobus odhaja vsak večer iz Trsta ob 21.15 in j prispe v Pulj nekaj po polnoči (pro-I ga je speljana vzdolž istrske obale niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmimiiiiiiMiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV ODBORA ^PRIMORSKA RAZSTAVLJA) Popolni Lunin mrk: vsi z očmi proti nebu Sinoči smo lahko opazovali popolni Lunin mrk. Ta zanimivi nebesni pojav je privabil na ulice veliko ljudi. V začetku mrka so bili lunini obrisi sicer zelo medli, polagoma pa je postajala slika čedalje bolj razločna. Popolni mrk je trajal približno eno uro in štirideset minut, poleg tega pa je bilo zanimivo gledati pojav tudi pozneje, ko se je Luna začela polagoma prikazovati iz sence. Septembra bodo odprli naravni park ob Belopeških jezerih V nedeljo 12. septembra bodo slovesno odprli deželni alpski park pri Belopeških jezerih. Park zavzema približno 50 ha okoli obeh jezer, ki sta nastali za morenskimi u-sedlinami, ki jih je pustil za seboj nekdanji ledenik, ko se je umikal v osrčje Mangarta, Ponc in Pri-vata. Čeprav ni preveč obsežen, obsega deželni park zelo raznoliko in zanimivo floro in favno ter geologijo. Deželna uprava se je odločila za njegovo ureditev predvsem iz dveh razlogov: da bi oskrbela primerno razvedrilno področje in da bi nudila javnosti kulturno dobrino. Deželno odborništvo za kmetijstvo bo pripravilo poseben Vsestranski poslovni uspeh koprskega mednarodnega sejma Razstavljavci so zadovoljni s kupčijami - Vrsta razgovorov o poslovno - tehničnem sodelovanju Predstavniki sejemskega odbora »Primorska razstavlja* so včeraj dopoldne v Kopru seznanili novinarje z rezultati te največje gospodarske manifestacije na Primorskem. Kakor je znano, je bil sejem letos že drugič sredi julija v Kopru, rezultati pa so presegli vsa pričakovanja. V primerjavi z lanskim letom je uspeh za tretjino večji tako glede števila sklenjenih pogodb, glede obiska kakor tudi glede števila in kvalitete razstavljenih eksponatov. Na 4600 kvadratnih metrih razstavnega prostora se je pojavilo 139 razstavljavcev, od tega 104 domači, 32 italijanskih, 3 avstrijski in 1 zahodnonemški. Obiskovalcev je bilo okrog 53 tisoč, od tega zelo veliko tujih turistov. Razstavljavci so lahko brez izjeme zadovoljni s sklenjenimi kupčijami. Iz potrjenih faktur je razvidno, da so na sejmu prodali za 9 milijonov 400 tisoč novih dinarjev blaga, predvidenih poslovnih zaključkov pa je za okrog 24 milijonov dinarjev. Torej, poslovni u-speh sejma je za 33 milijonov 400 tisoč novih dinarjev prodanega blaga, kar je precej več, kot so pričakovali. Pri tem naj omenimo velik uspeh salona navtike, kjer se je na razstavnem prostoru 1200 kvadratnih metrov pojavilo 8 domačih, 6 italijanskih in eno za-hodnonemško podjetje. Vsa podjetja so s kupčijami zelo zadovoljna, saj je na primer Tomos prodal celotno zalogo novega tipa motornega čoT na iz plastične mase. Nadalje naj omenimo velik uspeh sejma glede razgovorov o poslovno tehničnem sodelovanju. Na sejmu sta se tovarna strojne opreme Ruše in tovarna športnega orodja Elan sporazumeli z dvema tovarnama iz Ferrare o kooperacijskem sodelovanju. Razen tega so bili na sej- mu štirje razgovori o možnostih vlaganja italijanskega kapitala predvsem v slovensko industrijo drobne kmetijske mehanizacije in deloma v kovinsko industrijo. Novinarji so zatem zastavili predstavnikom sejemskega odbora več vprašanj o perspektivi te pomembne gospodarske manifestacije. Dosedanje izkušnje ter interesi trga so pokazali, da mora prihodnost sejma temeljiti predvsem na treh postavkah: maloobmejni promet ter poslovno tehnično sodelovanje, navtika in turizem. Medtem ko so glede maloobmejnega prometa in navtike letos že postavili trdne temelje, pa je vprašanje turizma dokaj odprto. Organizatorji bodo do prihodnjega sejma podrobno proučili to vprašanje in dali turizmu v smislu poslovnosti tisto mesto, ki mu pripada. Glede na veliko zanimanje tako domačih in tujih razstavljavcev za prihodnji sejem se seveda postavlja vprašanje deviznega kreditiranja in razširitve prostora. Ljubljanski banki gre vsa zahvala, saj je letos podprla prireditev s 120 milijoni lir in tudi obljubila pomoč za prihodnje leto, vendar organizatorji menijo, da je treba glede na veliko zanimanje zagotoviti vsaj desetkrat večjo vsoto za uvoz opreme. Težnja je namreč, da bi dobila prireditev «Primorska razstavlja* registracijo mednarodnega sejma. Posamezna domača podjetja so že pokazala pripravljenost, da bi z deviznimi sredstvi podprla prihodnji sejem, pa tudi ugledne osebnosti iz tujine, ki so obiskale sejem, so se zavzele za materialno podporo. Naj omenimo še to, da je sejemski odbor že kupil plastično kupolo z okrog 100 kvadratnimi metri razstavne površine ter razmišlja tudi o drugih načinih razširitve razstavnega prostora. Ob koncu so se člani sejemskega odbora zahvalili vsem domačim in tujim razstavljavcem za udeležbo, nadalje pokrovitelju sejma, predsedniku obalnega sveta Miru Kocjanu, predsedniku gospodarske zbornice Slovenije, številnim družbenim delavcem, gospodarstvenikom, predstavnikom tiska in radia in vsem drugim, ki so prispevali k uspehu drugega sejma »Primorska razstavlja*. L, O. Dva sarajevska žeparja za zapahi Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj stopili na prste dvema Sara-jevčanema, o katerih domnevajo, da pripadata tolpi žeparjev, ki so te dni prispeli v naše mesto. Kot smo že včeraj poročali, je o prihodu skupine nepridipravov v naše mesto sporočilo osebju letečega oddelka tržaške kvesture osebje reške UJV. Aretirana Sarajevčana sta 22-letni Hamid Smajlhomejič ih mladoletni Kemail M. Včeraj popoldne sta v veleblagovnici UPIM izmaknila 15-letni Koprčanki Silvi Škrbec denarnico z 10 tisoč lirami, potem pa skušala pobegniti. Neka prodajalka ju je opazila pri nepoštenem poslu in obvestila kolego, ki je ustavil nepridiprava. Pri sebi sta imela bankovec za 10 tisoč lir. ter se med drugim dotika Rovinja), iz Pulja pa odhaja ob 7.30 (jug. čas) ter prispe v Trst okrog poldne. Večerni avtobus iz Trsta ima zvezo s Sapovim avtobusom, ki pripelje v tem času iz Benetk, pa tudi jutranji avtobus iz Pulja ima nadaljnjo zvezo za Benetke. Te proge so poslužuje veliko število zlasti domačih in tujih turistov, tako da se je SAP odločil za to, da zaprosi pristojne oblasti za prehod z začasne poletne proge na stalno vsakodnevno zvezo čez vse leto. Težak tovornjak obtičal na križišču Trga Baiamonti Na Trgu Baiamonti je bilo sinoči nenavadno živahno. Tik pred sema-forom je namreč obtičal težak tovor-njak-hladilnik in ni se mogel več premakniti ne naprej ne nazaj. Jasno je, da je to povzročilo občuten zastoj v prometu, ki je ravno na tem križišču običajno zelo velik. Ta delni zastoj je trajal skoraj štiri ure, to je čas ki so ga uporabili gasilci, da so o-menjenega cestnega velikana odstranili s križišča. Krog in krog trga se je seveda zgnetla običajna množica radovednežev, ki jih je priklicala ta neobičajna cestna nevšečnost. Nenavaden dogodek se je pripetil okrog 18.30, ko je na mestnih ulicah največ prometa. Tedaj je po Istrski ulici navzgor privozil tudi neki to-vornjak-hladilnik z angleško evidenčno tablico, ki je last prevozniškega podjetja Notis Economopoulus s sedežem v Rimu, v Ul. Angelo Secchi 8. Upravljal ga je Arturo Agostini iz Rima, Ul. Pisino 45. Ko je Agostini privozil skoraj do semafora, namenjen v Ul. Baiamonti, je zavrl. Vozilo se je sicer ustavilo, ni se pa potem več premaknilo z mesta. Kaže, da so zavore popolnoma blokirale vozilo, čeprav ni moč izključiti možnosti, da je počila osrednja kolesna os. Dejstvo je, da je težko vozilo, kot rečeno, obtičalo na osrednji stezi cestišča, za njim pa se je ustvarila dolga kolona drugih vozil. Promet se je nekoliko uredil šele po prihodu mestnih redarjev in orožnikov, ki so usmerjali vozila na proste steze. Gasilci, ki so prišli na kraj, so se morali pošteno spotiti, da so z ročnimi dvigali dvignili tovornjak ter postavili pod njegova prednja kolesa druga manjša kolesa, ter tako odvlekli okoli 22. ure s posebnim žerjavom težko vozilo do najbližjega parkirnega prostora na Istrski ulici. ga sestavljajo delegati posameznih obratov. Rekli so nam, da je to dokaz vidne sindikalizacije tudi uslužbencev tega podjetja, kjer doslej razredna zavest res ni bila na višku. Zato pa je boj vseh 120 uslužbencev za uzakonitev vloge delavskega sveta v podjetju tembolj pomemben. Za sindikalno kroniko smo zabeležili tudi neuradno, a verodostojno vest, da je bil po nekajmesečnih pogajanjih končno parafiran osnutek sporazuma o prehodu vseh delavcev tržaške tovarne strojev pri Sv. Andreju v boljunško Grandi Motori Trie-ste, kjer bodo tvorili hrbtenico delovnega kolektiva, tudi zaradi svoje izkušenosti in tehnične spretnosti. Tovarno strojev pri Sv. Andreju bodo torej zaprli pred koncem leta, ko bi morala steči proizvodnja v boljunškem podjetju GMT. Proizvajali bodo pogonske stroje, vendar verjetno ne turbin za ladje, za katere je bila specializirana tovarna strojev. V tem pogledu vladajo med tehniki tovarne strojev določeni pomisleki, ker menijo, da bi ta obrat lahko ohranil vsaj to specializirano proizvodnjo. Sporazum, ki so ga sindikalisti parafirali, ne pa podpisali, uvaja nove delovne pogoje, nagrade in razne druge sindikalne pravice, vendar ga ne poznamo v podrobnostih. Prej morajo o njem razpravljati delavci v tovarni strojev na svoji skupščini, ki jo bodo sklicali prve dni septembra. Tedaj bodo delavci morali sporazum ratificirati, na kar bodo sindikalisti FIOM, FIM in UILM imeli mandat in ga bodo podpisali. «Gangstrsk?» podvig pred trgovino z oblačili Prizoru, ki se je predsinočnjim, nekaj po 3. uri zjutraj, odigral pred trgovino z oblačili «Mery» na Drevoredu D’annunzio 7/3, ni prav nič manjkalo, da bi se ne dostojno uvrstil v kak gangstrski film izpred tridesetih let. Elegantno oblečen moški je ob tisti uri z vso silo zavrl pred trgovino svoj kromiran bel avto cou-pe, stopil iz njega, zalučal v šipo izložbe top predmet in bliskovito pobral vse, kar mu je prišlo pod roko: dve kompletni moški obleki, tri pare hlač, nekaj majic in druge drobnarije. Nato je sedel spet v avto in zdrvel proti Trgu Foraggi. Vse je trajalo le nekaj sekund, tako da je neznani vlomilec nemotoma izvršil svoj posel. Nekdo ga je sicer videl, kako je stopil s plenom tatvine v avtomobil, vendar pa je bilo že prepozno, da bi ga ustavil ali pa si izpisal registracijo evidenčne tablice. Agenti letečega oddelka so na telefonski poziv neznanca prihiteli do trgovine, kamor so poklicali tudi njenega lastnika, 56-letnega Vin-cenza D’Andolfa, ki je ocenil škodo ukradenega blaga in razbite šipe za okrog 130 tisoč lir. Težko ranjenega otroka prenesli iz bolnišnice v Palmanovi v tržaško Predsinočnjim ob 20.30 je v otroško bolnišnico «Burio Garofolo* pridrvel s polno sireno rešilni avto RK, ki je pripeljal iz civilne bolnišnice v Palmanovi 10-letnega Luciana Liuta iz Cervignana. Otroka je predvčerajšnjim popoldne zadel v prsi strel iz puške in so ga zaradi tega težko ranjenega nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico v Palmanovi. Tu bi ga morali nujno operirati, vendar pa so zdravniki menili, da je bolje prenesti ga v tržaško otroško bolnišnico, ki je bolje opremljena, zlasti za otroške posege. Otrokov oče je precej zmedejo povedal, da se je otrok igral na dvorišču hiše, kjer stanujejo, s svojim bratrancem. Nenadoma pa je ta stopil v sobo, snel s klina težko lovsko puško in jo skrivoma prinesel na dvorišče. Nesreča se je pripetila v hipu, ko je Lucianov bratranec nehote pritisnil na petelina. Naboj se je zapičil prav v Lucianove prsi. Zdravniki tržaške otroške bolnišnice so si pridržali strogo prognozo. V SREDO. 11. t.m. BO V LETNEM GLEDALIŠČU V OPATIJI NASTOPIL SVETOVNO ZNANI BALETNI ANSAMBEL BERJOŽKA Pod vodstvom ljudske umetnice ZSSR in dobitnice državne nagrade Nadježde Nadježdine bo ansambel, ki je edini dvakrat gostoval v milanski Scali, izvajal vrsto ruskih narodnih plesov, kol in zabavnih plesov, ki se bodo končali z velikim kozaškim plesom z nad 100 nastopajočimi plesalci. Ob tej edinstveni priložnosti organizira POTOVALNI URAD AUR0RA Jon N avtobusni izlet v Opatijo z odhodom iz Trsta ob 18.30 In s povratkom takoj po končani predstavi. K CENA IZLETA (vključno z vstopnico) JE 6.000 LIR. Prijave za izlet sprejema kot tudi posamezne vstopnice prodaja potovalni urad AURORA, Ulica Cicerone 4, telefon 29 243. • število prostorov je omejeno • Požar pri Medji vasi in pri Repentabru Sinoči, nekaj po 20. uri, je pri Medji vasi, v bližini vodnega rezervoarja, izbruhnil hud požar, ki je zažgal približno 10 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča. Gasilci z Opčin in iz starega pristanišča so se morali truditi dobro uro, da so popolnoma pogasili ogenj, V prvm popoldanskih urah pa so ognjeni zublji zajeli okrog 5 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča pri Repentabru. Požar je izbruhnil v bližini železniškega tira. Openski gasilci so se spopadali s plameni skoraj dve uri. Šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1970-71. Lestvice bodo na vpogled, deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »Fr. Prešeren* — Vr-delska cesta 13/1. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole Tajništvo obvešča, da seču avgustu urad sindikata odprt vsak četrtek od 18. do 19. ure. v me- Slovensko gospodarsko združenje obvešča sve svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane, da ima do 31. avgusta t. 1. poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. Včeraj - danes Danes, sobota, 7. avgusta KAJETAN Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.27. Dolžina dneva 14.32. Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 6.26. Jutri, nedelja, 8. avgusta MIRAN Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 31,4, najnižja 24,8, ob 19. uri 29,8 stopinje, zračni tlak 1004,8 stanoviten, vlaga 76-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb. Umrli so: 62-letni Dante Marassi, 83-letni Serpentelio Secondino, 84-let-na Anna Toso, 48-letna Nada Marži por. Sossi, 82-letna Maria Ferro vd. Rumetz, 77-letna Gioconda Blasizza vd. Fonda, 73-letni Carlo Pertot, 76-letni Giovanni Leghissa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlfEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. PODJETJI V KOOPERACIJI S. A. P. - TRST in SLAVNIK - KOPER OBVEŠČATA CENJENE POTNIKE, DA PRIČNETA Z 8. AVGUSTOM 1971 VOZITI NA PROGI TRST — KOPER V KOOPERACIJI PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: TRST-KOPER Odhodi iz Trsta: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 Odhodi iz Kopra: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 POTNIKI! Koristite ugodnosti, ki vam jih nudi novi vozni rad in se izognite koloni osebnih vozil na mejnem prehodu in skrbi za parkiranje v obeh mestih. Obiščite XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ki bo do 17. avgusta — tokrat prvič že v novih sej"emsklh prostorih. IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROšNEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VOZIL - VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI - PESTER ZABAVNI PROGRAM 25%-nl POPUST NA ŽELEZNICI IN AVTOBUSNIH PROGAH LJUBLJANA TRANSPORT Na trii Edii Ul : vi, 10 tr, zb jf Nu Hi ki Gledališča N H, bil H Nv H, N ‘9 k iy r'at vtt Drevi Rigoletto na Grad*1 Drevi se bo s prvo predstavo jf dijeve opere »Rigoletto* odprl na du sv. Justa zastor nad kratko lkj no sezono na odprtem, ki jo s s

