ij! _ Kupujte AJNEBONDE! VICTORY buy TOlrtO »r*T«« ^AR ^ONDS . »ID \siuips Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily ^ buy in Ohio Best Advertising Medium - XXV. — LETO %XV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 29, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 176 IVJEISKI RUSIJI BIJE URA NAJVEČJE NEVARNOSTI fnci so vrgli v bitke enajst novih divizij, ki so jih pripeljali iz Francije in Holanjdije. )lei iC RUSKI TISK POUDARJA NEVARNOST IN PO ZIVA K ODPRTJU DRUGE FRONTE ■''SKVA, 29. julija. — Nem- 8,000 Nemcev ubitih ki se zlivajo na Kav- Na enem samem odseku pred nadaljnem mestu pre-ile reko Don, in sicer pri ij ^■nsku ter so dosegle Basal' 15 milj južno od Rosto-m' P^'izadevanju,, da prereže-m ®znico med Stalingradom ti! ^®rnim Kavkazom. Toza-brf ^'^javo je dalo sovjetsko poveljstvo, } Ustavljeni ob velikem o-iiiof Vinku Dona i milj dolgi fronti ob Oefh m doljnem Donu div- in krvave bitke, v bili Nemci ustavljeni ' "J®"! ovinku Dona 50 milj '^S'^ada, dočim na dru-osf^ekiii potiskajo v krvavih Transit delavci zahtevajo nadaljnje zvišanje mezde Novi turški premier Mesto 12^-centnega povišanja mezde, kar so originalno zahtevali, zahtevajo zdaj dodatnih centov na uro. osem Frai [ati. Rusi G nazaj proti Kavka- flle ftemške vojake nado-®^®vilne nemške rezer-Nemci naglo iz-ka'1 1 padec Rostova in Nosi f aska. klanje na frontah )st* mip „ se j t»I velikem ovinku Do- puŠ )<^° krvavo, da so Nemci or' (}^ prodiranju proti Sta- f ,j5"^Časno obtičali^ pri Batajsku je sov- a razbila 17, nfem» Wcov in uničila en nem- L bataljon. se Stalinogradom je rdeča armada pobila 8,000 Nemcev. y bitki v brijanskem odseku, 110 milj ju-gozapadno od Moskve, so ruske čete uničile v dveh dneh 100 nemških tankov. V Finskem zalivu pa so sovjetske pomorske in zr&čne sile pogreznile 8 sovražnikovih ladij. V voroneškem okraju "♦Rusi še vedno počasi, toda stalno napredujejo. . ^isk poudarja veliko nevarnost Ves ruski tisk poudajfvja veliko nevarnost te ure-in "Pra,v-da" poziva zopet na takojšnje odprtje druge fronte, izjavljajoč, da je prispelo na rusko fronto iz Francije in Hokndije enajst nadaljnih nemških divizij.. "Krasnaja Zvezda" poziva civiliste, naj bodo vsak trenutek pripravljeni, da zgrabijo za o-rožje, rekoč: Usoda Rusije odvisna od sedanje generacije "Usoda Rusije je odvisna od naše gejn^racije. Ak«) aair'Nem* čija premaga, . bo generacija, katere člani so zdaj stari pet do deset let, pljuvala na nas, ko bo odrasla." člani transit unije so snoči na svoji seji naročili svojim zastopnikom, naj ne potiskajo več v ospredje zahteve po nadaljnem 2 in pol centnem zvišanju mezde, temveč naj zahtevajo od župana Franka J. Lauscheta na-daljno osem-centno zvišanje mezde na uro. J Uslužbenci mestne železnice in vozniki avtobusov so uteme-li svojo novo zahtevo po nadaljnem zvišanju mezde na odloku mesta Detroita, ki je pred nekaj dnevi zvišalo svojim tozadevnim usluž%)encem plače. Mestni železničarji in vozniki avtobusov so skoro soglasno izjavili, da niso zadovoljni z 12 in pol-centnim zvišanjem mezde, katero zvišanje so še nedavno zahtevali. Izjavili so, da hočejo! sedaj 18 centov zvišanja, to je toliko, kohkor je dovolilo enakim uslužbencem mesto Detroit. Kakor znano, je mestna zbornica dovolila dne 10. julija tem uslužbencem 10-centno povišanje mezde na uro. Z deset in pol-centnim povišanjem mezd bi dobili operatorji kar, v katerih je samo en sprevodnik oziroma motorman^ 95 centov na uro, v vozovih, kjer Sta! po d^a' ttslUžbenca, pa po 8c na uro. Turški minister fiunanjih i^a-dev Sukru Saracoglu, katerega ho turški predsednik Ismed Ino-nu najhrže imenoval za premier-ja na mesto umrlega premierja dr. Say dama. Grozeča stavka delavcev vodnega de-partmenta v Cantonu Stavka se ima pričeti jutri o polnoči. — V tem slučaju bo zmanjkalo vode domovom in tovarnam. USODEPOLNO SPOROČILO ANGLIJE VSEMU NEMŠKEMU NARODU Poveljnik angleške zračne sile obeta Neni-cem porušenje in uničenje njihove domovine. i napoveduje pomanjkanje gotovih vrst živil in potrebščin ^ priporoča ljudem, naj preiščejo svoje kleti in r in naj oddajo vse, kar bi utegnilo koristiti ' h. industriji. -— Na vzhodu je že pomanjkanje Vlada določila osem-urni delovni dan u. »n ^^INGTON, 28. julija, ^ ^ iril Roosevelt je danes ameriški narod . pred goto ^ pomanjka- t drugih po- je pozval ljudi, naj 378 Da . Preiščejo svoja pod-ipg., kleti za razne vrste ki bi utegnil koristi- je v armadi Ze- Delo, ki znapa nad osem ur na dan, je utrudljivo in moči izčrpaj oče. — Prav tako so potrebne delavcu vsakoletne počitnice. HAMBURG ZOPET POD BOMBAMI LONDON, 29. julija. — Angleška zračna sila je snoči že drugo .