. Technico'" Prepovedano mladini pod 18. H !?«i lili s Aurora 15.30, zadnja predstava ob r «Questo pazzo, pazzo, pazzo 9| do*. Technicolor. Iinpero zaprto. ^ Cristallo 16.30 »Provinciale 9 \.y, , -«i York», Jack Lemon, Sandy DelV Ji Technicolor. .< Capitol 16.30 Začetek revije < »...kakor Hitchcock...* «Cad9V ■ dagli artigli d’ acciaio*. Schneider, Maurice Roonet. color. Moderno 16.30 «Tempo Robert Hossein, les Aznavour. Technicolor. RO91? . Tech”1, di violenj Virna Lisi. ^ vedano mladini pod 14. letom- y in aa r»_____flJ”1 'L, nienfe Vlttorlo Venelo 17.00 Revija grozote. «Senza sapere nien*J. lei*. Technicolor. Prepovedano dini pod 14. letom. m Ideale 16.30 «Ultimo tramonto s j, terra dei Masters*. Buri IveS. Nancy Kwan. Technicolor. Wcste„*, »Chisum*, John Astra 16.30 VJif1’ Technicolor. Abbazia zaprto. KINO «|R|S» PROtff predvaja danes ob 19.30 D3rVfli dramatični film: I LUPI ATTACCANO IN BRANC" Igrata: Rock Hudson in Silv , | Koščina ^ Zveza partizanov z Opčin i° H Tabor priredita jutri, G. sS* „ izlet v Predmejo z avtobusom sebnimi avtomobili. Ob 10. uri Pjj^ ganje vencev na spomenik PaCL J Nato v bližnjem gozdičku čevapčiči in domačim vinom. * v Črnem vrhu. Odhod z OpčUJi-6. uri izpred prosvetnega clorna„ sovanje v trgovini pohištva ** Proseška 6. I V H V s N K. iy Ho N S, dt >( <9i vii( V s So J li,' * H Sor U is H V S 'se, S' tr, V 5$ \ I ftd 23 meseCfl junija letos, malo Wje ' Urte so agenti cestne po-% 5o0ra . Pohiteti ma državno % fjjf Kontovelu, kjer sta tpžašlr« lk) ter ford anglia, oba te^istracijo. Ul a,i Pr‘f,a’ Doriana Busechian ’ videu j' olpi 32> J® dejala, da 10 trčeni C*Va mtedcniča, kako sta «beiai stopila iz avta fiat 1100 - je a, pr°ti Opčinam. Medtem *8ju policistov ostalo na * iW' -,60'0’ da sestavijo zapisnik, zli za sedli v avto in se po- N kot 9mlima- Res so P° nekai kli ODotli/ • "'eteih vožnje zagle-bii ^ajočega se mladeniča, ki krvav za oo so ga in ga legiti-bžavlj,na “'letnega madžarskega Jbem,n ? «tvana Laszla Bazokija a je dej ]®a naselja pri Padričah. ipih, 24.18:’ da se je s sonarodnja-^jem •Ferencem Laszlom r,iatU linnZ ,istega naselja, peljal ier sta UU’ ko ie Prišlo do trčenja. policistov, sta L. so a„: ,.v;'aN na svojo stran. Sledilj ;eentI Po krajšem iskanju skriva? brugega Madžara ki se -tfem 2a nekim drevesom v , m gozdičku. "'"'■III.,: lims*«? s* !S0> Al-ori-jria rad' rt®-le«' jio* iafli :ep* iW iol« ara-.tek u- VPRAŠANJA IN ODGOVORI ^nčano delovno razmerje ltl «nesocialne» pokojnine •otti S njK^fn smo ugotovili, da je ^ iitaui«, še kar priljubljena J^očiij ?J1 dnevnika. Zato srno se te( toH„a, i° bomo objavili dva-L^tes nSk°' Socialna vprašanja i abtuaiZredno važna in še poseb-5 je uij?3, novosti in sprememb i teljg K°’ da je dobro če naše ,1« ir*' to P' i«f' tce-j ^•Morski dnevnik IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Madžara sta z ukradenim avtom povzročila nesrečo in zbežala •"•znala sta, da sta bila vinjena - Sodniki so obsodili vsakega pogojno na 8 mesecev zapora po prsih in po Ko so ju odpeljali na zaslišanje, sta Madžara priznala, da sta izmaknila avto pri Padričah in sicer 44-letnemu Giovanniju Filiputtiju iz Doline št. 289. Ker je bil Bazoki težko ranjen, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, čeprav je mladenič že po dveh tednih zdravljenja, popolnoma okreval. Na včerajšnji razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem (pred. Cor-si, tož. Borracetti, zapisničarka Casanova) sta bila Madžara prisotna v priprtem stanju. Potrdila sta tatvino, avta, zraven pa še povedala, da sta bila tisti večer precej vinjena, zaradi česar naj bi tudi prišlo do trčenja. Bazoki je še povedal, da je načrt za tatvino pripravil Tossy, ki je tudi šofiral avto. Javni tožilec je predlagal za vsakega pa 8 mesecev zapora in 40 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Coslovich pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo kazen. Sodniki so obsodili oba zaradi tatvine avtomobila pogojno na 8 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni ter odredili njuno takojšnjo iz- '‘"■MiiiiiiiiinniniuiiiiiiiiinmmnimiiiiiiiiiiimmiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiMia ajimi seznanjamo, jih Seve., • svetujemo. Vsem pa bo-°bgovar • ?.ac*e V0Ue bali nasvete Jali na njihova vprašanja. r**rn*no delovno Ellerje 'CaWri' dolina): «čez dva me-%ce j7,1 v pokoj. Ker sem šibke \ . n zadnje čase boleham, id-: r°bo p °bvestili na delu, da me er pa dopolnitvi 60. leta odpustili. I 'oče'), *li rQcf j0 družini le jaz delam, b0 , Poprej ostal v podjetju > e kaj zaslužil. Je to mo- , da sa agrarno sporočiti, Josip ■N jn bo delovno razmerje med 80. k* bdajalcem pri dopolnit-Prekinilo. Zakon, ki pre-‘ v'teniK Ust delavcev razen iz !Sncp bariogov, ne velja za . Va-š problem je gotovo ° v enakih pogojih go- li ^lali uP°kojencev, ki bi radi ^ _2aradi slabih družinskih e«" le* J5| *i>t>wZmer- Vprašanje pa je ‘ V, 0rh n . n°> kajti z ogromnim V Italir borienih, ki je trenutki11! Ja j1' so sindikati v tem pri-i„?de sii„ .v° Pot: najprej zaposliti ln nezaposlene, nato šele upokojencem nadaljnje 0cia. n® pokojnina lir' ae upa (Trst): tlmam že 75 i;„ Pofcojnjno Pa dobivam le 12.000 tl/«. De;!??' s čimer ne morem ti H, p moram tako še pri te C^ik0nmpam namreč nevesti f *ii )lrJ>Tn pr‘ pospravljanju hiše. kabi v 0 Povišali pokojnino?». lu,ai ob.o„ Primer, Andreina V., je v-9.l0n 7 io n/vi .. žšre„'’a'len' Z 12.000 lirami člo-JJl pa (ne ve, kaj bi počel. Na i«"' ta Pokojnina še vedno '•'■'• <*- ^a, čeprav so že pred-Dl tudi ti pokojnino zvitem upokojencem nu- ^ {b da b. IjjL uj/wis.u,iciiv-dii uu- M ^ ŠeVni-k° bla?ajno- Tre‘ bbukpj^0-*?'118’ ko*- -i0 2e *me' ^ p **'* trj . • IDolina): «Čez nekaj L, >*'vhkuj/ v.v^c e, ti)i.te^n^dern d pokoj. Delal sem V.teru .Podjetjih. Koliko pokoj-i!e,aPrlr5°b*l?». d°kaj zapleten, ker - f,hab i s en pri raznih tvrdkah liji0 VaJ1 ker nam niste objasnil, ^ a- V iv, podjetja plačevala do- -irih v tp uJclJa piacevaia uu- -rcterje s te primeru, da je vaše irfte, b,«,?0c*alnim zavarovanjem Ninine dobil Približno 63.000 pustitev iz zapora, če nista priprta iz drugih razlogov. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so oprostili oba vožnje brez vozniškega dovoljenja. Javni natečaj pokrajinske uprave Vsi, ki se nameravajo udeležiti javnega natečaja za mesto upravnika zdravniško - mikragrafskega odseka tržaškega pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, lahko še vedno vložijo prošnjo. To je včeraj sporočila tržaška pokrajinska uprava, ki je podaljšala rok za vlaganje prošeni za javni natečaj do 12. ure dne 30. septembra 1971. Prošnjam je treba priložiti vse zadevne dokumente. Poleg tega pokrajinska uprava obvešča, da se natečaja lahko udeležijo vsi direktorji in pomočniki oddelkov zdravniško - mikrografskega odseka o-menjenega laboratorija. Nadalje vsi tisti, ki so vsaj šest let zaposleni v laboratorijih za higieno in profilakso. ki so odvisni od države ali drugih javnih ustanov. Natečaja se lahko udeležijo tudi univerzitetni asistenti na medicinski in kirurški fakulteti. Tudi za slednje velja šestletna delovna starostna doba. Za vse pa je prvi pogoj diploma v medicini in kirurgiji. Podrobnejše informacije nudijo v glavnem tajništvu tržaške pokrajine, v Ul. Geppa. 21/11., in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure. Dokaj čuden primer Kljub vsemu pisanju pa še vedno kaže, da je še vedno preveč kmetov-upokojencev, ki plačujejo doklade. Torej vas opozarjamo, da je odveč plačevati doklade, ko ste dobili pokojnino. Je denar, po domače «vržein proč». Poskrbeti je treba takoj za izbris in ponoven vpis v bolniško blagajno upokojencev. Zgodil se je namreč čuden primer. Nekdo je plačeval doklade ne samo zase, potem ko je bil več let v pokoju, temveč celo za ženo, ki je umrla pred dobrim letom. Enostavno ni vedel, da bi moral poskrbeti za oba izbrisa in še posebno za ženin izbris. Torej še enkrat: pazite, kajti doklad vam gotovo ne bodo vrnili. # * * • Za pojasnila glede socialnega zavarovanja lahko pišete na naslednji naslov: «Sodalna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon-tecchi, G — 34137 Trst» ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa, 9 - 34132 Trst, tel. 35-458. b.l. Sprememba urnika na avtobusni progi Reka-Trst-Benetke Reško prevozniško podjetje «Auto-trans», ki vzdržuje mednarodno avtobusno progo Reka - Trst - Benetke, je za letošnje poletje nekoliko spremenilo urnik avtobusnega voznega reda. Ta proga bo namreč odslej delovala ob četrtkih in ob nedeljah, Odhod z Reke bo odslej ob 6. uri zjutraj. V Trst dospe avtobus ob 9. uri, v Benetkah pa ob 12. uri. Povratna vožnja iz Benetk bo ob istih dnevih (t.j. ob četrtkih in nedeljah) ob 15.30. Prihod v Trst bo ob 19. uri, na Reki pa bo ob 21.40. Za taste potnike, ki bodo naročili vozovnico s povratno vožnjo, je predviden precejšnen popust. PISMO UREDNIŠTVU Glas starih revnih upokojencev I Cenjeno uredništvo «Primorskega dnevnika* — Trst Poredko se oglašamo in še takrat so le trpki naši glasovi. Primorski dnevnik je dne 23.1.1971 objavil naš dopis Ludvika Gruntarja iz Gorice, naše pritožbe starih upokojencev, bivših avstro-ogrskih vojakov, glede zakona štev. 313 z dne 18. marca 1968, ki nam priznava čas prve svetovne vojne in sicer od 25.5. 1615 do 30.6.1920 za povišek naših zares revnih pokojnin. V našem dopisu smo opisali kako »častno* smo bili postreženi na uradu INPS v Trstu. Na naš takratni dopis nam je u-redništvo Primorskega 23. 1. 1971 blagohotno odgovorilo in nam dalo ■tudi pojasnilo, zakaj in čemu toliko zavlačevanja s strani socialnega zavoda. V resnici se to čakanje in te obljube vlečejo vendar že predolgo; 18. t. m. bodo potekla tri leta in pol — to je 42 mesecev, reci in piši 1277 dni. Mnogi — premnogi so odšli v boljšo domovino, in mi še preživeli, a teh nas je malo več, pa še čakamo in čakamo na dane obljube. Obljubljeni 30. junij 1971 je že za nami in o kaki rešitvi naših vloženih prošenj ni duha ne sluha. Potrpljenje, pravijo je božja mast, ampak gorje onemu, ki se z njo maže. Sicer tudi potrpljenje mora imeti svoje meje, naš primer pa je prekoračil po času in čakanju vse mere. Stari upokojenci smo mirni in pošteni državljani republike, saj vestno izvršujejo svoje dolžnosti, letno pošteno plačujemo davke, letne sindikalne izkaznice in pristojbine, ne gradimo barikad, ne požigamo, ne ubijamo niti ne krademo bank. Leta in leta poslušamo razne obljube ministra za socialno skrbstvo, poslušamo sindikalne obljube, lepe obljube, žali bog ostajajo pa le širokoustne neizpolnjene obljube. In to ni lepo. Meseca avgusta in septembra imajo uradi in tudi uradniki INPS svoje počitnice, kar je tudi pošteno in pravilno. ni pa prav nič pošteno, da naj osel čaka da spet trava zraste (če prej ne pogine). Naj še dodam, da bi bil skrajni čas, da prenehajo ta »častna* zapostavljanja revnih in starih upokojencev, saj ne prosimo usmiljenja, le dejanske enakopravnosti si želimo in kar nam po zakonu pripada — enake dolžnosti, enake pravice: Naj vendar vlada poskrbi potom zakona št. 313 za izboljšanje življenjskega standarda, za zadnje dni našega življenjskega potovanja, saj to bi bila resnično častna, najlepša reforma italijanske zakonodaje iz vseh časov. Mogoče bi tako reformo enoglasno izglasovale vse politične stranke in struje in s tem dosegle popolno človečansko delo za vse narode na svetu. Najlepša vam hvala za objavo tega našega dopisa in naše hvaležne pozdrave. V imenu revnih in starih upokojencev Ludvik Gruntar V Gorici, 1. avgusta 1971 GORIŠKI DNEVNIK 7. avgusta 1971 Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE n ki vam v svoji specializirani sodobni enoti VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI nama (nasproti hotela Slon) tjqdl: kvalitetni izbor usnjene konfekcije za moške In Jenske, klasične In bou-10*/e teode ■ V hiši je lastna menjalnica ■ Za nakup ^ devizami odobravamo * Spusta MEJNI PROMET NA GORIŠKEM Skoso poldrugi milijon potnikov znbeležili v preteklem juliju Tudi v Beneški Sloveniji je šlo na drugo stran preko 2.33.000 potnikov - Živahen promet v Gornjem Posočju Osebni obmejni promet na Goriškem, tako s potnimi listi kot s prepustnicami, je v preteklem juliju zabeležil precejšen dvig. Po podatkih obmejne policije v Gorici je šlo čez mejo v obeh smereh 1 milijon 485.012 potnikov, kar je za nad 250 tisoč več kot pa v istem mesecu lani. S potnimi listi na prehodu pri Rdeči hiši je šlo na drugo stran 735.343 potnikov; od tega nekaj več kot 475 tisoč italijanskih in nekaj nad 260 tisoč tujih državljanov. S prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji pa se je okoristilo za prehod meje nekaj manj kot 750 tisoč potnikov: od tega jih je bilo okrog 492 tisoč italijanskih in nekaj nad 257 tisoč jugoslovanskih državljanov. Več kot polovica vsega prometa se je odvijal na prehodu pri Rdeči hiši, kjer gre ves promet s potnimi listi in še dober del onega s prepustnicami. Zato ni nič čudnega če so na tem prehodu često vrste avtomobilov v eni in drugi smeri, zlasti ob sobotah, nedeljah in posebnih praznikih. Tudi na področju Beneške Slovenije so zabeležili napredek v prometu, kjer so našteli nad 233 tisoč prehodov v obeh smereh. Od tega je bilo 145.415 prehodov s potnimi listi na bloku pri Stupici in sicer nekaj nad 96 tisoč italijanskih in skoro 49 tisoč raznih tujih državljanov. K temu je treba prišteti še nad 88 tisoč prehodov s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji na tem in drugih šestih prehodih. Največ tega prometa je usmerjenega v Kobarid in1 deloma v Tolmin in Bovec na jugoslovanski strani, zlasti ob nedeljah in praznikih, ter v Čedad in špeter na italijanski strani, kamor pa je bolj usmerjen ob delavnikih. Nova letalska proga Roiikc-Reka-Split Na otoku Krku je bil v četrtek sestanek predstavnikov letališča v Ronkah z letalskimi predstavniki z Reke in letalske družbe Pan-Adria. Ob tej priliki so se sporazumeli za obratovanje nove letalske proge Ronke - Reka - Split, kjer bodo zacelil poleti s 1. septembrom letos. Letala bodo vozila vsakodnevno, razen 'ob nedeljah, in sicer z odhodom iz Romk ob 10 uri, prihodom pa na Reko ob 10.15 po sončni uri in v Split ob 11. uri. Odlet iz Splita bo ob 17.20 (sončna ura), z Reke ob 18.40 in prihod v Romke ob 20.20 (poletna ura). Za te polete bodo izkoristili letalo, ki vozi na progi Ronke - Zagreb. Na tem srečanju so govorili tudi o nadaljnjem razvoju medsebojnega letalskega prometa in se sporazumeli za nadaljnje take razgovore še med letom. Predstavnik iz Ronk inž. Ferrari je povabil jugoslovanske sobesednike na ogled letališča v Ronkah, ki bo v kratkem. Promet v Portorosega Blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega je dosegel v preteklem juliju nad 93 tisoč ton izkrcanega blaga. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so s tem presegli 658 tisoč ton izkrcanega blaga za potrebe krajevne industrije in drugih gospodarskih podjetij, če bo ostal promet na enaki višini tudi prihodnje mesece, potem bodo v pristanišču dosegli nov prometni rekord z nad milijon ton blaga, ki bo šlo med letom skozi to pristanišče. Kot rečeno gre skoro izključno za izkrcano blago in pri tem je na prvem mestu les za Kartimavo in druge podobne tovarne; sledi tekoče in trdo gorivo za potrebe termične centrale ENEL. Naj navedemo nekaj številk: lesa so izkrcali 35.807 ton, premoga 30.824; 16.393 raznega olja, 7.381 ton žita za potrebe mlinov, 2.929 ton celuloze itd. V juliju je prispelo v pristanišče 52 ladij, od tega 42 italijanskih in 10 tujih. V vseh sedmih mesecih Pa jih je bilo 379 ali povprečno po 54 ladij na mesec. Daitts in v ponedeljek podpisi za odpravo fašističnih zakonov Danes zjutraj, od 10.30, bodo na goriškem županstvu pobirali podpise za referendum, ki zahteva odpravo fašističnih zakonov. Podpise bodo pobarali na goriškem županstvu tudi v ponedeljek od 10.30 dalje. Pokrajinski odbor za referendum javlja, da bodo na županstvu v Tržiču pobirali podpise, začenši z današnjim dnem. vsako soboto zjutraj v avgustu od 9. do H ure. V Ronkah bodo pobirali podpise na sedežu društva »De Rasa*, vsaki petek od 20. do 21.30, ter pri sodniku vsako soboto zjutraj od 10. do 12. ure. V Doberdobu bodo pobirali podpise pred domačim sodnikom za reševanje sporov. KPI zaskrbljena zaradi sodne prijave sindikalistov in delavcev Goriška federacija KPI je z zaskrbljenostjo sprejela vest o prijavi sodišču dveh sindikalnih voditeljev in nekaterih delavcev zaradi zasedbe tovarne Mucchiut v Gradišču. O stvari smo v našem listu že pisali. Goriška federacija KPI ugotavlja, da se pri nas ponavljajo številne prijave sodišču demokratičnih voditeljev in osebnosti. To spada, po mnenju komunistične federacije v okvir splošne protidemokratične kampanje, ki je v polnem teku v vsei državi. OB UDELEŽBI 2.000 PLANINCEV TUDI GORIŠKI PLANINCI NA PROSLAVI NA RAZOR PLANINI Zbrali so se planinci iz Primorske in iz Gorenjske Prisotna so bila tudi zastopstva zamejskih planincev iz Gorice, Trsta, Koroške . Pri Krnskem jezeru bodo gradili novo planinsko postojanko Tudi goriški planinci so se udeležili svečane proslave 75-letnice u-stanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila v nedeljo na Razor planini. Na planini se je zbralo nad dva tisoč planincev in prijateljev planin, ki so tja gor prihiteli iz vseh qkrajev Primorske, Gorenjske, pa tudi iz zamejstva. Poleg zastopnikov slovenskih planinskih društev iz Gorice in iz Trsta so bili prisotni tudi slovenski planinci iz Celovca. Zbrali so se v koči Razor že na predvečer praznika. Prišli so zastopniki posameznih planinskih društev. Jubilejni posvet je otvoril predsednik planinskega društva Tolmin N. Mikelica, za njim pa je govoril predsednik meddruštvenega odbora primorskih društev Janko Fili. Govorili so tudi o gradnji nove planinske postojanke pri Krnskem jezeru in so v ta namen izvolili tudi člane pripravljalnega odbora. Na prireditvenem prostoru so se zbrali številni mladi in odrasli pla- VAŽNA PRIDOBITEV V OBMEJNIH STIKIH Avtomatska telefonska zveza med območjema Gorice in Nove Gorice Uvedli jo bodo v ponedeljek, 9. t.m. - Ugodnosti bo deležnih okrog 2400 telefonskih naročnikov z območja Nove Gorice in nad 12.000 iz goriške pokrajine V Novi Gorici in v Gorici so ves ta teden preizkušali avtomatsko telefonsko linijo med tamkajšnjim območjem in sosednjo goriško pokrajino. Poizkusi so popolnoma uspeli, redno avtomatsko telefonsko povezavo pa bodo uvedli od ponedeljka 9. t. m. dalje. Naročniki bodo potem lahko sami vzpostavljali neposredno telefonsko zvezo. V Novi Gorici in okolici bodo morali pred klicno številko italijanskega naročnika napraviti najprej številko 002, naročniki z Goriškega pa 0482. Razgovori o vzpostavitvi nepo- sredne telefonske povezave so trajali celih šest let. Doslej je bilo tudi moč govoriti z naročnikom čez mejo, toda posredovati sta morali poštni telefonski centrali v Novi Gorici oziroma Gorici. Nove, prav gotovo izredno pomembne u- godnosti bo deležno okoli 2.400 telefonskih naročnikov v Novi Gorici, na območju spodnje Vipavske doline in Tolmina, ter nad 12.000 telefonskih naročnikov v goriški pokrajini. Poudariti velja, da imajo avtomatsko telefonsko povezavo tudi med obmejnimi kraji Italije in Švice, za naše kraje pa gre seveda za popolno novost. Tarife bodo nižje kot pa na primer v mednarodnem telefonskem prometu. Ena e-nota pogovora, ki traja 10 sekund, bo na primer stala 30 starih dinarjev na jugoslovanskem področju. Tehnične priprave za uvedbo neposredne avtomatske telefonske zveze med kraji na obeh straneh meje na Goriškem, sta izvedli podjetji za poštni promet v Novi Gorici in ustanova za telefonski promet v Gorici (SIP). Poudarimo naj še, da bodo neposredno telefonsko zvezo med koprskim območjem in sosednjo tržaško pokrajino uvedli še letos. V zvezi z zgornjim poročilom iz Nove Gorice sporoča vodstvo SIP iz Gorice, da so vključene v navedeno teleselekcijsko obmejno povezavo na našem področju vse občine na Goriškem z izjemo Gradeža: na jugoslovanskem področju pa so vključeni naslednji kraji: Bovec, Deskle-Anhovo, Dobrovo v Brdih; Dornberk, Kanal, Klavže, Zaključen praznik «Juventine» Kobarid, Kojsko, Log pod Mangartom. Lokve, Miren, Most na Soči, Nova Gorica, Renče, Srpenica, Šempas .Šempeter pri Gorici, Tolmin, Volčja draga in Volče pri Tolminu. Gre torej za kraje, ki so vključeni v obmejni pas za prepustnice. Tarifa, ki se bo aplicirala za take medkrajevne telefonske razgovore z italijanske strani je med-okrajna do razdalje 30 km. Ta tarifa, ki je določena po enotah, ki trajajo po 16 sekund ob delavnikih in po 32 sekund ob nedeljah ter ponoči po 23 .uri, je odrperje-na po 15 lir za enoto. Za primer naj navedemo, da bo enominutni razgovor med kraji iz tega seznama stal nekaj manj kot 90 lir. Priporočljivo bi bilo, da bi sedaj izdali seznam telefonskih naročnikov z obeh strani meje, ki pridejo pri tem v poštev. Natečaj za ravnatelja za občinsko lekarno Občinska uprava v Gorici je razpisala natečaj za službo ravnatelja občinskega lekarniškega podjetja. Rok za vložitev prošenj je do 12. ure dne 18 oktobra letos. Poletna zapora državne knjižnice ; Vodstvo državne knjižnice v Gorici, Ul. Mameli 12 sporoča, da bosta ostali obe knjižnici zaprti zaradi poletnega čiščenja vse do 16. avgusta. Ob delavnikih bo med tem časom moč vrniti izposojene knjige od 10. do 11. ure. iiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitimiii SINDIKALNE VESTI PRI PRODAJI BLAGA ODŠTETI TEŽO OVOJA Akcije za uveljavitev delovnih pogodb Na zadnji seji pokrajinskih predstavnikov treh ' sindikatov CGIL, CISL in UIL za trgovino, maloprodajo in gostinstvo, so proučili položaj v teh kategorijah na področju naše pokrajine. Med drugim so sprejeli soglasen sklep, da bodo poslali protestno pismo pokrajinski zvezi trgovcev, v katerem jim bodo predočili splošno nezadovoljstvo potrošnikov po vsej državi in tudi na Goriškem zaradi neprekinjenega kršenja predpisov člena 515 kazenskega zakonika, ki govori o uporabi papirja za pakiranje blaga v mali prodaji. Številni trgovci namreč še vedno uporabljajo preveč papirja za zavijanje prodanega blaga ter ga prodajajo po isti ceni kot zavito blago ker njegove teže ne odštejejo od teže blaga, kakor bi bilo pravilno in pošteno. V zvezi z drugimi sindikalnimi problemi te kategorije so še določili da bodo postavili roke za izvedbo enotne akcije pri uveljavljenju delovnih pogodb za posamezne kategorije: po posameznih področjih bodo začeli ugotavljati kako se izvajajo določila delovnih pogodb, zlasti kar se tiče poviškov prizadetim uslužbencem: sklenili so nadalje, da bodo po poletnih počitnicah sklicali na sejo enoten pokrajinski sindikalni odbor zadružnih uslužbencev, da bi se pogovorili kako okrepiti in pospešiti akcijo za sindikalno enotnost. sedaj so v tem bazenu naučili plavati okrog 500 deklic in dečkov. Rimski slikar Ženo Giglietti razstavlja svoja dela v Galeriji v Idriji. Ob tej priliki so izdali tudi dvojezično brošuro o tem umetniku in njegovem delu. Razstava bo odprta do 13. avgusta ter je vzbudila v idrijskih kulturnih krogih precejšnje zanimanje. m*. S V četrtek zvečer se je na nogometnem igrišču v Štandrežu zaključilo skoro dvotedensko poletno praznovanje domačega društva «Juven-tina*. Na zadnjem večeru so poskočne skladbe igrali števerjanski glasbeniki ansambla »Briški slavček*. Ob tej priliki so imeli tudi tekmovanje v valču, ki ga ie zmagal par Scherti iz Ločnika. Na prejšnjem večeru pa so volili miss Juventine. Zmago je letos dosegla mladenka iz Štandreža, Ana Toma-sini, ki jo vidimo na gornji sliki med družicama Ireno Fabian in Mariello Zaccaria (obe sta iz Gorice). Poleg njih je na odru še predsednik društva »Juventina* Di-no Roner, ki je zmagovalkam izročil šop lepih rož. Drobne izza meje Starega vina v Vnvnii in oko lici je po tamkajšnjih kleteh vedno manj. Največ kupcev zanje je prišlo iz Črnega vrha, Logatca, I-drije in celo iz Ljubljane. Kmetje so ga nekaj tudi sami razvozili in prodali po 3.30 ND za liter. Prodaja prašičkov v Ajdovščini je zašla v krizo. V četrtek so na tamkajšnji sejem pripeljali kakih 150 primerkov in zato ie ceria znatno padla, saj so 16 db 20 kg težke pujske prodajali po 7 ND za kg. Vkljub tako nizki ceni pa jih je ostalo še skoraj polovica neprodanih. Plavalni tečaj za mladino so te dni zaključili v plavalnem bazenu v Ajdovščini. Od 80 prijavljenih jih je vztrajalo in prejelo diplomo 71. Poučevali so jih štirje učitelji za telesno vzgojo in en profesor. Do Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj za službo arhitekta. To mesto je predvideno v občinskem pravilniku za osebje. Rok za vložitev prošenj zapade 25. septembra. Na personalnem uradu goriške občine je moč dobiti podrobnejša pojasnija. Avto s ceste zaradi prenagle vožnje Prejšnjo noč ob 1.40 so sprejeli v tržiško bolnišnico na zdravljenje 65-letnega Alberta Basso iz Sesljana 53 in njegovo ženo Josipino, ki sta dobila poškodbe pri prometni nesreči v Cervignanu. Basso so pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v prsni koš in poškodb na rebrah. ženi pa so ugotovili udarec v lobanjo, zlom ključnice in druge poškodbe ter bo ostala v bolnišnici 30 dni. Bassa in žena sta se peljala z avtom fiat 850 in zaradi prenagle vožnje na ovinku je šofer izgubil kontrolo nad vozilom, treščil v obcestni drog in zavozil s ceste, pri čemer se je avto prevrnil. Iz goriškeca matičnega urada Dne 5. avgusta so na goriškem matičnem uradu prijavili 6 rojstev in dve smrti. Rojstva: Enrica Žago, Marco Gregorin, Coretta Del Frarri, Lorenzo Zoff, Stefano Zorzet, Lucia Cutro-fello. Umrli: 72-letni arhivist Pasquale Loria; 62-letni bančni uradnik Ales-sandro Veneri. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ulica XXIV. maja 22, tel. 2339. ninci in kresovi so goreli pozno v noč, okrog njih pa so planinske skupine prepevale lepe slovenske pesmi. Ta večer so goriško SPD zastopali na posvetu predsednica Jožica Smetova in podpredsednik Bernard Bratož. Naslednjega dne se je proslava vršila, kot smo. že omenili, ob veliki udeležbi ljudstva. Proslavo je otvoril predsednik tolminskega društva, nato je Janko Fili prebral slavnostni govor ustanovitve Soške podružnice iz leta 1896. Sledili so pozdravi in drugi govori. Svoje pozdrave so prinesli predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Marjan Brecelj, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miiha Potočnik. Ludvik Zorzut, predsednica SPD iz Gorice Jožica Smetova (ki je tudi poklonila predsedniku tolminskega društva značilno darilo). Sledil je kulturni program v katerem so nastopili razni pevski zbori, recitatorji, folklorna skupina. Sledila je prosta zabava. Goriški planinci so s te proslave odnesli najlepše vtise, saj so se tu videli s tolikimi prijatelji, pa so tudi sklepali nove prijateljske vezi. Prijetno je bilo spoznanje s koroškimi plaininoi1. Razna obvestila Ustanova za zaščito živali (ENPA) v Gorici obvešča, da posluje njen urad v Gorici v avgustu samo ob delavnikih dopoldne od 10. do 12. ure. S septembrom bo zopet odprt tudi popoldne od 16. do 19. ure. Fotografsko razstavo »Furlanija-Jul. krajina in njene značilnosti* bodo odprli jutri, v nedeljo v dvorani S. Giorgio v Ločniku in sicer ob 12. uri. Pobudo je dal Goriški fotografski krožek (CIFI) ob sodelovanju revije «Iniziativa Isontina*. SREČANJE NA MATAJURJU. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi svoje člane in prijatelje, da se jutri, v nedeljo 8. t.m. udeležijo srečanja sosednjih narodov v vasi Matajur na Matajurju. Kjer bo tudi pester kulturni program. Udeležba le z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPD. " Prosvetno društvo »Briški grič* v števerjanu priredi 15. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Opatijo, na Reko in na otok Krk. Vpisujejo odborniki Rajka Stanič, Sonja Terpin in Ivan Humar. Pri njih dobijo zainteresirani podrobnejša pojasnila. Izlet v Trbiž z avtobusom priredi ENAL iz Gorice v nedeljo, 15. t.m. ob priliki mednarodnega praznovanja v tem mestu. Odhod iz Gorice ob 7.30 in povratek ob 21.30. Podrobnosti pri vpisu na sedežu Enal, v Gorici, Kor-zo Verdi 115. Izlet na Reko >n Krk priredi ENAL v Gorici v nedeljo, 22. t.m. Do Reke prevoz z avtobusom; od tu z ladjo do Baške na jugu otoka Krka. Povratek preko Senja na Reko in domov. Vpisovanje na sedežu ENAL v Gorici najnaksneje do 13. t.m. VERDI 17.00—22.00: »Punto zero*, B. Vuman in D. Yaghli, kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.30-22.00: »La guerra del cittadino Joe*. D. Patrick in S. Sarrandon. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISS1MO 17.15-22.00: »Dian-go il bastardo*, E. Steffen in R. Rassimov; film je v barvah. CENTRALE 17.30-21.30: »Professione killer*, V. Jonson in R. Milland; film je v barvah. VITTORIA zaprto. 