^aporedho noč napadla z več kot 600 težkimi bombniki nemško pristaniško mesto Hamburg, Ogromna štirimotorna letala, noseča vsako po o-sem ton bomb, med njimi velike, 4,000-funtne uniče-valke mestnih blokov, so deževala bombe na od prejšnjega poleta k;adece se razvaline apartment poslopij, železnic, tovarn, dokov in pristanišč. Druge edinice angleške, in ameriške zračne sile so istočasno napadle v vse-uničujočIH liapadiA Prancir jo, Belgijo in Holandsko. . CANTON, 28. julija. — Člani CIO State, County and Municipal Workers of America organizacije so v ponedeljek zvečer na svoji seji odglasovali, da se ima v četrtek opolnoči pričeti stavka 86 Alužbencev mestnega vodnega departmenta. Resolucijo, da, se prične s s(avko, je soglasno sprejelo 72 od 86 navzočih delavcev. Skupina je pooblastila svoje zastopnike, naj odločijo datum pričetka stavke nato, ko jim administracija ni hotela priznati njihove CIO unije. Unija obtožuje administracijo, da je slednja odslovila 27 delavcev v vodnem departmen-tu, in sicer zaradi njihovih, u-. nijskih aktivnosti. Mestni uradniki pa pravijo, da so bili delavci samo začasno odpuščeni, ker mesto še hi dobilo vladnega pri-ornega dovoljenja za nabavo materiala, ki je potreben za raztegnitev vodovodov. Ako bo res nastala stavka, bo zavladalo pomanjkanje vode ter bo prizadelo tudi nekatere tovarne, kjer izdelujejo vojno produkcijo. ANGLEŠKI IN AMERIŠKI BOMBNIKI BODO GRMELI VSAK DAN NAD NEMČIJO, V DEŽJU IN SONCU, V BURJI IN VIHARJU LONDON, 28. julija. — Ar- "To bombardiranje ne bo Iz taborišč vojnih ujetnikov v Nehnčiji LUTERANSKI DUHOVNIK VOHUN HARTFORD, Conn., 28. julija. — Danes se je pričela pri zveznem sodišču obravnava proti Rev. Kurtu L. B. Molzahnu, luteranskemu pridigarju v Phi-ladelphiji, ki je obtožen vohunstva v prid Nemčije in Japonske. I štiM ■ .^daj orožjem hba ^^^jone mož, ki jih in nahraniti, Roosevelt odprl ° kampanjo za zbira-"scrapa.^' vzhodu kje dejal, dafse je pojavilo pomlanj-IHa ' ki se bo razširilo uu "^ele dežele. Sploš- nn primanjkovalo, gotovih vrst, ki Ko bo ljudstvo spoznalo vzroke portianjkanja, bo z veseljem pripravljeno na žrtve, ki so potrebne, ako hočemo izvojevati zmago," je rekel predsednik. Vzroki ipomaiijkanja Da še je pojavilo v nekaterih krajih ameriškega vzhoda pomanjkanje mesa, je troje vzrokov: Več ljudi ima povprečno več denarja in kupuje več in bolje kose mesa. Drugi vzrok je, ker zdaj ni sezona za govedino, tretji pa, ker je v ameriški armadi štiri milijone mož, ki pojedo več kakor so pojedli doma. I%naiijkanje surovin Prav tako je že tudi občutno pomanjkanje raznih surovin, zato naj patriotičhi Amerikanci preiščejo svoje domove ter zbe-ro in oddajo vse, kar bi utegnilo koristiti ameriški vojni industriji. Kaj dobivajo za hrano jugoslovanski oficirji v ujetniškili' taboriščih? parazit se ni se ničesar naučil |A) 28. julija. 100 # lent iOO/ l{j rumanski kralj ) ^ zdaj s svojo pri- iŠe smatra, da ^ zakoni dežele. )vi Nedavno zglasila v Or! ter ga je ^^'lila, da se mora odgovoriti na ne-vprašanja, je biv-? izjavil, da se ' ^ztrai \ ^^koni ne tičejo. PolicSl svojem, dasi 38kx uradniki nagla- šali, da njegov status v Mehiki ni status kralja, ampak čisto navadnega begunca. Po tem incidentu se je bivši rumunski kralj preselil s svojo priležnico in svojim "dvorom" v Guemavaco, državo Momales, češ, da noče biti več nadlego-van. Policija pravi, da se bo moral ta notoričen parazit, nad čigar eskapadami in harlekina-dami v Parizu in v Rumuniji se je zgražal ves svet, prej ali slej podvreči zakonom dežele, ki mu je dala pribežališče. WASHINGTON, 28. julija. — Ameriška vlada je danes odredila, naj milijoni delavcev, zaposlenih v vojni industriji, ne delajo več kot po osem ur na da^ in 48 ur na teden in da naj dobe vsako leto počitnice, s katerimi bodo zopet poživili svojo energijo. Vlada naznanja, da je smoter te določbe zaščita zdravja, pospešitev delavske zmožnosti iq. končanja "delavskega piratstva" od strani onih tovarn, ki izvabljajo iz drugih tovai^-n k sebi delavstvo z obljubami boljših delavskih prilik in velikega "o-vertajma." Vlada je mnenja, da je osem-urni delavnik najbolj primeren, ker se tekom tega časa noben delavec preko mfere ne utrudi. Dalje mora biti v vsakih sfedmih delovnih dnevih en dan počitka, za obede pa naj bo določenih vsaj 30 minut odmora. Prav tako so potrebne vsakoletne počitnice za načrpan je novih delavčevih energij. TOLAŽBA, KI ZALEŽE BERN, Švica, 28. julija., — Rumunska vlada je potolažila