1 rži 6 AZZURRO 18.00 »Le foto proibite di una signora per bene*. D. Lassader in P. Capponi, barvni film. EXCELS10R 17.30: «11 commissario Pepe*, Ugo Tognazzi in Beba Lončar. barvni film. PRINCIPE 18 00: «11 guffo e la gat-tina*. L. Streysand in G. Segali, v barvah. S. MICHELE 17.00: «11 mistero del-l isola maledettas, R. Stewens in D. Desantis; kinemaskop v barvah. IVova Gorica SOČA (N. Gorica): »Človek iz Oklahome*. ameriško- italijanski barvni film - ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): «Oni ubijajo samo enkrat*, ameriški barvni film - ob 18.30 in 20.30. RENČE: »črni šerif*, ameriški barvni film — ob 20.30. KANAL: »Bodalo*, ameriški barvni film - ob 20.30. ŠEMPAS: »Dan veleposestnikov*, a-meriški barvni film — ob 20.30. PRVAČINA: »Grič škornjev*. Italijanski barvni film — ob 20.30. DESKLE: «Smrtonosni streli na Broadwaju», ameriško-nemški barvni film — ob 20. Darovi in prispevki Za krvodajalce v Gorici vodstvo kleti Felluga v Gradišču je darovalo v počastitev spomina Itala Mosettiga 10.000 lir. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-2701. V GORICI Danes ves dan in ponoči v Gorici odprta lekarna PONTONIBASSI, Ul. Rastello 26, tel. 3349. rniiriUfOKI UNtsVNIK 4 7. avgusta OB OBLETNICI NAPADA NA HIROŠIMO Demonstracije pred spomenikom žrtvam A bombe Japonski študentje so rekli premieru Satu naj gre domov . Demonstracije namenjene ZDA HIROŠIMA, 6. — Ob 26. obletnici tistega strahotnega dne, ko so A-meričani odvrgli na Hirošimo svojo atomsko bombo, so se Japonci spomnili svojih žrtev in se je komemoracije udeležil sam predsednik vlade Eisaku Sato. Prvo svojo atomsko bombo so Američani preizkusili «na živem telesu» 6. avgusta 1945, tri dni pozneje pa so podobno atomsko bombo odvrgli na mesto Nagasaki. Kakor so tedaj poročali, je eksplozija prve atomske bombe povzročila 70.000 mrtvih, po drugih bolj resničnih vesteh pa je bilo tedaj 200.000 mrtvih. Mnoge žrtve niso bile nikoli identificirane, kajti Hirošima je bilo eno tistih japonskih mest, ki jih Američani niso nikoli bombardirali in se je mnogo Japoncev zatekalo sem, ker so smatrali, da bodo tu na varnem. Ko pa je prišlo do katastrofe, mnogi niso bili nikjer prijavljeni in so, rekli bi, anonimno ali vsaj neregistrirani umrli. Kakor je bilo pričakovati, letošnja komemoracija žrtev prve ameriške atomske bombe ni potekla v miru. Policija je zbrala v Hirošimi vse razpoložljive sile in aretirala na desetine in desetine japonskih študentov in mladih delavcev, ki so demonstrirali proti predsedniku vlade in njegovi politiki. študenti so jasno in vnaprej izjavili, da bodo motili komemoracijo »v znak protesta zaradi tesnih vezi med japonsko vlado in ZDA* ter «zaradi militaristične politike, ki jo vodi Sato*. Več tisoč policajev v uniformi in prav tolikšno število agentov v civilu ter povrh še pravo neurje, ki se je v trenutku komemoracije zneslo nad Hirošimo, vse to ni zaleglo proti pogumni japonski mladini, ki je z demonstracijami proti predsedniku vlade dejansko protestirala proti ameriški navzočnosti na Japonskem. Policija pa ni bila na delu le danes, v času komemoracije, pač pa se je vrgla na delo že sinoči, ko je aretirala nad 80 oseb. Kakih 60 oseb je policija aretirala v tako imenovanem «parku miru*, kjer je biia komemorativna svečanost, druge pa je aretirala drugod po mestu. Do najhujših incidentov je prišlo danes, med polaganjem venca pred marmornati spomenik žrtvam atomske bombe. Neki mladenič je baje hotel v tem trenutku napasti predsednika vlade, neko dekle pa je z dežnikom napadlo nekoga, ki je stal ob predsedniku. Osebna straža, ki spremlja predsednika vlade na vsakem njegovem koraku, se je z bliskovito naglico vrgla na mladeniča in dekle, ju prijela in izročila policiji. Toda s tem stvar ni hila končana. Malo zatem, v trenutku, ko se je Sato poklanjal spominu žrtev, so se proti njemu pognali drugi mladi demonstranti, ki jih je grob nastop policije in Satove telesne straže komaj ustavil in nato razpršil. Sicer pa je bila policija ves čas na delu in je sproti aretirala vsakogar, ki se je kakemu agentu zdel sumljiv. Policija je — kot vedno — lovila v glavnem levičarske demonstrante, študente in mlade delavce, ki očitajo premiero in sedanji japonski vladi njuno podrejenost interesom ameriških vladnih in še posebej vojaških krogov Do demonstracij proti Satu je prišlo tudi pred tako imenovano atomsko bolnišnico, kjer se še vedno zdravijo mnoge žrtve atomskega napada pred 26 leti. Ko je Sato prispel pred glavni vhod bolnišnice, ga je tu čakala množica več tisoč ljudi in mu kričala, naj se pobere domov. Policija je s težavo obdržala zaščitni kordon okoli predsednika viade. Zakaj Je Dilo letos na obletnico tako tragičnega dne tako «živo» med komemoracijo in na drugih mestih, ki spominjajo na veliko tragedijo? Tokrat je prvič prišel na komemoracijo predstavnik vlade, konkretno sam predsednik vlade. Predsednik vlade Sato pa je, kot je znano, zelo »pokoren*, kadar gre za ameriške zahteve v tem delu sveta. Japonska levičarska in napredna mladina nasploh pa tega ne mara in zahteva, naj japonska vlada ubere povsem drugačno politiko. Japonski napredni Angleška kemika napovedujeta «revolucijo» MRČES BOMO ODSLEJ MORILI PO NAROČILU Razna sredstva, kot na primer DDT, so bila zelo učinkovita hkrati pa tudi škodljiva - Kaj pa bodo k temu rekli drugi? Adem čejvan v jugoslovanskem filmu »Ovčar*, ki ga Je za Pulj pripravil Bakir Tonovič V zadnjih nekaj letih se zdi, da se je človek spametoval. Čeprav so posamezniki, po navadi trezni znanstveniki, že dolgo prej opozarjali človeštvo, da naj pri svojih novotarijah ne gleda le na trenutni učinek in uspeh, pač pa da naj pazi, da bi kaka novost ne imela negativnih posledic pozneje, se človeštvo za ta opozorila ni zmenilo, dokler nismo v nekaterih primerih zašli že v hude težave. V zvezi s tem bomo navedli le dva primera: danes nam nekatera kemijska podjetja ponujajo svoje preparate za uničevanje mrčesa poudarjajoč, da v teh preparatih ni sestavine DDT. Do pred nekaj leti pa je bil DDT »višek sodobne kemije*, »od- lično kemično sredstvo za uničevanje mrčesa*, nekakšna »blažena rešitev pred mrčesom*, ki nam jo nudi sodobna znanost. Dolgo let so veljali ti superlativi, dokler ni prišlo na dan, da so sestavine DDT sicer učinkovite proti mrčesu, toda zdravju škodljive, da to učinkovito sredstvo proti mrčesu povzroča rakasta obolenja itd. itd. Drugi primer: posamezni znanstveniki so opozarjali, da se človek v svojem lovu za čim večjo proizvodnjo, v svoji borbi na eni strani za dobičkom, na drugi za u-žitkom ■ ne zmeni za kvarne posledice nesmotrne industrializacije, ki v svoji nepopolnosti ruši ravnotežje v tako imenovanem prirodnem .............................iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii KER JE V RIMU (IN SAMO TAM?) POSTAL PROMET ŽE NEZNOSEN Sredi večnega mesta podzemska garaža za dva tisoč avtomobilov Najmodernejše naprave bodo skrbele za ventilacijo in za red pri vstopu in izstopu iz garaže ■ Garaža bo v dve nadstropji - Ko bo vse končano bo nad garažo spet zelena trava in drevje, kot je bilo pred začetkom del Skoraj neopazno gradijo sredi Rima pomemben objekt, ki bo znatno olajšal promet in gnečo na parkirnih prostorih dveh važnih turistično-trgovskih četrti in sicer na področju med Ulico Veneto in španskim trgom. Pravijo, da bodo vozila kar izginila z dosedanjih neurejenih parkirnih prostorov, ki ne le da kazijo zunanjo podobo teh večno zelenih četrti, pač pa gostota piinov sedanje motorizacije celo ogroža njih življenjski obstoj. Na eni najlepših in največjih zelenih rimskih oaz, okrog Ville Borghese, gradijo v globini dveh nadstropij ogromno podzemeljsko garažo s površino, da bo možno na njej parkirati hkrati okrog 2.000 avtomobilov. To je garaža s 60 ti- soč kvadratnih metrov površine. Izračunali so, da bo ta garaža zadostovala za rešitev sedanje zmede okrog parkiranja v tem predelu mesta. Prostor bo imel varnostne dohode in izhode, razsvetljene znake in semaforje. Posebni aparati bodo vzdrževali in urejali varnost ne rampe. Zrak bo mogoče menjati vsakih 7 minut. Poskrbljeno bo tudi v primeru okvare velikanskih elektromotorjev za pogon ventilacijskih naprav. Garaža bo imela svoje črpalke, servisne delavnice, pralnice. Zgrajena bo v dveh nadstropjih. Posebne elektronske naprave bodo na vstopih zaznamovale čas prihodov in odhodov vozil, ne da bi bilo pri tem potrebno vozniku iz- stopiti iz avtomobila. Pri izhodu bo voznik kar skozi okence vozila lahko plačal avtomatično zaznamovani račun, kajti če listka (vstopnice) ne bo dal v pregled avtomatu, se rampa ne bo odprla. Torej, zaposleno bo minimalno število ljudi, tako da ne bo razloga za astronomske, nedostopne cene parkiranja. Glede na vse to, so že sedaj «krstili» objekt v tako imenovani »self — parking* — samo-parkiranje. Strokovnjaki menijo (povzemamo namreč po reviji «IRI* — ustanove za industrijsko izgradnjo, ki sodeluje v investicijah z družbo »Condotte d’Acqua» — po naše — Vodne napeljave), da bo ta rimska garaža po svoji zmogljivosti, funkcionalnosti, zlasti pa po posrečeni izvirni gradbeni izvedbi, nekaj edinstvenega celo za Evropo Do- slej, baje, še niso nikjer na našem kontinentu zgradili tako mo derne in avtomatizirane garaže. Objekt kot celota je že okrog 60 odstotkov dograjen in predvidevajo, da bo sredi prihodnjega leta, to se pravi čez leto dni, lahko že sprejel v svoje varstvo prve avtomobile. Ne le glede koristnosti v reševanju prometnih vozlov Rima, ko v določenih urah kot kak hudournik prodirajo vozila v že itak ozke ulice, ki bi zadostovale komaj za pešce, ampak značilna je pred vsem sama gradbena zamisel in potek njene izvedbe. Zeleno oazo (parke, vrtove in podobno) so z orjaškimi buldožerji in podobnimi gradbenimi stroji, spremenili v pravcato umetno hribovje zemlje, ki čaka na dograditev debelih betonskih nosilcev in plošč, da bodo z njo lahko ponovno prekrili dovršen objekt z več kot tri metre debelo plastjo. Celotno okolje Ville Borghese pa ne bo dosti iznakaženo. Nasprotno, ko bo čez čas ponovno zrasla trava, bo ta travnik kot nalašč za otroško igrišče, za konjsko dirkališče in za druge podobne športe. Prebivalstvo bližnje okolice bo torej prišlo na svoj račun tudi glede rekreacije v znatno lepšem in urejenem zelenem prostoru. trti mesta. Prav tako bo nova garaža imela v podzemlju svoj trgovski center, da bo ljudem, ki bodo tu pustili svoja vozila, na voljo, karkoli si bodo želeli kupiti. Skratka, objekt kot celota bo nekako avtomobilsko mestece, postavljeno z namenom, da vsestransko razbremeni cestni promet v Rimu, zlasti poulične parkirne prostore, ne da bi bilo s tem mesto prikrajšano na svoji naravni lepoti, zgodovinski in turistični privlačnosti. Priredil E. BARUZZA IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mario Rombolini v Tergeste Notranjost garaže med gradnjo Podzemeljski prostor za parkiranje avtomobilov sredi Rima bo s predorom povezan s postajo podzemeljske železnice (metrojem), tako da se bodo njegovi uporabniki lahko v nekaj minutah popeljali tudi v druge, bolj oddaljene če- Mario Rombolini ni prvi slikar iz Livorna, ki razstavlja v galeriji Tergeste. Razstavlja pa prvič v Trstu svoje oljnate podobe pokrajin in ljudi, slednje vendar edinole v vrsti slik smešno spačenih in grobo našminkanih obrazov cirkuških klovnov. Čeprav je tu teh portretov morda preveč, so vsi tako dodelani in dovršeni, da ostajajo na dostojni umetniški ravni, ker Rombnliniju uspe podati v vsakem bolj ali manj drugačno grotesknost mimike obraza. Tudi v navidezno enolični motiviki toskanskih pokrajin pronica slikarjeva namera, osredotočiti se na posebnost širše značilnosti. To pa najde predvsem v kompaktnosti golih zidov belo opleskanih hiš sa motnih kmetij. Občutek samote pa se mu posreči okrepiti tudi s pri merno barvnostjo, ki spominja na rjavkaste pokrajine nekaterih toskanskih «macchiaiolov», danes slavnih slikarjev iz konca preteklega stoletja. Ne posnema pa jih Rombolini toliko v njihovi skoro impresionistični razrahljnnosti oblik krošenj drevja in obrisov položnih gričev. Ne glede na omejeno število pri kazanih podob, se slikar dobro predstavlja kot pokrajinar in sit kar obrazov. Ampak šele ko nas pregrne tihi mir, ki ga izdihavajo njegove pokrajine, občutimo, da so režeči se obrazi klovnov z očmi, na katerih dnu temni baržunasta žalost, resnično pristen izraz njegove umetniške občutenosti. MILKO BAMBIČ okolju. Ko pa je lani predsednik ZDA Nixon «ex cathedra* opozoril svet, da grozi civiliziranemu svetu velika nevarnost zaradi okuže-nja zraka, vode itd., se je ves svet »nepričakovano* spomnil, da je to tragična resnica in da je treba takoj začeti s saniranjem prirode, začenši s filtriranjem odplak, s filtriranjem dima iz tovarniških dimnikov, z uvajanjem novotarij pri izpušnih ceveh avtomobilov itd. Sedaj prihaja iz Anglije vest, da so tam odkrili idealno sredstvo proti mrčesu. Pravzaprav so šele na poti, da ta »idealni* insekticid dodelajo, kajti v rabo, na trg ga št niso dali. In morda je tudi prav, da ga še niso poslali, kajti priro-aoslovci bodo morda imeli k temu še kaj reči. Najprej bomo navedli to, kar poročajo iz Londona o novih preparatih proti mrčesu. A-gencije pravijo naslednje: Angleški kemiki so na poti, da nam pripravijo majhno revolucijo na področju insekticidov. Pripravljajo preparate, ki bodo povzročili tako imenovano dehidracijo, to se pravi popolno izsušitev insektov. Sredstvo proti insektom, ki ga pripravljajo, bo imelo tako imenovani selektiven učinek in zato ne bo prizadeta, razen določenih vrst mrčesa, nobena druga vrsta mrčesa ali druga živa bitja. Agencija nadaljuje: Kemika Simon Maddrell in Michael Berridge z zoološke fakultete na univerzi v Cambridgeu proučujeta način, kako so delovali in kako delujejo insekticidi DDT in druga tovrstna »klasična* sredstva.' Na osnovi teh proučevanj sta si znanstvenika zamislila svoje novo revolucionarno sredstvo. Dosedanja in sedanja sredstva proti mrčesu, to se pravi organokloridni insekticidi povzročajo pri mrčesu hiperaktivnost, ki se kaže v kaotični porabi energije, ki v skrajnem smislu povzroča smrt zaradi izčrpanosti prizadetega mrčesa. Toda ta dejavnost, za katero iščemo vzrok v »zmešnjavi*, ki vlada v možganskih valovih prizadetega insekta, in ki jo logično spremljajo nepotrebne in neurejene dejavnosti prizadetega mrčesa, doslej ni bila vzeta v dovolj resno proučevanje. Britanska znanstvenika sta se lotila tega proučevanja in ugotovila,.,, da, .zaradi prevelike razdraženosti možganov pride pri mrčesu tudi do nenormalno obilnega izločanja diuretičnega hormona. Ta hormon pa dobesedno »mori* organe za izločanje. Posledica vsega tega je. da mrčes, ki je »pod u-darcem* tega insekticida, dobesedno umre zaradi pomanjkanja vode, z drugimi besedami se mrčes izsuši. MEDNARODNO PEVSKO TEKMOVANJE Letošnji spored tradicionalnega srečanja v ArezzU Letos bo nastopilo 11 italijanskih in 19 tujih zborov • Iz Jugoslavije prideta v Arezzo dva zbora: eden iz Maribora in eden iz Beograda Ko sta strokovnjaka univerze v Cambridgeu prišla do zgoraj o-menienih ugotovitev, sta sklenila, da bosta izdelala insekticid, ki bo temeljil izključno na delovanju na diuretičnem hormonu mrčesa. Se danji insekticidi vplivajo enako na vse insekte, na tiste, ki jih smatramo za koristne, kot na tiste, ki jih smatramo za škodljive. Hormo- Mednarodno pevsko tekmovanje v Arezzu pod naslovom »Mednarodno polifonsko tekmovanje Guido d’A-rezzo* je prav gotovo ena najbolj kakovostnih tovrstnih prireditev na svetu. Prireditev prireja krajevne organizacija »Associazione amici della mušica*. Letošnje tekmovanje bo že devetnajsto zapovrstno tekmovanje in bo trajalo od srede, 25. do nedelje, 29. t.m. Nekajkrat so tudi slovenski zbori nastopili v A-rezzu in se tudi uveljavili, skora.i vsako leto pa so mogli zabeležiti uveljavitev kakega jugoslovanskega pevskega zbora. Preden spregovorimo o letošnjih zborih, bomo najprej našteli nagrade, ki so na voljo za letošnjo prireditev. Za prvo kategorijo so namenjene nagrade v znesku 500.000, 300.000 in 200.000 lir, za prvo, drugo oziroma tretje mesto, nadalje je še nagrada 80.000 lir za najbolje plasiran italijanski pevski zbor, ki bi ne dobil kake višje nagrade. V drugi kategoriji so na razpolago nagrade v znesku 300.000, 200 tisoč in 150.000 lip ter še nagrada v znesku 60.000 lir za najbolje pla siran italijanski zbor, ki bi se sicer ne bil bolje uveljavil. V tretji kategoriji so nagrade iste kot v drugi in tudi posebna nagrada za najboljši neplasiran italijanska zbor znaša 60.000 lir. V četrti kategoriji znašajo nagrade 150.000, 100.000 in 70.000 lir. Na grada za prvi neplasiran italijanski zbor znaša 60.000 lir. V peti kategoriji so na razpolago nagrade v znesku 200.000, 150.000 in 100.000 lir, posebna nagrada za najboljši neplasiran italijanski zbor pa znaša 50.000 iir. Nekaj o programu: V sredo, 25. avgusta, bo v gledališču »Petrarca* v Arezzu tekmovanje otroških pevskih zborov, to se pravi tekmovanje, ki ga predvideva četrta kategorija. Tekmovanje bo zvečer, ob 21. uri. Naslednjega dne, v četrtek, 26. avgusta, bosta v istem gledališču »Petrarca* dopoldne ob 9.30 ter popoldne ob 16.30 izločilna tekmovanja v prvi kategoriji, to se pravi izločilna tekmovanja mešanih pevskih zborov. Zvečer ob 9. uri pa bo zaključno tekmovanje iste kategorije, to se pravi mešanih pevskih zborov. Istega dne ob 11. uri pa se bodo v baziliki sv. Frančiška pevski zbori preizkušali v gregorijanskih spevih oziroma v gregorijanski glasbi V petek, 27. avgusta, sta na vrsti dve tekmovanji: ob 9. uri dopoldne se začne izločilno tekmovanje pete kategorije, to se pravi tekmovanje mešanih, moških, oziroma ženskih zborov. Istega dne ob 16.30 se začne v istem gledališču izločilno tekmovanje iz tretje kategorije, to se pravi, da se bodo tedaj preizkušali ženski zbori. Istega dne zvečer, oh 21. uri, pa bo na programu zn ključno tekmovanje iz tretje in pete kategorije, to se pravi, da se bodo zvečer preizkušali tisti pevski zbori, ki se bodo uveljavili dopoldne in popoldne. . V soboto, 28. t.m., bo več kon-| bost* certov: dve tekmovanji gledališču «Petrarca» v Arezz v gi nastopi pa bodo v ra jih pokrajine Arezzo. .,, Ob 16.3« se bodo preizkusi” ški pevski zbori iz druge % rije, ob 21.15 pa bodo n® «Gruppo polifonico P. Cera® Arezza ter drugi zbori, ki M® določeni, vsekakor zbori, ki do kakorkoli uveljavili. j, V nedeljo, 29. avgusta, ^ sporedu zaključne prireditve^ cer ob 11. uri dopoldne bo v Santa Maria della Pieve k®°h\ božne glasbe, ob 21.15 zvečer PL gledališču »Petrarca* nag®®} ■ zmagovitih zborov in zaklj®^ stop tistih pevskih zborov, - | odnesli prva in druga mesta in peti kategoriji, ter tistih • J ki bodo odnesli prva mesta, gi, tretji in četrti kategorij1' Kakor povzemamo iz PrVjLi ročila tiskovnega urada zione amici della mušica* h mani za, bo letos nastopilo nič ••-o, trideset pevskih zborov. 0® i,-11 italijanskih, 19 pa tujih * Z našega širšega področja s spuščajo v težko in tvegaj movanje v Arezzu trije PevS p ri in sicer zbor «G. Verdi* lZ j ki tekmuje v drugi in peti riji, nadalje zbor iz Rude’0| poizkuša v istih dveh katee J ter pevski zbor «Jacopo T0®1 iz San Vita al Tagliamento nastopil v prvi kategoriji-Iz tujine pride v Arezzo M skih zborov. Tokrat bodo n številne evropske države, P® j iz ZDA in iz Argentine pri“e zbora. a Jugoslavijo bosta letos Z® v Arezzu dva pevska zbor®' , dinski pevski zbor iz Marih° ; vodstvom Branka Rajsterja f cfnnil InrfiAnn •> stopil, logično, v četrti zbor »Collegium musicum* "p grada pa bo pod vodstvom ^ ke Matič nastopil v okvir® in pete kategorije. m) Tudi Bolgarijo bosta z®^ dva zbora in sicer ženski voda »Penio Penev* iz mladinski zbor iz Toibuhi®® j strijo bo zastopal komorni f najske glasbene srednje ®° Ai gijo bo zastopal Renaad vfji iz Saint-Kruis-Brugga, ško bodo tudi tokrat zastopal ci in pevke iz Ziline, Fraik®^ sta zastopala zbor «škržat*"A na in zbor iz Orleansa. * * Nemčija bo navzoča s h' zborom Hausen iz Oberhaus®\'J čija z zborom atenske 6r^e J cialne banke in glasbenim * F Orfei iz mesteca Kalarnat® . šavski akademski pevski z^jj, zastopal Poljsko, prav tak® zitetni zbor iz Oporta bo z® Portugalsko. Pevci »Ochot® Bat bodo zastopali Španijo-ni zbor »Negeiok Haza* 12m,: pa bo zastopal Madžarsko- . (: sko zvezo bo zastopal komom ' iz Tallina, The Liric Sini. zastopal ZDA, končno bo ritas prišel iz daljne Argo® sicer iz mesta S. Miguel o® man. , ... (Nadaljevanje na 6. strani) .......................................milili »»m...............................iii.iiiiiiiiiiiimiii.............................minili'1"" V družinj ne bo najbolj*4 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Končno se vam bo izpolnila ena od vaših velikih želja. Poplačana bo vaša po trpežljivost v zvezi z družino. HOROSKOP BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo vplivna oseba vam bo pomagala pri rešitvi vprašanja, ki vam je pri srcu Odnehajte pri neki osebi, ki vas odklanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neka zelo ugodna in obetajoča obljuba vam bo povrnila optimizem. Ne spuščajte se v ljubezenske pusto lovščine. RAK (od 22.6. do 22.7.) V zvezi z novim odgovornim položajem se bo dvignil tudi vaš ugled. Postali boste ljubosumni. mi. položenje. STRELEC (od 22.11, od LEV (od 23.7. do 22.8.) Postavite svojo delovno organizacijo na trdnejše temelje. Izbirajte svoje prijatelje z veliko previdnostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da bi posebno v popoldanskih urah ne bili preveč površni. Ne dvomite v lastne sposobnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Nepremišljenost vas bo privedla do tega, da se boste spustili v tvegan podvig. Prijetne večerne ure. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite se pred spletkarskimi oseba pričakujte uspehov na flf! V področju. Skušajte se otrest1t like čustvenosti. KOZOROG (od 21.12. do ]t teku jutra se boste spoprijel1 <. Čimi (aiionomi Mnlrlnillfo S * . I širni težavami, stveni program osebe. Uskladite SjA1 onim «u 19-2'1 VODNAR (od 21.1. do noben način ne pristajajte katere škodljive nasvete. razumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) raje sami, ker bi si sicer d^ft( stili pravico do uspeha čimprej šk idljivo nejasnost- Odr J S Kili ske lu S tej Bol I S2 Izl- ita t var mi tok sre le Osv far it Var lori iar ods m& Bto tia .1 19 se 20:; f9g ved obd bi .B Ma- Tzt J9V J hlo- Vič Jan V« V me tod ha, stil Jtop kat 19 mii »ts tio r9s t.j I &9 Vri 13 TOJVE SVETIMA 151. IHANA 0RUGA KNJIGA Ob spoznanju, da mu bodo načine boja predpisovali drugi, je kopnela njegova samozavest in bojna vnema. Drsel Je v duševno krizo. Za nameček se je tudi telesno slabo počutiti. Popoldne, preden sta končala delo, ga je tajnica Lotite dolgo gledala, ljubeče in zaskrbljeno. Menila Je, da Je bolan in da bolezni ne bi smel preboleti stojč. Tudi misli so mu tekle kot lena reka. Poiskal je zdravnika, ki Je imel ordinacijo v bližini poveljstva. Ko je stopil v čakalnico, so se čakajoči civilisti strahoma spogledali. Videl je, da se ga boje, zato Je začutil rahlo zadovoljstvo. Kot bi iskal hudodelca, je meril z očmi vse po vrsti, dokler niso povesili glav. šele potem je potrkal na zdravnikova vrata. Ko je vstopil, Je čutil na hrbtu sovražne poglede. Prav gotovo so mislili, da so ob zdravniško pomoč, ker Je prišel po zdravnika. Tudi njemu je že prišlo na uho, da ta človek ne odkloni nikomur zdravniške pomoči in da zdravi tudi sovražnike. Zdravnik se je zdrznil. Naglo Je odpravil možaka, ki ga je bil pregledal, in vljudno povprašal majorja, kaj želi. Wolf se je nezaupljivo zazrl v njegove vprašujoče oči, v katerih je zaznal tesnobo. Potem je dejal: «Ne bojte se. Prihajam zavoljo sebe, ne zaradi vas. Bolan sem.» Zdaj, se mu je zdravnik uslužno nasmehnil. Komaj je verjel, da Je človek tako Izjemne moči iznenada potreben njegove pomoči. Wolf se je pustil temeljito pregledati, pri čemer so ga navdajali mešani občutki tesnobe in odpora. «Bolni ste, gospod major. Prijemlje se vas pomladna gripa, preutrujeni ste, popuščajo vam živci. Najbolje bi bilo, da takoj ležete v posteljo in počivate nekaj dni.» Napisal mu je nekaj zdravil in mu dal napotke, kako bo najlaže premagal bolezen. Ko sd je major že zapel uniformo in nadel kapo, je na vsem lepem pomenljivo dejal: «Ne napravite me bolj bolnega, kakor sem!... Rekli ste Jni, da mi popuščajo živci. Glejte, da ne bodo popustili tudi vam!.,. Slišal sem, da zdravite tudi ranjene partizane. Iz obzirnosti smo vas do sedaj pustili pri miru.« Zdravnik je mimo prenesel njegov pogled in odvrnil: ((Zdravim samo bolnike, gospod major. Zdravnik sem in ne poznam sovražnikov in prijateljev, temveč ljudi, potrebne pomoči.« ((Svetujem vam, da se ne Izpostavljate brez potrebe.« Ljudje v čakalnici so se oddahnili, ko je Wolf zapuščal ordinacijo in je zdravnik poklical naslednjega. Napotil se je k jezeru. Zrak je bil zadušljiv, z neba se Je spuščala zgnetena sivina. Veter je s kratkimi sunki bičal gladino in trgal liste cvetočega drevja. Pomlad se je usipala v jezero pred njegovimi očmi... Drevje je zelenelo, vzcvetelo je okrasno grmičje, ob obalah so plivkale jate drstečih se rib. Nekajkrat je globoko zajel sapo in se zagledal v svetlikajoče se rib-lce, ki so odlagale ikre. Potem se je počasi napotil naprej. Pod Toplicami so pleskali čolne, nekaj pa se jih je že zibalo v pristanu. Življenje, ki je valovilo od vsepovsod, ga je vabilo, naj sede v čoln in zavesla proti otoku za ribami, naj pozabi na bolezen m na zoprne naloge, ki ga čakajo. Pogledal je na uro. Sonce se Je pomikalo v zaton. Spomnil se je. da je naročil poročnika Valjhuna. Mora ga odpraviti, preden bo legel v posteljo. Da bo zares legel, pa še ni zatrdno vedel, če leže, lahko obleži. Tega pa zdaj ne sme, saj je bolezni, ki so ga prijemale, zmeraj preboleval stoje. S počasnimi koraki se je sprehodil do grajskega kopališča in spotoma tuhtal, kako bo prijel Valjhuna. Z njim je imel posebne načrte. Ne glede na splošno korist mu ni bilo da se je ta Up naglo uveljavil pri generalu. Včasih se /.godi, da ima slab namen dobre posledice ali obratno. S t*m se je že sprijaznil. Pustil ga bo, naj se vzpne še više, da ga bo lahko globlje strmoglavil. Ni še razvozlal, kaj sta imela z Ano. Ob misli, da je bila tako rekoč njegova zaročenka, ga Je še zdaj peklilo ljubosumnje. Ob srečanju z njim se Je vedno spominjal, kako mu je Ana v melanholičnih jesenskih dneh pričarala opojni svet sanj, ki ni bdi prav nič podoben džungli, po kateri se sedaj potika. Čim bo j kruta je stvarnost, čim bolj umazana ln krvava, tem bolj je človek potreben sanj, ker ga sicer zaduši nesmisel obstoja... Ob misli na Ano je našel Valjhuna, kd je sedel sam v kotu kavarne Park hotela in se zdolgočaseno oziral na jezero. Z njim se je namenoma sestajal javno, da bi ga pri opazovalcih iz njegovega tabora opredelil kot zvestega nemškega podanika. Ko je poročnik Valjhun zagledal majorja, ga Je nevidna vzmet pognala pokonci. Pozdravil ga Je s spoštljivim poklonom Wolf mu je smehljaje se segel v roko in ga nagovoril: ((čakali ste me, kajne? Redkokdaj se zgodi, da nisem točen. Vidite, moj dragi poročnik, kako zelo vas cenim. Naravnost od zdravnika sem prišel k vam, čeprav se mi megli pred očmi ln komaj stojim na nogah.« ((Oprostite, gospod major. Res mi je žal, da se trudite zavoljo mene« «Ne delajte si skrbi. Vesel sem, da vas spet vidim in da se bova v miru pogovorila. No, kako ste opravili?« «Slabo kaže. Ljudje se bojijo tveganja. Veste, VOS pospravi vsakogar, ki se v imenu naše stvari prikaže na svetlo.« Na kratko je majorju predočil naloge, ki jih je dobil v svojem štabu ln od generala. Zamolčal pa je navodila tajnega vodstva. Nehote se Je spomnil duhovnika. Wolfa je pogledoval kakor pes, ki p o#1* f” s—n-./vuu fca, iu pričakuje kazen, ker Je V'"\i kos mesa. Major ga Je pazljivo poslušal, bobnal s PrS.j wHr»4 i — M.UU i - l ... . mizi in rahlo majal z glavo. Natakarica jima je P1^' dvojno žganje, ki ga je naročil major Ko sta trčila ie pomenljivo dejal: (‘V čudne in nevarne stvari vas zapletajo, dragi Prav nič všeč mi niso posli s to črno roko na' mOF| močju. Prvič, ker so znak naše nemoči, drugič pa zat°> vašim anglofilom dajejo proste roke za uresničevanj® ki so nam nasprotni.« «| «Tudi meni ne, gospod major... Porabili so me h0 / generala, sicer pa so to ideje vašega šefa. Tu poznam t ljudi, ker sem poleti prihajal letovat v našo vilo, Pa SJ dodelili v pomoč človeku, ki se na te stvari bolje sr in se že precej časa ukvarja z njimi.« Wolf je vročično pogledal. ^ ((Gospod poročnik! Opozarjam vas na advokata, s J rim ste prišli. To je angleški agent, eden glavnih v e zakulisnem vodstvu. Zavoljo njega sem vas poklica! (I govor. General bo uredil, da boste prišli večkrat s te vekom v stik. želim, da ga preslepite. Poroča h mi njem — zanj se zanimam iz posebnih razlogov. Tu / vilo, pravite. Uredil bom, da boste prihajali sem bretf $ Znano vam je, da imamo mi pooblastila, kakršnih U nihče drug. Prepričan sem, da mi ne boste odrekli te ne želje.