in odškodovala deset-tisoče ru-munskih vojakov, ki so bili v Hitlerjevi službi na ruski fronti za zmerom pohabljeni, in tisočere rumunske žene, katerih možje so padli v Rusiji, z izjavo, da se jih bo y bodoče smatralo za "spoštovane državljane Rumunije." Sirote padlih rumunskih vojakov pa bodo dobile označbo "Otroci rumunskega naroda . VOHUNI V AVSTRALIJI CANBERRA, Avstralija, 28. julija. — Tukajšnje oblasti sva-re ljudstvo pred vohuni, katerih je več v deželi in kateri so se najbrže izkrcali iz japonskih podmornic. Ljudstvo je posvar-jeno, naj pazi, kaj govori, ker se nikoli ne ve, če ne bodo govorjenja slišala nepoklicana u-šesa. New York, 23. julija (JIC). — Iz verodostojnih virov in pisem, ki prihajajo v'nevtralne dežele, smo dobili iz taborišč jugoslovanskih.. oficirjev,- vojnih ujetnikov v Nemčiji nekaj podatkov o njihovi prehrani. Tedenski obrok hrane znaša: 1800 gramov kruha (Ikg in 800 gramov), 150 gramcv Erfeatz-Mar-garine, 150 grarnov Ersatz-klo-bas, 165 gramov umetnega medu, 50 gramov belega sira. Za zajtrk in malo južino po pol, litra nekega Ersatz-čaja, a za kosilo en liter zelenjavne juhe. Za večerjo nič. Po vsem tem dobiva oficir dnevno: 240 gr. kruha, 12 gr. margarine, 21 gr. Ersatz-kloba-se, 24 gr. umetnega medu, 7 gr. sira, 1 liter čaja in en liter zelenjavne juhe. Že nekaj časa morajo živeti židovski oficirji v posebnih barakah. Te barake so ograjene z bodljivo žico. Oni ne smejo pre- thur T. Harris, maršal angleške zračne sile, je imel danes po radiu govor, v katerem je svaril Nemce, da bosta angleška in a-meriška zračna sila izravnali Nemčijo z zemljo od enega konca do drugega, ako nemško ljudstvo ne vrže nacijskega režima in ne sklene miru. Razdejanje Nemčije Harris jt' dalje obvestil nemško ljudstvo, da bo zdaj vsak hip završal vihar razdejanja nad njegovo glavo, proti kateremu" viharju nima nemško ljudstvo nobene moči., Harris je dejal, da ni razdejanje, ki so ga povzročili napadi po tisoč angleških bombnikov hkratu na liiesta Cologne, Essen in Bremen ničesar v primeri s tem, kar bodo nemška mesta še doživela. Nemško ljudstvo bo strmoglavilo v prepad "Ako tako hočete, pa naj vas nacisti potegnejo s seboj v prepad," je rekel maršal angleške zračne sile. "O tem imate vi odločevati, ne mi.. Toda vi lahko strmoglavite naciste in sklienet;e mir." Rekoč, da so 2daj nastopili v akeiji prvi ameriški bombniki, je izjavil, da. so ti samo predhodniki celih letalskih flotil, ki so pravkar dospele v Anglijo. Kaj bo, ko pridejo tudi Amerikanci! "Ali si moret^ predstavljati, kaj bo to pomenilo, ko bodo tudi te ameriške flotile pričele bombardirati'Nemčijo ? Jaz sem pravkar prebil osem mesecev v Ameriki in vepi, kaj prihaja preko oceana. • "Kmalu bomo prigrmeli nad Nemčijo vsako noč, vsak dan, v dežju, snegu in viharju. Na vas je ležeče, da to preprečite." Ameriška produkcija Harris je nato obvestil nemško ljudstvo, da prihaja samo iz ene ameriške tovarne vsaki dve uri po en štirimotorni bomb nik, "in takih tovarn je v Ameriki mnogo." vprizorjeno v svrho maščevanja — dasi ne bomo nikoli pozabili vašega bombardiranja •Varšave, Beograda, Rotterdama Londona, Plymoutha in Coven-tryja. Mi bomo bombardirali Nemčijo in sicer mesto za mestom zato, da razbijemo njene vojne industrije in da vam onemogočimo nadaljevanje vojne. Namen bo izvršen "To je naš namen, katerega bomo tudi izvedli: mesto za mestom: Luebeck, Rostock, Cologne, Essen, Emden, Bremen, Wilhelmshaven, Duisburg, Hamburg in druga mesta, katerih lista postaja daljša in daljša." Harris je izjavil, da obžaluje, da so pri tem prizadeti tudi civilisti, zlasti delavci v nemških vojnih arzenalih, toda temu nI pomagati, ker stangejo blizu tovarn. "Toda v naših mestih so bili delavci in ostali civilisti izpostavljeni prav takim nevarnostim kakor v vaših. Hitler je hotel te vrste vojno in zdaj jo ima!" Nato je Harris primerjal sedanjo moč angleške zračne sile z nemško letalsko silo. Šilo za ognjUo "Prej ste imeli vi velike flotile bombnikov in vaši letalci so se dobro .bdrili. Oni so 92 zaporednih noči bombardirali London, poleg Londona pa še ostala angleška mesta. Njihove bombe 80 povzročile, irinogo škode in u-bile 43,000 naših ljudi. Prazne Goeringove obljube "Vi ste mislili — saj vam je Goering to obljubil — da ste varni pred našimi bombami, kar ste tedaj tudi skoraj bili. Toda danes je drugačna stvar. Ml bombardiramo vaše tovarne in lq,djedelniee dan za dnem. Noben del rajha ni varen pred našimi bombami. Leta 1940 niste mogli Angliji do živega. Ali mislite, da ji boste mogli sedaj, ko imamo na svoji strani Ameriko in Rusijo? Vi ne boste nikoli izvojevali zmage v tej vojni." koračiti te meje in nihče se jim ne sme približati. Povišanje plač Ali ste že kupili avtne znamke? Ene vrste ptiči skupaj lete Na obisku v Texasu MiffS Ronnie Levstik, hči Mr. in Mrs. Joe Levstik, 1052 E. 62 St., se je podala na obisk poročnika Lou Samsa, v Brooks Field, Texas. Za časa obiska bo nastanjena pri njegovi sestri Mrs. George Gravich, v New Braunfels, Texas. Želimo ji obi- William J. Kennick, bivši councilman v 23. vardi in Swee-neyjev nasprotnik v primarnih volitvah leta 1940, je pozval snoči demokrate, naj glasujejo za Sweeneyja pri primarnih volitvah prihodnji mesec. "Sweeney je zvesto reprezen-tiral sentiment distrikta v preteklosti, kar je razvidno iz dejstva, da je bil štirikrat zaporedoma izvoljen," je izjavil Kennick. Samo se tri dni imate čas, da'lo zabave in srečen povratek! si nabavite v- svojih lokalnih poštnih uradih nove davčne avtne znamke, to je do petka. Po Posoda V soboto bo nekoliko povišana plača ženskam, ki snažijo pisarne in urade mestne vlade in njenih ustanov, kakor tudi 1700 nadaljnim mestnim usluž-jpetku pa bodo morali avtomobi bencem. Večina &h zvišanj bo listi kupiti te znamke samo še znašala po 5 dolarjev mesečno,' od kolektorjev davkov v svojem'zervirati sadje in druga jedila dočim bo nekaterim nadaljnim' lastnem distriktu. Ako boste po'za zimsko rabo, da si nabavijo zvišana plača za 10 dolarjev na j petku vozili avto brez te znam-1 potrebno posodo sedaj, ko se jo mesec. Mesto bo imelo zaradi ke, utegnete biti kaznovan z še dobi. V tej trgovini imajo več teh zvišanj približno $100,000' globo $25 ali s 30-dnevnim za-j predmetov, ki jih rabite, po več stroškov na leto. I porom, ali pa z obema kaznima, zmernih cenah. Grdina Hardware trgovina, 6127 St. Clair Ave., opozarja gospodinje, ki nameravajo kon- njamo, da Sweeney s svojim izolacionizmom in hvalisanjertv nacizma in pjegovega novega reda ter z zmerjanjem in double-crossanjem predsednika Roosevelta ni reprezentiral sen-timenta volilcev 20. distrikta, katerih ogromen del je jugoslovanskega, poljskega in drugega slovanskega porekla, je pa morda reprezentiral sentiment Wil-liama J. Kennicka,Uki je bil in je še velik oboževalec Hitlerja in vsega, kar predstavlja njego- H Kennicko^i izjavi pripomi- v{a "Neue Ordnung." Sedem let je nosil iglo v srcu NEW YORK, 28. ^julija. —da so ga morali operirati. Toda Tukaj je umrl Thomas Black- ker mu je tekom operacije srce burne, 46 let stari poročnik pri gasilcih, ko so mu zdravniki po- silno utripalo, so mu zdravniki vbrizgali v srce adrenalin. Ko tegnili iz srca konec hipoderm-1 so mu potegnili iglo iz srca, se ske igl^, ki je tičala že sedem'je njen konec odlomil ter ostal let v njegovem srcu. v srcu, kar ga ni v nobenem o- Leta 1935 je gasilec padel z žiru oviralo do pred par dni, ko nekega gorečega poslopja, pri čemer je dobil take poškodbe. je pričel tožiti o bilečinah v srcu. ^ I J"''julija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and bj'Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): j Por One Year — (Za celo leto) ..............................................„.4.................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 350 gor 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 \ / By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) .................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ..............................^...................................................... 4 00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .............................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4.50 \ Entered as Second Class Matter April 26th. 1018 at the Poet Olfic/at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. i, ;• 104 SLOVANI IN NEMCI "Jugoslovanski glasnik," ki izhaja v Kairu, v Egiptu, je objavil sledeči članek: ^ Nemško divjaštvo \ Največja nesreča, ki jo je do sedaj sploh doživel svet^ posebno pa Evropa; rušenje cvetočih mest in naselbin in pustošenje celih držav, sistematično iztrebljavanje narodov in uničevanje vseh njihovih, kulturnih dobrin, neizmerno krvoprolitje in ubijanje,—vse to je delo enega naro.da—nemških barbarov. Hitler je s svojim nacističnim naukom nasilja, s svojimi demagoškimi krilaticami maščevanja in vladanja nad svetom imel pri svojih Nemcih lahko delo. Njegove besede so padale na rodovitna tla, ker je vsak Nemec v svoji duši nasilnik, ki se čuti poklicanega, da vlada nad pripadniki drugih narodov, katere vse smatra, za manjvredne od sebe. Hitler je .najpgabnejše lastnosti proglasil kot največje vrline. Oh je hinavščino, laž, izdajstvo, besedolomstvo, nasilje, ropanje in umor postavil kot neke malike na visok pjedestal| a Nemci mu poslušno in navdušeno sledijo. Zelo je zmotna trditev, da je nemški narod nekaj drugega kot so njegovi nacistični voditelji in da je treba ločiti dobre Nemce od slabih. Vsi so oni v bistvu enaki! Saj se med kulturnimi narodi, in verjetno niti med divjaki, ne dobijo tako složni, brezvestni in hladnokrvni izvrševalci vseh mogočih grozodejstev, ki jim jih njihovi vodje narekujejo, kot je to slučaj ravno pri Nemcih. S tako hladnokrvnostjo ubijati na tisoče nedolžnih talcev, rušiti in zažigati cele vasi z vsemi prebivalci, moškimi, ženami in otroci, ter z nezaslišanim nasiljem iztrebljavati narode, katere so začasno zasužnjili, tega je zmožna samo tako zverska narava kot je nemška. Slovani—nemška zapreka Kot glavno zapreko svoji ekspanziji in svojim im-perijalističnim načrtom smatrajo Nemci nas Slovane. Že dolgo let nemški imperijalisti kažejo na slovansko nevarnost, ki predstavlja močno oviro njihovi želji za nad-oblast v Evropi. Prirodna množitev slovanskih narodov in njihova zdrava življenjska moč sta živo zaskrbeli Nemče. Dobro so se zavedali dejstva, da složni Slovani predstavljajo tako silo, da lahko preprečijo vse njihove ekspanziv-ne načrte v Evropi in vslfed tega tudi v svetu. Zato so že od nekdaj vodili politiko umetnega razdvajanja slovanskih narodov. Mirne duše lahko trdihio,'da so povsod in vselej, kadar so, se Slovani med seboj pravdali, imeli Nemci svoje prste vmes. Naj so to bili Slovaki in Čehi, ali pa Poljaki in Čehi, Poljaki in Rusi, Hrvati in Srbi, ali pa Bolgari in Srbi, povsod so se v ogadju risali nemški peklenski načrti. Pa tudi Slov/enci tega podtalnega hujskanja proti svojim bratom niso bili obvarovani, čeravno pri njih ta razdvajalna politika ni posebno uspevala, ker so oni kot mali slovanski narodič ohranitev svojega narodnega obstoja- gledali samo v skupni državni edinici z ostalimi svpjii'yi brati. Mržnja Nemcev do Slovanov Hitler je v svoji knjigi "Mein ^ampf" odkrito izpovedal svojo mržnjol)roti Slovanom, iz katere pa zveni tudi strah nemštva pred slovanstvom. On je v , svojih satanskih načrtih združil oba načina vničevanja—politiko razdvajanja in pa surovo silo iztrebljavanja. V nobeni začasno zasužnjeni državi Nemci ne nastopajo s tako besti-jalnostjo kot ravno v slovanskih. Tu se vidi vsa mržnja Nemcev do Slovanov. Češko, Id 53 jo Neir.ci kot prvo slovansko državo podjarmili, skuš;ijo na vse mogoče nasilen način germani-zirati. 'Zaprli so češke visoke šole in visokošolce—cvet naroda—odvedli v zapora in taborišča internirancev, ki so že itak polna in kjer umira na tisoče nesrečnežev. Češke delavce gonijo v Nemčijo- in na mesto njih prihajajo nemški. To kulturno zelo napredno /zemljo gazi pruski škorenj, ki ne pozna drugega kot divjaštvo in razdejanje. Na Poljskem, ki se je kot prva v tej vojni postavila nemškim hordam z orožjem v bran, Nemci ubijajo in s TV- vešajo na desettisoče ljudi, posebno pa izobražencev, da bi narod oropali njegq^ve inteligence in s tem lažje štrli njegov odpor. Druge zopet razseljujejo in na njijiova mesta pošiljajo Nemce in deloma—nasilno—tudi Jude. Sijajna Varšava, ki se je junaško upirala nemškemu navalu, leži v ruševinah. V Srbiji Nemci požigajo vasi, ubijajo njihovo prebivalstvo in rušijo cela mesta. Beograd, bela prestolnica Jugoslavije, je bila brez vojne napovedi brezobzirno bombardirana; takrat so v glavnem razdejali središče mesta in pobili na tisoče civilnega prebivalstva. Ustreljenih je bilo že na tisoče talcev, ker Nemci za vsakega svojega ubitega vojaka streljajo po sto nedolžnih talcev. Tako je v Kragujevcu od nemških svinčenk padlo dvesto gimnazijcev—sami mladi dijaki treh najvišjih razredov tamkajšnje gimnazije. Takih krutih primerov nemške bestijalnosti ni bilo drugod. Ko so v višijski Franciji hoteli streljati dvakrat po petdeset talcev, dvignil je svoj glas ve£ kulturni svet. A v Srbiji jih pada na tisoče! Iz Slovenije, ki je zasedena od Nemcev, in to sta dobri dve tretjini, so nasilno razselili preko tristotisoč ljudi, deloma v Srbijo, deloma v Nemčijo in Poljsko. Iz gotovih okrajev so starše oropali njihovih otrok izpod 10 let in jih gnali neznano kam. Njihov je peklenski načrt ponemčiti to slovensko deco. Tudi o Sloveniji smo slišali, da so bile po-žgane cele vasi in njihovi prebivalci pobiti. Na kakšen zverinski način pa postopajo Nemci civilnim prebivalstvom v Rusiji, to nam skoraj vsakodnevno poročajo