« i ((Seveda ne, gospod major,« se je izmotaval Valjhj# obljubil majorju, da bo delal zanj — kot je bil °v tudi duhovniku, da bo spravil s poti majorja... Wolf je srepel vanj, pil žganje ln govoril’: s«1 ((Pameten človek ste. Že nekajkrat mi je bilo žal, dy vam zagodel tisto malo nerodnost. Da ne bo nespor8!! ( vam povem, da ml že poročajo o njem.. Zato vatn *------, U UJCIH.. /L ČILU V m** škodilo, če se bodo vaša poročila ujemala z drugimi ® Valjhun se je stežka premagoval, da ni spremen11 “• j če bi majorju omenil duhovnika, ki ga je klical * , kev? Morda je to le majorjeva zanka... Wolf pa je nad»u —j----- — t/icmoguvai, Utt III »prelil^** Kaj če bi majorju omenil duhovnika, ki ga je klical u A liti t sili' A A dii*1 )dO» se1 A , it. df Al P3, jeVt M M V S? ^Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. avgusta 1971 košarka EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO ZA ŽENSKE dragocena zmaga italijanskih mladink Jugoslovanke podlegle Bolgarkam Visoka zmaga favoritinj turnirja, Sovjetinj, proti Škotski - Italijanke lahko upajo na visoko kontno uvrstitev ftila(ji 5. — Na četrtem $ltem aslwm košarkarskem evrop-lu j Pj^fcftstvu so bili v petem ko-sUb«H ni nastednji rezultati: J^ka - Madžarska 84:43 -švioa 56:37 (20*20* ~ Jugoslavija 58:50 *** Topola Gotska 168:25 (82:10) Italfe " Bel8ija 68:45 (33:33) VfcL' Poljska 62:55 (34:28) v3nsWi‘ •nja tekma med jugoslo-mi .•tn* mladinkami in Bolgarka-tekei^ ena najbolj borbenih ^tenje k nJS*8^’ k' 50 "vložil0 vse svo-°Svofe ♦*n košarkarsko znanje, da gartl 10 zelo važno tekmo. Bol-ia v u° bile bolj točne v metiih ~iMnl'a-mbi USP«Šn0 kr torjji^ jugoslovansko igralko Ba-1 O- Jugoslovanke niso razo-v njihovih vrstah je bila ■« je Ur. ,—■* <=‘ia naju oj j uoi i >fa .e8a prvenstva. To je bilo aptotnjl® med enakovrednimi na- zewska 4, Gorzelana 23, Waga, Mly-1 tolažilnem narczik 10, Kalinska 3, Jablanska ' poli. turnirju v Bački To- 11 y , uujj iuuic v menil 'apngi^ambi uspešno krile najne-orijeyS° jugoslovansko igralko Ba-iaraie°' Jugoslovanke niso razo-odsotn’ X .njihovih vrstah je bila •bed f y tejana Busljeta, ki si je škodoval 0 s češkoslovaško po- ftavcu™3 no®° In j° I81® sedaj v je bu?a je imela hiter tempo iin *e j. »to izenačena, prvi polčas 20:2o y3rnreč končal z rezultatom 6ega'Prvih petih minutah dru-Vedie l50 casa pa so Bolgarke po-°bdržalZ 10 točkami in to razliko 8asiov e ho konca, čeprav so Ju-t>i fa,m’ke dale vse od sebe, da BoSS? zmanjšale. ' 5arila: Kolarova, Fitkova 4, Nakova, Djakova 12, jeva. iiom§°s]av>ja: Kuzmanov, Maksi- Vič * J3> Vig, Batori 5, Tabako- a Mitič Vuij^j1, Mavrovič %vaJ- Sloeva 4, Pankova 6, jeva Kiiova, Veliikova 11, Hi- rani-’ jvllbč 6, Vukmirovič 5, Pe- lCev>č 8. 4, Bolarič 8, •bed *n6,*u Topoli je bila tekma telijo im Poljsko tudi zelo r°Psko prvenstvo na TV srJ|?|banska televizija bo nepo-ew° Prenašala nekatere faze U jakega atletskega prvenstva fedn Oddaje bodo na spo- «lM-..na dragem kanalu z na-^ni,n> urnikom: <®t*k, 10. od 18. do 21. /*da, 11. od 17. do 19.45 ;„ rtek- M- od 17. do 20.30 k’ 13- °d 17. do 20.30 _ 0(,0te, 14. od 16.50 do 20.30 v metih od daleč in v prodih u®- Italijanke so bile bolj W ?hh; v prvem polčasu je Muri /telijankam povesti s 6 toč-ic bi]aaz]'ke- Prednost šestih točk "'•hio* Italijankam dovolj da so Bradile igro in nadzorovale teogia nice in zmaga jim tako ni W,u>ti. To je eden najboljših 7/7 mladih Italijank, ki se- visoko konč- 7 Peri 2, Sandon, Scolavol-Pnsiglio, Rizzi, Bocchi 12, “■ Gorlin 13, Piancastelli kidati Ka- Andrejewska Forys- 3, Michalak 5, Golabek, Warkowi-jak 2, Bernialk 4, Rybczynska. Začasni lestvici po petem kolu prvenstva: Subotica Češkoslovaška 5 5 0 10 Bolgarija 5 4 1 9 Jugoslavija 5 3 2 8 Madžarska 5 2 3 7 Nizozemska 5 14 6 Švica 5 0 5 5 Bačka Topola SZ 5 5 0 10 Italija 5 4 1 9 Poljska 5 3 2 8 Izrael 5 2 3 7 Belgija 5 14 6 Škotska 5 0 5 5 Prvi dve ekipi vsakega izločilnega turnirja sta se uvrstili v finalni del, ki bo na sporedu v Subotici, ostalih osem pa bo nastopilo na SUBOTICA (finalni turnir) Češkoslovaška - Italija SZ - Bolgarija BAČKA TOPOLA (tolažilni turnir) Jugoslavija - Izrael Poljska - Madžarska Nizozemska - Škotska Belgija - Švioa OBVESTILO društvo Polet Športno društvo Polet obvešča, da se bo kotalkarski tečaj za začetnike začel v ponedeljek, 9. avgusta. Starše že vpisanih otrok vabimo, da se zglasijo danes, v soboto, 7. avgusta med 20. in 21. uro na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo sporočen urnik tečaja. Ob tej priložnosti se lahko vpišejo tisti, ki se doslej še niso vpisali. ŠE ŠTIRI DNI DO EVROPSKEGA ATLETSKEGA PRVENSTVA V HELSINKIH Sovjeti močnejši kot v Atenah Pri ženskah letos manj favoritinj Še nikoli tako močm v sprintih - Metalci kladiva tokrat na slabšem Če bodo sovjetski atleti in atletinje v Helsinkih tekmovali s tako vnemo kot na spartakiadi se ni bati za zlate kolajne. V našem prejšnjem sestavku o NDR smo napovedali polovico zlatih kolajn za nemške atlete, po spartakiadi pa lahko rečemo, da smo se prenaglili in Sovjete podcenjevali. Nova moč Sovjetov ni toliko v rezultatih temveč v tekmovalnih sposobnostih. Atleti in atletinje v rdečem dresu so postali ostrejši, zmagujejo v tekih tudi v finišu in v sprintu so celo postali prava velesila. V tekih na 100 in 800 metrov sta njihova predstavnika Borzov in Ar-žanov glavna favorita. Borzov doseže prav lahko prvo mesto tudi na 200 m, kjer je evropski rekorder z 26”2. O Aržanovu menijo, da je sposoben doseči tudi nov svetovni rekord. Njegov končni sprint je nekaj izrednega in podlegli so mu že vsi najboljši Američani. Rezultati 800 m na spartakiadi (8. atlet v 1’48”) so odkrili tudi Ivanova (1’46”1). Govoriti o dvojni zmagi je tvegano. Ivanov pa je po času letos res drugi v Evropi. Srednjeprogaša želobovski in Pantelej nimata na 1500 metrov izrednih rezultatov, v finišu pa je posebno slednji zelo nevaren. Za vse evropske tekače na dolge proge je Anglež Bedford seveda rdeča luč, v primeru pa da ne bi tekel na 5000 m kot je izjavil, imajo Sovjeti vse svoje tri predstavnike v prvi vrsti za zlato kolajno, že znanemu šarafudinovu se je pridružil tudi 23-letni Afonin, učenec nekdanjega svetovnega rekorderja Kuca. Oba sta dosegla isti čas 13’33”6, pod 13’40" pa so tekli Sovjeti ob priliki spartakiade res masovno. Tudi za progo 3000 metrov z zaprekami zmorejo morda vsi trije tekači čase med 8’25" in 8’27”, kar bo verjetno zadostovalo za zmago. Ostali zapre-kaši so nekoliko za evropsko elito, izjema je le Skomorohov na 400 m, kjer tudi brani naslov. V tehničnih panogah je zastopstvo aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiifiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai>iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiBJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiitiiiiiiiaiiiBiiiiiaiiaiiiiiii>aiaiMiiMiniiiiiLaiiiiiiiiaiiaKiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZADNJI DflN VSEAMERIŠKIH IGER V ATLETIKI V CflUJU Kubanec Pedro Perez postavil nov svetovni rekord v troskoku Z značko 17,40 je izboljšal za en sam centimeter prejšnji rekord Sovjeta Sanjejeva CALI, 6. — V zadnjem dnevu atletskega tekmovanja na vseame-riških igrah je padel še en svetovni rekord. Kubanec Pedro Perez Duenas je namreč v troskoku skočil 17,40 m daleč ter tako popravil za centimeter prejšnji najboljši dosežek Sovjeta Viktorja Sanjejeva. Perez Duenas, ki je star samo 19 let, se je najprej udejstvoval pri košarki. Lani je prvič nastopil v troskoku ter osvojil prvo mesto na državnem mladinskem prvenstvu s skokom 16,20 m. Letos je že zmagal v Panami na srednjeameriških igrah. Po današnji zmagi je dejal, da si ni pričakoval takega izrednega rezultata. Upal je samo, da bo zmagal. Duenas je v šestih skokih dosegel naslednje rezultate: 16,92 - 17,40 - 14,92 - 17,04 - 17,12 - 17,19. Prvi rekorder v troskoku je bil Američan Ahearn, ki je že leta 1909 preskočil 15,52 m. Ta disciplina je dosegla pomemben napredek z Brazilcem Da Silvo, ki je ponesel rekord do 16,56 m. Od tedaj je bil potek rekorda v troskoku naslednji: 28. julija 1958 v Moskvi Rjakovvs (ZSSR) 16,59 m 3. maja 1959 v Nalčiku Fedosev (ZSSR) 16.70 m 5. avgusta 1960 v 01sztynu Schmidt (Pol.) 17,03 m 16. oktobra 1968 v Ciudad Mexicu Gentile (It.) 17,10 m OBVESTILO Združenje slovenskih športnih društev v Italiji priredi tečaj za mlade odbojkarje in odbojkarice ter za košarkarje in košarkarice. Tečaj bo v Rovinju, trajal bo 10 dni, pričel pa se bo po 16. avgustu. Tajništvo ZSŠD naproša zainteresirana društva, naj prijavijo svoje člane še danes, 7. avgusta v Ul. Geppa 9, tel. 31119. Razpoložljiva mesta so omejena. Tečaj bo stal 10.000 lir. Znesek bo treba poravnati ob vpisu. 17. oktobra 1968 v Ciudad Mexicu Gentile (It.) 17,22 m 17. Oktobra 1968 v Ciudad Mexicu Preudencio (Bra.) 17,27 m 17. oktobra 1968 v Ciudad Mexicu Sanjejev (ZSSR) 17,39 m 6. avgusta 1971 v Caliju Perez (Kuba) 17,40 m V moški atletiki so osvojili Američani 20 zlatih medalj na 24 možnih. Ostala štiri prva mesta sta zasedli Jamajka (100 m, 200 m in 4 X 100 m) in Kuba (troskok). Pri ženskah je presenetila Kanada, ki je osvojila kar pet zlatih kolajn. Prav toliko prvih mest so zasedle Američanke, medtem ko so Kubanke razočarale. Rezultati zadnjega dne MOŠKI Maratonski tek 1. Shorter (ZDA) 2 uri 22’40” 2. Gaspar (Meh.) 2 uri 26’30” 3. Barreneche (Kol.) 2 uri 2710” 100 m ovire 1. Milbum (ZDA) 13”4 2. Bristol (Portoriko) 13”8 3. Morales (Kuba) 13”8 Troskok 1. Perez (Kuba) 17,40 m 2. Prudencio (Bra.) 16,82 m 3. Craft (ZDA) 16,32 m 3.000 m zapreke 1. Manley (ZDA) 8’42"2 2. Šink (ZDA) 8'42”9 3. Villanueva (Meh.) 8’46”9 4 X 100 m 1. Jamajka 39”2 2. Kuba 39”8 3. ZDA 39”8 4 X 400 m 1. ZDA 3’00”6 2. Jamajka 3’4” 3. Trinidad 3’4”5 ŽENSKE Kopje 1. Nunez (Kuba) 54’02 m 2. Calbert (ZDA) 51’52 m 3. Brown (ZDA 50,94 m Peteroboj 1. Van Kiekebelt (Kan.) 4.290 točk 2. May (Kan.) 4.112 točk 4 X 100 m 1. ZDA 44”5 2. Kuba 45” 3. Kolumbija 45”9 4 X 400 m 1. ZDA 3’32”4 2. Kuba 3’34” 3. Jamajka 3’34” KOŠARKA Moški Panama — Kolumbija 70:63 Kanada — Deviški otoki 72:67 ZDA — Surinam 128:48 Mehika — Haiti 126:24 Ženske Brazilija — Mehika 65:61 ZDA — Kanada 54:50 Zmagovalci v moški telovadbi Parter: Crosby (ZDA) Konj z ročaji: Rodriguez (Kuba) Krogi: Crosby (ZDA) Preskok: Cuervo (Kuba) Drog: Rodriguez (Kuba) Bradlja: Ellias (ZDA) NOGOMET Kanada — Bahamas 5:0 Trinidad — Jamajka 1:0 Argentina — Haiti 1:1 Med tekmovanjem v atletiki je prišlo na stadionu do izgredov, tako, da je morala poseči policija, ki je po nekaj minutah vse pomirila. Izgrede so povzročili kubanski izseljenci, ki živijo v Kolumbiji. Ti so metali na tekmovalne steze letake, ki so se norčevali iz Fidel Castra, nakar so pričeli kričati proti kubanski vladi. To je segrelo kubanske atlete, ko so se zagnali proti množici izseljencev. Vmes so posegli še drugi gledalci, tako da je postal pretep zanimivejši od tekmovanja. Nato je posegla policija, ki je vzpostavila mir. 3. Santos (Bra.) 3.887 točk OBVESTILO Teniški klub Gaja priredi 15-dnev-ni začetniški tečaj za naraščajnike, od 10. do 14. leta, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra. Tečajniki bodo vadili na društvenih Igriščih v Padričah, pod strokovnim vodstvom. Cena 3 tisoč lir. Vpisovanje do 13. avgusta vsak torek in petek, od 19. do 21. ure na igriščih Teniškega klnba Gaja, ali pa pismeno na naslov: ŠZ Gaja, Padriče 27. Za Informacije telefonirati na št. 22-61-36. Nov svetovni rekord Karin Balzerjcve Vzhodni Berlin, 5. — Zahodno nemška atletinja Karin Balzer je postavila v vzhodnem Berlinu nov svetovni rekord na progi 100 m ovire s časom 12” 6. Prejšnji rekord, ki je bil 12”7, .je pripadal Balzcrjevi sami skupaj z Poljakinjo Terezo Suknievvicz. Na drugo mesto se je uvrstila zahodna Nemka Annelie Erhart s časom 12”7. tudi dobro. Metalci razpolagajo v kopju s favoritom Lusisom in z mlajšim Doninsom, ki je dosegel le malo manj kot j)0 metrov. V metu diska so kar trije atleti letos popravili državni rekord (Gudašvili 62.80, Lija-hov 63.50 in Kuusemae 63.70). Vsi trije so tudi sicer redno metali nad 60 m in dobra je tudi rezerva Pensi-kov (60.60). Metalec krogle Vojkin je na pragu 20 metrov, neverjetno slabo pa gre metalcem kladiva. Najboljši Hmelevski je dosegel letos 72.92, svetovni rekorder Bondarčuk pa je na spartakiadi metal tako slabo ,da se ni niti uvrstil v finalni del tekmovanja. Skakalci so povsod zelo dobri. V •višini je med spartakiado Ahmetov preskočil 2.23, Šapka pa je tudi že dosegel 2.20. Trojko bo verjetno do polnil Gavrilov, ki brani evropski naslov. Sanjejev je po svoji izkušenosti možen zmagovalec v troskoku, kljub velikim napredkom Romuna Corbuja in Nemca Drehmela. S skokom 5.36 se je v sam evropski vrh povzpel tudi skakalec s palico Isa-kov, ki se je letos pozimi s 5.30 že izkazal na evropskem prvenstvu v dvoranah. Slabo gre Sovjetom le v skoku v daljino. 33-letni Ter Ovane-sjan še vedno zmaguje in tudi z rezultati pod 7.90 m. Na površju je še vedno Barkovski, medtem ko mlajši Lepik dosega letos odločno slabe značke. Dekleta imajo prav tako močno vrsto, možnih zmagovalk pa je morda manj. Težko premagljiva je videti metalka diska Faina Melnik (letos 62.90 m), ki redno meče nad 60 m in je že premagala edine nasprotnice iz Nemčije, skoraj enakovredna pa je tudi Danilova. Niso točno znane trenutne možnosti metalke krogle Čižove, dobro pa meče sedaj veteranka Ivanova, vsaj ena metalka kopja pa je tudi v ožjem krogu možnih zmagovalk. Med favoritinje lahko prištevamo tudi skakalko v višino Lazarjevo, medtem ko so v popolni krizi skakalke v daljino, ki tudi na državnem prvenstvu niso mogle premagati 6.50 in ki normalno skačejo med 6.30 in 16.20 cm. Od tekačic je vsaj po rezultatih med najboljšimi Bjezfamilnaja (100 in 200 m), v zamudi so tekačice na 400 in 800 m, strokovnjaki pa so si edini, da je Pangelova težko premagljiva na 1500 m. Tej tekačici se lahko pridruži še Bragina. Ua NOGOMET VESTI IZ SLOVENIJE Letos v slovenski ligi nastopata Koper in Izola Pred dnevi je bil v Ljubljani sestanek NZS, predstavnikov SNL in obeh conskih lig. Ob tej priliki je bilo žrebanje parov članskih ekip vseh treh nogometnih lig Slovenije. Primorska bo v bodoče imela 2 predstavnika v SNL in to Izolo, ki je le ostala v tej ligi po občutnem kaznovanju NK Triglava iz Kranja, ki se jo zato moral preseliti v ZCNL. Drugi zastopnik v SNL je NK Koper. Vsa Goriška pa nima predstavnika v I. slov. ligi, pač pa 4 klube v ZCNL, kjer je tudi NK Piran. Zanimivo bi bilo vedeti za srečanja vseh naštetih klubov vsaj v prvih dveh kolih jesenskega prvenstva, ki se bo začelo 5. septembra. Primorski nogometni klubi bodo startali s svojimi prvimi moštvi takole: SNL 5.9.1971 Rudar Trbovlje — NK Koper NK Izola - NK Drava Ptuj 12 9 1971 NK Koper — NK Aluminij (Kidričevo) NK Rudar Velenje — NK Izola Medsebojni derbi bosta Koper in Izola odigrala v IX. kolu 31 .oktobra. ZCNL 5 d 1071 NK Adria - NK Litija NK Piran — LTH (Škofja Loka) NK Primorje — NK Tolmin NK Jesenice — NK »Vozila - Nova Gorica* 12 did7i NK Tolmin — NK Adria NK Vozila — NK Piran NK Hrastnik — NK Primorje (Ajdovščina) Medsebojni lokalni derbi bo 3. oktobra 1971 NK Adria — NK Vozila. Samo še 4 nedelje nas ločijo od prvenstvenih nogometnih tekem. Med tem časom pa bodo že zaživela nogometna igrišča, kajti povsod bodo prijateljske tekme za pripravo moštev bližnjega prvenstva. R. Varl Bližnji program Borovih