ruska poročila. Slovanska vzajemnost Toda Hitler se je krvavo zmotil v svojih računih. Nemška zverstva vzbujajo v vitalnih slovanskih narodih samo še močnejši odpor. Čete Draže Mih^loviča delijo okupatorskim nasilnežem udarec za udarcem, češka in številne poljske legije se borijo na strani močnih zaveznikov, a da ne govorimo o Rusiji, kjer so Nemci doživeli in doživljajo svoj največji debakl v tej vojni in ki bo postala—kakor vse kaže—tudi njihov grob. In še nekaj je Hitler dosegel, česar so se pa Nemci od nekdaj najbolj bali. Prapor slovanske vzajemnosti je visoko zaplapolal. Rusko-poljski in čehoslovaško-poljski sporazumi,kažeta pot, po kateri moramo mi Slovani. Potreba temeljitega obračuna , Ta vojna je vojna dveh svetov. Ona mora dokončno prečistiti račune z agresivnimi narodi. Kadar bo vničena Nemčija in bosta strti Japonska in Italija, bp zavladal mir na zemlji, ker bodo s tem odstranjeni povzročitelji napadalnih vojn in hujskači nezadovoljnežev. To delo pa se mora izvršiti temeljito. Nemčija se mora vničiti, ker ne smemo p'ozabiti, da bo v nasprotnem slučaju vsak Nemec tuhtal in deloval samo za maščevanje, kakor je to bilo po zadnji svetovni vojni. Nemcev je preveč na svetu, posebno pa v Evropi! Med njimi se bo vedno našel nov Hitler, ki bo podžigal njihove živalske nagone. Če ne bi bilo sedaj Hitlerja, bi se našel prej ali slej nekdo drugi. Tega se moramo dobro zavedati. Kako pa bo treba z njimi postopati,, to nas v tej vojni Nemci sami najbolje učijo. Proti barbarom eo učinkovita samo sredstva istega kalibra. ga poznali. Ta stanuje sedaj v in strmeli v sobo. Na vsakem podstrešni sobi, prav takšen siromak, kakor sem jaz." "Ah, ta, le verjemite mu lum-pu!" se je oglasil nekdo vpra-šujočih. "Ta je skopuh, da ga nima enakega, in ako je kdo skopuh, tedaj gotovo ni ubog. Le oglasite se enkrat pri njem dosti upanja sicer ni, da bi vam pomagal pa morda ga vendar gane vaša beda..." In sedaj se je odpravila do njega... Počasi se odlega pod njenimi nogami, vročina pritiska, potne kaplje curljajo po izmučenem obrazu, padajo v cestni prah. Prisopejo hitro — tesno. Naenkrat zasliši za seboj hitre korake, razburjene glasove. Mimo nje hiti žena in ž njb dva policaja. Ljudje se ustavljajo in gledajo za njimi* žena pa maha z rokami in pripoveduje. obrazu radovednost in plahost. Vsak bi rad videl in vedel, kaj se je zgodilo. J osi]) Stariha: Prepozno v Visoko nad mestom je plulo braz je bled in izsesan, čudna solnce, metalo svoje zlate po- rdečica šine sem ter tja v ta hodne pramene na ulice, široke vdrta rumenkasta lica, šine in in prostorne trge, zlatilo strehe hkratu izgine. Mučne morajo bi-visokih hiš in srebrilo komaj ti mislil podeče se po tej vpog-vidne morske valčke, da je bila njeni glavi, vsaka misel trn, ki : ideti vsa daljna morska ravan se zabode globoko v razgrete L&kor velikanska, pregibajoča možgane. £3 srebrna plošča. j Pred dvema letoma se je po- Izpred stare in častitljive ka- "osrečil nje mož, preprost dela-t3drale se je odpiral bajen raz- J® poročila iz 1 ju- ried čez veliko šumeče mesto, Nekega večera so ga po- čez vso čudovito obal, ki so bili tegi"" ^veh odbijačev a ob • njej zasidrani velikanski strtimi prsmi, nekoliko dni po-parniki, motorni čolni, ribiške torn je že ležal pod hladno ru t - ___ .. or» Ono oiKlro in "Saj sem vedno pravila svojemu staremu, da se tega skopuha bojim, naj ga postavi pod kap. Pa ni hotel slišati ničesar. Kaj ti je na poti? mi je vedno odgovarjal. Pusti ga v miru, naj skopari, kolikor se mu ljubi — kaj nam mari..." "Moral je varčevati, ljuba moja, to je jasno, v teh dragih časih," je odgovoril policaj. Žena je vzkliknila: "Ta? Da je moral? — Pojdite se solit! Ko je prišel k nam stanovat, je pripeljal razen stare šare tudi marsikaj drugega, kar je kazalo, da nima sanao uši. Sama skopost, grešna sko, post ga je, da si ne privošči ničesar. Kakor prava konjska smrt hodi okoli.. "Nazadnje je pa morda umrl že za lakoto?" se zasmeje policaj. » "Čudno bi ne bilo —r- kaj takšnega," odgovori žena. "In že od včeraj zjutraj ga ni iz sobe? Ali je soba zaprta?" "Zaprta. Klicali smo in tolkli že večkrat, pa zaman. Moj mož je hotel razbiti vrata, pa sem rekla,"bolje je, da grem na policijo. Bog ve, kaj se mu je pripetilo, čemu bi se mešala midva v takšne stvari." Zavili so v ozko, umazano ulico. Pred starinsko hišo so se ustavili. Za njimi je počasi lezla mlada žena, radovednost je nekoliko ublažila nje pekočo bolest. Pred hišo je stala gruča ljudi, vedno so prihajali drugi. Stiskali so glave, polglasno šepetali in se vpraševali. Med nje se pomeša uboga vdova. "Kaj se je zgodilo?" vpraša tiho boječe. "Eh, nič posebnega, stari Mihael Štih je menda umrl," je odgovoril nekdo. "Tega pa poznam," se je oglasil drugi. "Star norec — čudak. —Bolje se mu je že godilo, lepše dni je že videl. Ta se je razumel na grablje, vil ni poznal nikoli. Pa se vendar zdi, da mu ni šlo zadnje čase več tako dobro in da je obubožal." "Vraga, kaj se je zgodilo?" vikne prvi policaj. Njegov tovariš je takoj za njim, za obema gospodar. Njegova žena zavpije in se tresoč nasloni ob vrata. Vse se meša na njenem obrazu, strah, groza nepopisno začudenje. Za njo zahreščijo druge ženske kakor blazne. V kotu majhne, za silo razsvetljene sobe je natrosene nekoliko slame in na tej slami odeja, stara oguljena razcefra-na. Nekdaj je pač morala biti draga, to se je videlo na prvi hip. A to je bilo že davno, davno. Na tem ležišču pa leži starec, trd in nepremičen, do kolen na golih tleh. Truplo je trdo, staro, izhujšano obličje nepremično, oči izbuljene, široko od- a inter zbc vic ur e mac f^ekel j€ jVs/d 'ke iz; \Vf se j sever« Vs so Od 13. do 20. sept<^ ko traja tista konvei ' Z. ampak Mr. KraJ^^ato nik Doma je ne bo dide že 1. avgusta. M< di tiste sobe, ki nima' Ukor časa bo trajala ja, toliko časa naj tn ;^džari Predlagam! Kje so p'® vst; ziroina vstopnice? P in i dobi Vojska bo v Clevelf zna linija bo na MihelČif^J^-prte in osteklenele.- Desnica kr- Mobilizacija je bila f kel j čevito stiska odprto srebrno ro čno blagajno. Po tleh na okoli leže zlatniki; na stari razcefrani odeji se blestijo in svetijo kakor posejani, zakotalili so se od ležišča proč po umazanih tleh, prav tja do kotov in razlili kakor potok, zlat potok. Povsod zlato — su* ho zlato. Toda kaj je to? Preteklo soboto je bo Strica Sama Jo« Cherokee Ave. SreČa sem njegov stric Še več bogastva, še mnogo več je v tem ogabnem prosto- Ob vzglavju je stala debela platnena vreča. Policaj jo dvigne. Tehta jo v roki, maja z glavo. Ko jo odveze, se mu razširijo oči, zdi se mu, da šanja. 0-brne se in pravi: "Tudi ta vreča je polna zlata... Dosti doživimo v našem poklicu, ali na kaj takšnega-še | nisem naletel svoj živi dan. Ko| je prešteval svoje bogastvo, je smrt zalotila starca. Toda za koga je skoparil tako neusmiljeno? Ali nima sorodnike?" Vsi se zdrznejo — se spogledujejo. "Samo enega — hčer svoje pokojne sestre," odgovori žena, pri kateri je starec stanoval. "No, ta se bo lahko smejala. deljo pri Slovenskem Nov* domu. Volilni dan b^^odal avgusta. f' ki dogoi )vedn '■ Ted govo fekih č jfipali --^lostr Velika Balkankate -- bistva Ne%ryorški popol' aj po »I je zamrmral policaj. "Seveda se bo." " "PM" rezumira pod :kih) vom najnovejše dog'iijo % goslovanski fronti ' :iji. "Eksplozivna situa' radn kanu in v južnovzh' je razvidna iz včei") peš od medsebojno f nih mest. so g "Ru?1ca poročila J in ^ so jugoslovanski rof vzeli večje število L postaj, ki so bile v' ških in italijanski!^ Uničili so 39 lokoi«"' go železniškega ma^ goslovanski četniki 9 dalje tri nacijske, dravski banovini." "Neko poročilo i' ■mr, pravi, da so bik ^Gcit talijanske divizije, f' ^1 Taurinensi v Srbijo proti četnikom. GovO "Ali jo poznate?" vpraša poi^red kratkim v licaj. "Seveda, neka uboga vdova, ki se ji je mož pred par leti ponesrečil in ki živi v najhujši bedi." V tem hipu se zasliši pritajen C,i Fra četniki izgubili 800 lo italijanskih izgub jaVljeno." "Reuter javlja iz zahtevajo velike iz^ so utrpele bolgarske ^a& Ch r H* grgrajoč vzklik. Hipoma se ozrojbiji, umik šeste in vsi proti oni strani Ob vzhodu sloni ubožna, slabo oblečena ženska. Nje obraz je prsteno bled, desnica se je zarila v prsi. Široko so odprte oči, kakor bi tudi hotele gledati to, divizije in v njih iRcc mobilizirano sedmo divizijo." Prav tako se izz' re, da Bolgari, pn zadnjih napadov Pi )UGi «1^ "In sedaj je kaput, iztegnil se je," se je surovo zasmejal drugi. "Zakaj ako ga ni iz sobe ladje in ladjice. Povsod sveUo-.^- Ona sama, šibka in boleh,la, dva dni, je težko, da bi še Hišni gospodar priskoči. ________.1 . ' ie ostala v tu lini s štirimi mal- »rcai. . . "To starčeva, neča kar so gledali drugi. Nje ustni- barderjev Žedinjen'' ce se še premikajo, toda iz njih ni besede. Predno se drugi zAedo, dvigne ženska roke, kalror bi prosila pomoči, kakor bi iskala opore, a v tem hipu se zgrudi na tla. Nepopisna groza ss polasti navzočih, kri se strdi v žilah.' Poiskusi Italijanov, I novo zastavo, so Rumuniji, v naglici avion sko obrambo Črnega, morja Varn^ sa. BBS je včeraj j' albanski narod v j", ru proti italijanski^ in svoji lastni kviz^ ba, povsod polno plujoče živi je- ostala v tujini s štirimi mal nje, povsod- bogastvo in blago- imetja, brez podpore. 