košarkarjev Tudi za Borove košarkarje se počitnice bližajo koncu. V ponedeljek so začeli trenirati letošnji mlajši RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiHumiiiiiiiitiniktuiifiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiflViiniitliiiiHiiiifmiilliiiiliiii ZAKLJUČENO MLADINSKO PRVENSTVO V LJUBLJANI Zagrebška Mladost najuspešnejša Dva rekorda v zadnjem dnevu tekem Kranjski Triglav zasedel zadovoljivo tretje mesto - Zagrebčanka MajnarKeva ima velike možnosti za osvojitev kolajn na bližnjem evropskem mladinskem prvenstvu LJUBLJANA, 6. — Danes se je zaključilo v bazenu Kolezija v Ljubljani mladinsko plavalsko prvenstvo Jugoslavije. Na tem tekmovanju je nastopilo kar 170 mladih plavalcev iz 15 jugoslovanskih društev. V zadnjem dnevu sta bila dosežena dva nova rekorda. Prvega je postavila članica zagrebške Mladosti Eva Majnarič, ki je preplavala 200 m metuljček v času 2’34”2 S takim dosežkom, bi lahko Majnaričeva posegla v boj za medaljo na evropskem mladinskem plavalskem prvenstvu, ki bo v Rotterdamu. Drugi rekord je postavila štafeta zagrebške Mladosti na progi 4 X100 m mešano v postavi P. Miloš. Divjak, N. Miloš in Pedišič. Čas: 4 23”2. Izidi zadnjega dne: MLADINCI 100 m prosto 1. N. Miloš (Mladost Zagreb) 59”8 2. P. Miloš (Mladost Zagreb) 1’1” 3. Rojkovič (Primorje Reka) 1T’4 200 m prsno 1. Divjak (Mladost Zagreb) 2'43”8 2. Matic (Partizan Beograd) 2’48” 3. Jezernik (Mladost Zagreb) 2’50”2 200 m metuljček 1. Radjenovič (Partiz. Beog ) 2’34”2 2. Savec (Fuži-nar Ravne) 2’35”1 3. Jež (Fužinar Ravne) 2’38"4 1500 m prosto 1. Pedišič (Mladost Zagreb) 19’21”4 2. Vlašič (Mladost Zagreb) 19’30”5 3. Šmid (Triglav Kranj) 19'44"5 4 X 100 m mešano 1. Mladost Zagreb 4'23”2 2. Partizan Beograd 4'48”7 3. Primorje Reka 4'52"3 MLADINKE 100 m prosto 1. Pavletič (Mladost Zagreb) 1’5”8 2. Efendič (Mornar Split) 1'7”9 3. Dominik (Primorje Reka) 1’8’’6 200 m prsno 1. Mandeljc (Triglav Kranj) 2. Pajtnar (Triglav Kranj) 3. Šurija (POŠK Split) 200 m metuljček 1. Majnarič (Mladost Zag.) 2’34”2 2. Obradovič (Mladost Zagreb) 3T” 3. Porenta (Triglav Kranj) 3’1”1 800 m prosto 1. Gašparič (Mladost Zag.) 2. Kostič (Jug Dubrovnik) 3. Tolj (Jug Dubrovnik) 4 X 100 m mešano 1. Mladost Zagreb 2. Triglav Kranj 3. Ljubljana Ekipna lestvica 1. Mladost Zagreb 41.854 točk 2. -Primorje Reka 30 718 3. Triglav Kranj 15.824 4. POŠK Split 14 598 5 Ljubljana 14.490 6. Mornar Split 14.012 3’0”5 3'3”8 3’10”4 IIT'3 11’23”4 11’33”1 5’16”4 5’23 5'36”4 tudi leto6 vodil te igralce, ki so lani v naraščajmškem prvenstvu v začetku nekoliko odpovedali, proti koncu prvenstva pa so se močne opomogli. V ponedeljek. 9. avgusta, bodo začeli s telesno pripravo lanski mlajši mladinci. Ti bodo v tej sezoni prestopili v prvo ekipo, zato bo morala biti njihova priprava dokaj temeljita. Bližnji program prve ekipe pa je naslednji: Od 9. avgusta do 23. avgusta vsak dan od 19. do 20. ure specifični trening telesne priprave za naslednje igralce: Stojan in Valter Hrvatič. Danijel Zavadlal, Martin Kralj. Mladen Šare — Trener Lakovič. Od 23. avgusta do 30. avgusta vsak dan od 19. do 20. ure telesna priprava za naslednje igralce: Adri-jan Zavadlal, Peter Starc. Boris Fabjan, Silvan Ambrožič. Branko Lakovič, Rajmund Kralj ter tehnična priprava za naslednje igralce: Stojan in Valter Hrvatič. Danijel Zavadlal, Martin Kralj, Mladen Šare — Trener Mari. Od 30. avgusta dalje skupna tehnična priprava za vse člane prve ekipe. Po 16. avgustu bo 10 dečkov odpotovalo v Rovinj na tečaj. Prvega septembra se bodo začeli treningi tudi za igralce mdniba-sketa. b. L KOLESARSTVO GRADEŽ, 6. - Skoraj 6.000 ljudi je prisostvovalo kolesarskim dirkam na dirkališču na otoku Chiusa pri Gradežu. Tekmovanja so se udeležili najboljši italijanski kolesarji ter Belgijca Merckx in Sercu. V tekmi dvojic sta bila prva Merckx-Sercu s 26 točkami, drugo mesto sta zasedla Gimondi-Zande-gu s 24 in tretje Bitossi-Zilioli s 23 točkami. Najzanimivejša pa je bila krožna dirka, veljavna za trofejo Gradeža, kjer je zmagal Gi-mondi. * * • Felice Gimondi je postal v Gradežu žrtev prometne nesreče. Ko se je znani italijanski kolesar vračal v hotel na svojem kolesu, se je vanj zaletel avto, ki je v tistem trenutku obračal. Trčenje ni bilo hudo saj je Gimondi kmalu potem odšel na svojem kolesu v hotel. NOGOMET BEOGRAD, 6. — Nogometaši beograjske Crvene zvezde so se u-vrstili na prvo mesto letošnje poletne lige ki nosi naslov »Jubilejni pokal Hajduka*. Od petih odigranih tekem, so Beograjčani tri osvojili in dve igrali neodločeno. Izidi zadnjega kola: Partizan — Dinamo 3:1 (0:1) Sarajevo — Vojvodina 1:1 (0:0) Hajduk — Crvena zvezda 0:0 Končna lestvica: 1. Crvena zvezda 2. Hajduk 3. Sarajevo 4. Vojvodina 5. Partizan 6. Dinamo 5 3 2 0 9:4 8 5 2 3 0 10:5 7 5 2 2 1 8:5 6 5 2 2 1 7:6 6 5 0 2 3 8:12 3 5 0 0 5 4:14 0 TENIS CINCINNATI, 6. - V Cincinnatiju je teniški turnir zahodne Amerike, na katerem so dosegli naslednje rezultate: Smith (ZDA) - Comejo (Čile) 7:6 6:4 Gorman (Avst.) — Holeček (ČSSR) 6:4, 6:2 Froisy (Fran.) - Franulovič (Jug.) 7:6, 6:3 • • • LONGVVOOD, 6. - Na teniškem turnirju za profesionalce v Long-woodu v ameriški zvezni državi Massachusetts je Avstralec Rose-wall premagal Španca Gimena 7:6, 6:4, medtem ko je njegov rojak Stone podlegel Nizozemcu Okker-ju 6:4, 6:1. V zadnjem srečanju je Južnoafričan Drysdale premagal Britanca Taylorja 7:5, 7:5. ni{ ^nano vam je, da do svojih sovražnikov nisem prav n11" Povsod imam ljudi, ki me obveščajo. Obveščen Gowc‘a me tajno vodstvo belih namerava spraviti s poti. ftp. So vam že prišle na ušesa te govorice.« rosno se je zazrl vanj, rekoč: >hi, e8a ne morete utajiti, ker vam berem iz očd. Povejte Mislit k°m vam zamei’il> kvečjemu koristilo vam bo. Pre-v kakšno nevarnost vas ženejo tisti, ki nameravajo Vas’ sami Pa s® skrivajo po škofijah in samostanih, ko vi ginete na pravi fronti.« » Je > ®računljivo. Vedo, da sem jim na sledi. Samo vpraša-je, kdaj jih bomo zgrabili, dragi moj!« 2veze je Valjhun neprevidno zblebetal želje svoje tajne ai u,’ ^ je Wolj prijateljsko nesmejal, naročil novo pijačo „j> s^gei v roko: \Va!a vam, da ste iskreni. Vedel sem za to. Vaša na-fo ugotoviti, kdo se sikriva za tajinstvenim duhovnikom. ^ koristilo obema.« a arila sta si v roko — napravila sta dobro kupčijo... Vn °a teiste prepričani o moji resnični naklonjenosti, vas /J3118'™! z uslugo, ki sem vam jo vnaprej pripravil, ^tra je zapletena v zbiranje pomoči za Osvobodilno fronto. Jasno je, da stoji za denarjem oče. Prav nič mi ni mar, zakaj taktizira. Opozorite ju! Za zdaj bom poskrbel, da se jima ne bo zgodilo nič hudega. Vnaprej pa je vse odvisno od najinega sodelovanja. Vse, kar sva se tukaj menila, naj pogoltnejo te stene!« Valjhun se je znašel v zanki, ko je mislil ,da je že ušel. «Nemogoče... Sestra? Mislil sem, da jo poznam...« «Ne slepite se! Dandanes ne pozna nihče nikogar dovolj dobro. Tudi vi svojih ne. Uredite doma tako, da bo prav.« Major si je prižgal cigareto. Ob zavesti, kako se mu je načrt posrečil je zadovoljno puhnil dim, Valjhun pa je izgubil še tisto trohico samozavesti, s katero je bil prišel na sestanek. Njegovi naklepi, kako bo izigral majorja, so izpuhteli ko dim. Strah pred vsevednim gestapom je imel hipnotično moč. Zunaj se je zmračilo. Kavarno je napolnila gruča policijskih oficirjev. Igrali so šah in se dolgočasili. Ko sta se z majorjem domenila, da bi naslednji dan, če bo zdrav, pogledala vilo, se je Valjhun poslovil. Ko je odhajal skoz1 vrata, sd je Wolf mislil: «šel mi je na led kot pomladanski zajec. Prignal sem ga v kot, od koder ni umika. Tako bom razdrl vse te vražje nakane, drugo za drugo, potem pa prešel znova v napad.« šel je v restavracijo nasproti kavarne in naročil večerjo. V kosteh je začutil svinčeno težo in v možganih utrujenost. Posilil se je z zrezkom in s solato. Potem se je dvignil prepričan, da je skrajno potreben postelje. Pri izhodu iz salona ga je dohitela servinka, ena njegovih obveščevalk, ki so mu redno nosile na nos, kdaj prihajajo jest posamezni gostje in kdo s kom sedi pri mizi. Včasih je bilo tudi to važno za njegove kombinacije. Povedala mu je, da ga v hotelski veži pričakuje neka gospa. Bila je ena njegovih osebnih zaupnic. Videti je bila zelo vznemirjena in zaskrbljena. Wolf se je napotil mimo nje, ko da je ne bi poznal. Tik ob njej pa je dejal: «Pojdite z menoj.« Zavil je po stopnicah v prvo nadstropje, v svoj urad. Pritisnil Je na gumb. Vrata so se neslišno odprla in zaprla za obema. Molče jo je peljal v pisarno. «No, kaj bo novega, gospa?« jo je prijazno nagovoril in ji ponudil stol. «Kaj se je zgodilo, da ste tako preplašeni?« «Dovolite, da vas vprašam, gospod major, kam ste zdaj namenjeni?« «Kam? Ce verjamete ali ne, naravnost v posteljo. Namreč v svojo.« ((Prosim vas, ne hodite danes v vilo, kjer stanujete. Ne sam ne s spremstvom.« «Kako, gospa? Ne razumem vas.« «Prosdm vas, da ostanete tu, če hočete dobro sebi in meni. Na vas so pripravili atentat. Pravzaprav vas hočejo ugrabiti živega.« Wolf se je mahoma zresnil. Za hip se je zagledal skozi okno v noč. To je torej tisto, kar mu že nekaj dni povzroča težak sen in moreče sanje. «Upam, da to ni potegavščina. Resna ženska ste, to vam ne bi bilo podobno... Lahko pa je nekdo vas potegnil.« ((Verjemite mi in ne sprašujte me več, če hočete še kaj zvedeti, kar vam bo koristilo. Vosovci so na delu, preoblečeni v nemške uniforme. Bojim se, da me je kdo opazil, k« sem prišla v hotel.« Major Je dvignil telefonsko slušalko. ((Dovolite, da grem, preden boste kaj ukrenili,« je rekla Spremil jo je do vrat in se vrnil. Po hrbtu ga je oblivala zona. Za hip se je zgrozil. Torej je doumel svarilni notranji glas, ki mu je velel, naj ne gre na zvezo s Tončkom... Stopil je k telefonu in zavrtel številko svojega stanovanja. Kadar ga ni bilo doma se je oglasila gospodinja. Telefon je molčal. Zveza Je bila prekinjena. Nato je zavrtel številko policijske enote stotnika Vogta. S hreščečim glasom je ukazal dežurnemu: «Takoj mi dajte stotnika.« «Ga ni, gospod major, šel Je spat.« ((Ekspresno mi ga vrzite iz postelje.« Težko je čakal, da so dobili stotnika. Ukazal mu je, naj takoj pošlje patrulje, ki naj zasedejo prehode čez reko in pot čez progo k pobočjem gozdov. Na vzhodno stran jezera pa naj gre patrulja, ki naj kar na slepo strelja z dvema strojnicama. Alarmiral je še enoto divizije Brandenburg. Vse drugo je spravil na noge dežurni oficir. Potem je ugasnil luč in stopil k oknu. Zajela ga je blagodejna tema. Navdal ga je občutek, da se je skril v globoko praprot. Gladina vode se je z nočjo umirila, bila je temna; v njej so se prelivale sence oblakov med togimi sencami gora. Ceste Okoli hotela so kmalu oživele. Po asfaltu so topotali nagli koraki. Na nekaj mestih so švignile v zrak rakete. Ko so zabobnele strojnice na tistem kraju, kjer je bil ukazal, ga je obšlo ugodje nove moči. Tesnoba se je razblinjala. Zabobnelo je tudi ob reki in še na drugih mestih. Zopet je gospodovala njegova volja. Kmalu potem so patrulje brandenburgovcev pripeljale tri moške in žensko. Prijeli so jih v bližini njegovega stanovanja. Nihče izmed njih ni bil oborožen, vsak je imel izgovor, zakaj je bil zunaj. Za uvod so jih pretepli z bikov-kami in jih zvezane pohnili v sobo, kjer naj bi dočakali dne. Wolf jih ni zaslišal. Te reči je vedno prepuščal drugim. Pokanje je kmalu utihnilo. Sklenil Je, da bo prenočil v hotelu. Legel je, toda zaspati ni mogel. Kot riba na suhem se je premetaval vse do jutra. Vosovci so se po neuspelem poškusu ugrabitve majorja Wolfa umikali vsak na svojo stran. Na srečo so se ob nastopu nemških patrulj in prvem streljanju zavedeli, da je akcija izdana. Vse skupine so se izvlekle iz mesta ob jezeru brez težav in žrtev. Nemci so zajeli samo skupino «legalcev», ki naj bi bila najavila prihod majorja v vilo. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRSI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprei, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir. / SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7. avgusta 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v l|ubljanl 501-3^5L «ADIT* - DZS, Ljubliana Gradišče 10/11 nad. telefon ** Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice »n so?al|a ?00 lir «Mall . 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriškc pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soci#f£ PubblicitA M Glavni urednik Stanislav Renko m At Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ^ PREDLOG TAJNIKA OZN U TflNTfl Predstavniki OZN na meji med Pakistanom in Indijo 0b meji z indijsko deželo Magalaja je zadnje dni med spopadi izgubilo življenje 23 pakistanskih vojakov NEW YORK, 6. - Glasnik OZN je danes izjavil, da se bo tajnik U Tatjt še dalje trudil, da bi dokončno rešil problem na meji med Vzhodnim Pakistanom in Indijo. Tajnik OZN namerava poslati na mejo predstavnike mednarodne organizacije, ki naj bi skrbeli, da ne bi prišlo do ponovnih spopadov med pakistanskimi odredi in indijsko mejno stražo, istočasno pa bi morali tudi nadzirata razdeljevanje zdravil in hrane med pakistanske begunce, ki so se v zadnjih mesecih zatekli v Indijo. Pakistan je bil temu ukrepu do pred kratkim nasproten, vendar je končno sprejel predlog OZN. še vedno pa nasprotuje takemu ukrepu Indija. ZDA so pripravljene podeliti Pakistanu pomoč 70 milijonov dolarjev, ki bi jih Pakistan seveda sprejel uradno od OZN. Finančni pomoči s strani ZDA odločno nasprotuje ameriški senator Edward Kennedy, ki dolži Nixona, da dobavlja pakistanski vladi orožje, s katerim lahko država nadaljuje s spopadi in tako posredno povzroča večapje števila beguncev istočasno pa ameriška vlada »razmetava* milijone n pomoč beguncem. NOVI DELHI, 6. - Indijska tiskovna agencija PTT sporoča, da je v zadnjih *eh izgubilo življenje najmanj 23 pakistanskih vojakov. Na meji med Pakistanom in indi jsko deželo Megalaja je prišlo namreč do zelo hudih spopadov, med katerimi je bilo tudi hudo ranjenih okrog 30 pakistanskih vojakov in baje 2 indijska. Donat Cattin o smrti sindikalista VERONA, 6. — V zvezi s smrtjo sindikalista Ernesta Cattanije je danes minister za delo poslal sindikalnim organizacijam poljedelskih delavcev pismo v katerem izraža svoje sožalje za Cattanijevo smrt. Donat Oattin je v svojem pismu ostro obsodil uporabo nasilja v sindikalnih sporih in je priznal sindikalnim organizacijam, da so zelo zrelo vodile delavske boje zadnjih tednov. Pozval je tudi predstavnike delavcev, da z dobro voljo izolirajo to nasilno provokacijo. Tajnik sindikalne organizacije poljedelskih delavcev Feliciano Ros-sito je odgovoril ministru za delo s pismom v katerem poudarja, da Cattanijeva smrt ni osamljen dogodek, temveč je tesna povezava med odklonom posestnikov, da podpišejo sporazum ter s stalnimi fašističnimi provokacijami in grožnjami, katerih žrtve so poljedelski delavci in sindikalisti. Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da se lahko izolira zemljiške posestnike, samo če bo vlada sprejela potrebne ukrepe in bo odobrila potrebne reforme za socialni in demokratični napredek naše države. FOGGIA, 6. — Dva precej obširna požara sta izbruhnila na poljih Lucera in ob predmestju kraja San Marco Lacatora. Požara nista terjala žrtev, pač pa sta u-ničila 1500 kvintalov sena imiiiiamiiiiiiiiiiMumiiimiMimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiinitii SOBOTA, 7. AVGUSTA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30* 12.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Poklici; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klavirski duo A-gostini-Gulli; 19.10 Svet v očeh slov. popotnikov; 19.25 Nekaj jazza; 19.45 Moški komorni zbor iz Celja: 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Šaloigra v enem dejanju; 21.25 Stevensov orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.40 Glasbena oddaja; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja za počitnice; 15.45 Oddaja o knjigah; 16.00 Koncert; 16.25 Radijska pripovedka. KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glas/i za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.00 Z nami je ...; 10.30 Plošče; 11.30 Sodobni pevci; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Spored s Corra-dom; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Detektivka; 14.35 Glasbena oddaja; 15.05 Igrata Suisse Dixie-land ansambel in orkester P. Cor-della; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob ju-ke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 1810 Pevec dneva; 18.30 Orkester F. Pourcella: 18.45 Kvizi; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Orkester F Valterja; 20.30 Prenos RL: 23.20 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: H 30 -utranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje basist T. Pasero; 12.10 Ital. pripovedke; 13.15 «La corri-da»; 14.09 «Grrr...»; 15 20 Radijska oddaja; 15.50 Srečanje z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 2 + 2 = 5; 17.10 Ve.iki variete; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Za kulisami; 20.20 Koncert jazza; 21.05 Radijska igra; 22.00 Prenos iz Houstona. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Glasbeni spored; 8.40 . a nas odrasle; 9 35 Radijska igra; 10.05 Plošče za poletje; 10.35 Oddaja z Ginom Bramie-rijem; 11.35 Plošče; 12 30 VVeekend z Raffaello; 14.00 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Plošče; 15.15 Kulturna oddaja; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 «Alto gradimento*; 17.40 Izven programa; 18.15 Pesmi: 18 50 Draga Nada: 19.15 Plošče za poletje; 20.10 G. Donizetti: «Lucia di Lammer moor»; 22.40 Štafeta; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12 20 Ital glas- ba: 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.10 Mozartove skladbe; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Haydnova simfonija; 19.15 Vsako večerni koncert; 20.30 Kulturna oddaja; 21.30 Simf. koncert; 22.50 Radijska igra. FILODlFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.00 Mannheimska šola; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.10 M. Corrette; 10.20 Arhiv plošč; 11 00 Medigra; 12.00 S. Barber; 12 20 Haydnova glasba; 12.30 Včerajšnji in današ nji izvajalci; 13.30 L. Rossi; 14.20 Koncert F. Gemignanija; 15.30 Lahka glasba — stereo SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00. 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S pihalnim orkestrom Francija Puharja; 10,50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem: 11.15 Pri vas doma; 13.10 Marijan Lipovšek: Druga suita za godala; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 14.i5 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Igrajo veliki zabavni orkestri; 15.30 Poje sopranistka Zinka Kunc; 15.55 Pet minut za EP; 16.<0 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Pesmi in plesi ju goslovai.skih narodov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Kitara v ritmu, 19.15 W. A. Mozart: Simfonija št. 39 v Es-duru; 19-45 S knjižnega trga; 20.00 I^ahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.25 Pet minut za EP; 21.U Večer z napovedovalko Ajdo Lesjak; 21.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za na še izse.jence; 00.05 S pesmijo in plesom ' novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 17.45 TV za otroke; 19 35 Na božna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena oddaja; 22.15 Prenos košarkarske tekme; 23.15 Dnev nik. II. KANAL 17.30 Prenos ko), dirk; 21.00 Dnevnik; 21.15 Risanke; 22.05 Zad nji dnevi Pompejev; 23.15 Sedem dni v parlamentu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.30 Glasbena oddaja; 20.50 Dokumentarec; 21.00 Dnevnik; 21.10 Francoski komični filmi; 21.35 Prenos iz Portoroža; 22.30 Apollo 15. JUG TELEVIZIJA 16.26 Mednarodni rokometni turnir v Dobaju; 17 20 Mladinsko košarkarsko prvenstvo Evrope; 19.10 Obzornik; 19.25 Po domače z an samblom lisjaka in viškimi fan ti; 10.55 Bratovščina sinjega ga leba: 20.25 Mozaik; 20.30 TV ka žipot' 21.00 TV dnevnik; 21.35 Melodije, ki ste jih radi poslušali-22 35 Maščevalci; 23 25 Pristanek vesoljske ladje Apollo 15; 23.40 Svet otokov to atolov; 00.05 Poro čila. ! Pred oranžistUnimi manifestacijami 12. avgusta Anglija povečala število svojih vojakov v Ulstru Predsednik Faulkner bi lahko prepovedal manifestacije, po britanskem ukrepu pa je to malo verjetno Aretacija portugalskega sindikalnega voditelja LIZBONA, 6. — Portugalski sindikat trgovskih uradnikov je sporočil, da je bila davi aretirana članica sindikalnega vodstva Maria Julia Dos Santos. Včeraj je bil a-retiran državni tajnik časnikarskega sindikata Antonio Dos Santos. Obe aretaciji sta prav gotovo med seboj povezani. Ob tem moramo omeniti, da je bil 30. junija aretiran tudi podpredsednik sindikata bančnih delavcev Daniel Carbita. O njegovi aretaciji je neki vladni glasnik izjavil, da ga dolžijo, da je član KP Portugalske. Carbita tvega obsodbo na zaporno kazen od dveh do osem let. PIOMBINO (Livorno), 6. - Komaj 4 mesece stara deklica je izgubila življenje ko jo je mati v vozičku peljala čez cestišče in ju je podrl 23-letni delavec Orterio Baronti. Deklica je bila na mestu mrtva, mater pa so morali zaradi hujših ran nemudoma odpeljati v bolnišnico. RIM, 6. — Kljub mnogim ukrepom prometne policije in karabinjerjev v okviru splošne akcije za omejitev prometnih nesreč, za katero je bilo pobudnik prometno ministrstvo, je nesreč na italijanskih cestah v najbolj toplih poletnih dneh čedalje več. Zelo huda prometna nesreča se je pripetila davi na »sončni avtocesti* v bližini kraja Colfelice, kjer sta izgubila življenje komaj 18-letna mati Silvana Picciano in 7 mesecev star sinček Leonardo. Avtomobil je upravljal 23-letni Francesco Catanzaro. Policija še ni ugotovila točnih okoliščin nesreče, vendar se po prvi preiskavi zdi, da je Picciano z vozilom trčil v zadnji del večjega tovornjaka. V bližini Frosinona se je davi pripetila tudi druga smrtna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 24-letni Ino-cenzo Cupini, ki je iz neznanih razlogov zavil s fiatom 500 na desno stran cestišča, trčil v vhodna vrata neke trgovine in bil na mestu mrtev. Pri kraju Bevico (Trento) je v prometni nesreči izgubil življenje mlad švicarski študent Felix Max Amman iz St. Galla. Mladenič je potoval z motorjem in bil namenjen v kraj Per-gine. Nenadoma ga je prehitel večji tovornjak in mladenič je verjetno zaradi strahu zavil nekoliko desno ter trčil v zid. Nekaj ur kasneje je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. « • * LONDON, 6. — Ozračje v Ulstru postaja spet precej napeto. Vzrok so tudi tokrat manifestacije, ki jih pripravljajo oranžisti za 12. avgust v Londonderryju. Na ta dan praznujejo oranžisti zmago protestantov nad vojsko katoliškega kralja Jakoba H., ki je klonil protestantom po dolgem obleganju London-derryja. Severnoirski katoličani sprejemajo praznovanja kot odkrito provokacijo in vsako leto nastanejo ob tej priliki lažji ali hujši incidenti. Sicer ima severnoirski predsed- mata prav, ko pripravljata svoje nove insekticide, nasprotno, vsaka novost pomeni korak naprej, vendar je včasih potrebno ali vsaj pametno biti pri tem previden. Mi vsaj ne bomo peli glorije prezgodaj. nik Brian Faulkner pravico, da manifestacije prepove. Lani so se oblasti pred manifestacijo zmenile za kompromis: dovolile so manifestacije, sprevodi pa so se morali previdno ogibati katoliških in mešanih mestnih četrti. Protestanti so se tako zbrali v nekem ljudskem vrtu daleč od četrti Bogside, ki je najbolj «vroča» in v kateri so vsako leto imeli zaključno zborovanje. Kar se letošnjih manifestacij tiče, se zdi, da predsednik Faulkner ne namerava izdajati kakih posebnih ukrepov. Sinoči so se baje sestali na tajni seji v londonski kraljevi rezidenci v Davvning Street ulstrski predsednik Faulkner, seveda britanski ministrski predsednik Heath, notranji minister Maudling, obrambni minister Carrington in poveljnik britanskih čet v Ulstru general Tuzo. Izidi pogovorov niso znani, pač pa postaja jasno, da Faulkner ne namerava prepovedati manifestacij, kar bi nedvomno sprožilo ostro reakcijo protestantov in bi ošibilo pozicijo novega predsednika. - Izvedelo se je medtem tudi o drugem ukrepu, ki jasno dokazuje, da bodo manifestacije dovoljene. Britanska vlada ie namreč sklenila, da poveča število svojih vojakov -• Ulstru. Do sedaj je bilo v Severni Irski približno 10.000 britanskih vojakov, v kratkem pa hi moralo iz Angine odnotovati še 1000 voiakov, ki bodo v glavnem stražili Londonderry iiiiiiiimiuiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiuiuumiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimii KLJUB PROMETNIM UKREPOM Hude prometne nesreče na italijanskih cestah Nespretni ali neprevidni plavalci so pogosto tudi žrtve premrzle ali prederoče vode V NOVIH IN ŠE NEDOKONČANIH PROSTOR Tudi v obmorskih turističnih krajih nesreče niso redka stvar, čeprav so nekoliko različnega značaja. Danes sta utonili dve osebi: 22-letna Laura Furini iz Roviga in 50-letni Paul Fdelmann iz Walheima (Nemčija). Furinijeva se je kopala na manjši plaži ob reki Pad z nekaterimi sorodniki in prijatelji. Dekle ni bilo prav spretno v plavanju in jo je nenadoma zajel vodni tok, ne da bi ji mogel nihče pomagati. Nemški turist Edelmann se Je kopal v Gardskem jezeru. Nenadoma so ga nekateri kopalci opazili, ko je nezavesten obležal ob bregu. Nemudoma so ga povlekli iz vode in ga skušali rešiti z umetnim dihanjem. Bilo pa je prepozno. Zdravniki so malo kasneje ugotovili, da je Edelmann verjetno stopil v vodo takoj po jedi, kar mu je bilo usodno. Precej visoka, sloka, z navidezno na-Rnim in vsekakor očarljivim obrazom: to je 14-letna Eveline Jorg, ki so jo pred kratkim izbrali za najlepšo »najstnico* Odprtje 12. mednarodne^ gorenjskega sejma v Kranj« Navzoči so bili številni gospodarsko-politični predstavniki iz Slovenije in zastopniki trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine KRANJ. 6. — Danes dopoldne so v Kranju odprli 21. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo trajal do 17. avgusta. Na odprtju so bili navzoči številni predstavniki slovenskih oblasti, meri njimi Vinko Hafner, član centralnega komiteja ZKS Miha Marinko, predsednik občine Kranj Slavko Zalokar ter generalni sekretar centralnega sekretariata sindikata Jugoslavije Božič. Navzoči so bili tudi številni predstavniki trgovinskih zbornic dežele Furlanije - Julijske krajine in Koroške. Na letošnjem sejmu v Kranju, ki se je tokrat prvič predstavil v novih prostorih — ki sicer še niso dovršeni, a vsekakor kažejo osnutek novega objekta v Kranju — razstavlja okoli 400 razstavljavcev, od teh nad 200 jugoslovanskih, ostali pa so iz raznih držav. Med temi so najštevilnejši razstavljavci iz Avstrije in iz Italije, kar 32. Na razstavišču je razstavljeno ogromno število poljedelskih in drugih strojev, razen tega so močno zastopana lesna podjetja s pohištvom in drugimi lesnimi izdelki, ne manjka pa tudi pletenine. Guatcmalska policija je rešila ugrabljenega bankirja GUATEMALA, 6. - Guateri^ policija je rešila bankirja Kairea, ki so ga pred nekaj ^ ugrabili gverilci Združene na®% ne revolucionarne fronte. Med ^ padom z gverilci, je eden o® j padel zadet od policije. Ugr*“yj so za izpustitev bankirja zah** kar 30 miliionov lir. , Gverilci so skrili ugrabljen^ zapuščeno hišo. samo nekaj leč od glavnega mesta, ob sti, ki povezuje prestolnico *..J stom El Salvador. Prvič je uspelo, da ie našla in rešila d*1 ljeno osebo. „ Agenti še vedno iščejo drug* , osebi, k.i sta bili v Guaten^1 ^ grabljeni v zadnjih dneh. bankir in bivši kandidat za P sednika Roberto Aledos Arzu Že prvi dan je sejem obiskalo veliko število domačinov, pa tudi turistov, ki prihajajo na Gorenjsko, da si ogledajo razna turistična središča. Organizatorji sejma pričakujejo tudi številen obisk turistov iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine, katere trgovski krogi so vedno bolj zainteresirani za to gospodarsko manifestacijo. Neva Lukeš Izvolitev «miss tihega sveta* PARIZ 6. - Triindvajset Nemka Margrit Thiede je 69% zaključku kongresa svetovne ’t, racije gluhcev, ki je bil Pre“^iii kim v Parizu, izvoljena za tihega sveta*. Angleška kemika napovedujeta (Nadaljevanje s 4. strani) * v nalni insekticid, ki ga pripravljata britanska znanstvenika pa bo «u-smerjen* samo na to ali tisto vrsto mrčesa, seveda izključno na vrste mrčesa, ki jih smatramo za škodljive. Hkrati pa ne bo predstavljal ta insekticid nobene nevarnosti za druga živa bitja, pa naj gre za ptice, kot tudi za sesalce, ker imajo vse te živali povsem drugačne hormonalne sisteme in insekticid, o katerem je govor, na njihove sisteme ne bo vplival. Toliko agencijska vest, toda pri tem se vsiljuje novo vprašanje. Rekli smo, da bo Insekticid vplival na mrčes, ki ga smatrajo za škodljivega. Toda kdo bo tu »merodajen*, kdo bo odločal, kateri insekt je škodljiv in kateri koristen. Glede tega so si namreč znanstveniki precej nasprotnih mnenj, če izvzamemo nekatere resnično škodljive insekte, je veliko mrčesa, ki ga eni smatrajo za škodljivega, drugi pa za koristnega. Vrh tega je znano, da si priroda sama v tem primeru pomaga. Kadarkoli je namreč človek izraziteje posegel v prirodno ravnotežje, se mu je priroda maščevala in se je človek moral umakniti. Res je sicer, da je poplemenitenje mnogih kultur I posledica posega človeka v prirodo, toda pogosto je človek s svojim preveč korenitim poseganjem v prirodno ravnotežje več škodoval kot koristil. Zato sicer ne mislimo. da angleška znanstvenika ni