'To je starčeva nečakinja,", Govori se, da so se Policista pa sta stopila z že- ^ jg izpregovoril resno, "pomoč li, da jo pokažejo V M stanje. Povsod, do kanior je *!- šKAe rc&e so se gr&ale ]x%pozno." jdru, Bračuin KorkL p-'iin nkr> Ali m tiirti t-im kn- J^^ra do vecera, čestokrat ]3az-}Gtresje, po strmih, vratolomnih^ Skozi strešno lino se vsuje I n,or ni moglo pmdreti oko a k: "» P-eživljalc dr°-- %arki plešej,^ po kipe-' kraiA _tudi tam v zatohlih ^ne crve, borno m komaj za gi- nekoliko drugih sostanovalcev, zlatu — se rogajo — se SdtSjskih k,S '»■ a sedaj so omagale; ' ' I a 4 cllonjatlr rwllcf—mcdklDf# likf (huge in AWI-aoi Txblets. Try yourwlf, at o/ (Ufitrcfis. TUty iieutrahxf acid. reUeti and bring couifurt very quickly—yet are not a # laxative I Only 2fJc. at ctnig atorf *. If your very flMt trial doesn't prove Bell^ans belter, return bottle to U8 and get double your money back. . Naprodaj , je vsa oprema za stiskanje grozdja; "Hydraulic" preša, dva tiuka, eden je 1 in drugi je IVz t£ina. Poleg se tudi odda seznam bivših odjemalcev prjg^ej ivrdki.. Dobroidoč biznes odkar se ga je pričelo leta 1930. Da prodajam j to opremo je vzrok današnjih vojnih razmer, ko pnčakujem, da bom pozvan k armsj-di. Kdor ,želi naj se zglasi pri Ted Man: del, 201)71 Nicholas Ave., po 5. uri popoldne. Tel.: KEnmore 3241. HiRonfi Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. ENdiqott 9659 ' Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežba. Obrnite se : vsem zaupanjem na vašega starega znanca Jobii Oblsdka 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 Sherman's birthplace, Lancaster. william t. sherman (1820.1871) "I present you," General Sher-rtian wrote to President Lincoln, "with a city as a Christmas gift." In middle November, 1864, Sherman and his army disappeared. Communication lines were cut. All connection with the rear was severed. Sherman started for the sea. During the next month Georgia was turned into a desolation. War must be made terrible, Sherman believed. To make it terrible, homes were burned, towns destroyed. "Sherman's Sentinels," gaunt brick chimneys, still mark the march from Atlanta to the Sea. He was a failure in business, in finance. He was far from a success as president of the Louisiana State Military Academy, The South seceded. This Ohio boy was offered a commission in the Confederate Army. He refused and hurried to Washington and was commissioned a colonel. He became one of Ohio's immortals'in the war between the States —Stanton, Grant, Sheridan,. Custer, and a score of others. Sherman fought, at Shiloh, at Vicksburg, Mission Ridge and Lookout Mountain. He marched from Atlanta to the Sea. It was in, 1880, in Columbus, But Sherman was right. The | that he maifle the remark that march through Georgia brought an earlier end to the Civil War. On December 22,, 1864, Sherman's Army entered Savannah and in a letter he offered the city to Lincoln. As a boy, Sherman wanted to be a soldier. He graduated, with honors from West Point, took part in the Mexican War and resigned. He practiced law at Leavenworth, Kansas,,and failed at that. will always be quoted, "W»r is all hellA' Sherman died in 1891, an illustrious Ohioan who brought honor to his state, his nation, and himself. ' The home in which Sherman was born, built in 1811, but now sotupwhat altered, still stands at 137 East Main Street, Lancaster. It is a two-stqry frame house and is privately owned. / •>1 A STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 29. julija Leteči tiger VIŠARSKA POLENA Spisal Narte Velikonja • "Nič ne vem," je dejal Mati-jec ves nejevoljen nad brezbrižnim vedenjem ženske in radi svojega čudnega položaja. In je Zefa počasi šla po strmem bregu, da se je Matijfc nejevoljno trikrat vrnil ponjo ter ji pomagal čez mokre korenine. Dež je še počasi in vztrajno padal na opolzko pot. Tu pa, tam se je posvetila mlaka v temi. Zefa je hodila oprezno, počasi ter se nerodno lovila na podrsnicah. Matijec je trpel kakor v vicah. "Nič srca nima! Prav nič srca nima. človeka bi pustila umreti. Da so ženske takšne! Ona jo kliče, ta pa pravi, da se je preobjedla. Babnica lena, za^ spana. Ne ljubi se ji. če bi ji streha gorela nad glavo, ne bi skočila^' se je jezil Matijec ter vlekel žensko čez res je in grmovje. "Le počasi, Matijec, le počasi, da si noge ne zlomim!" Tako je Matijec klical in vlekel babico k tuji ženi. In še takrat otrok ni bil živ. 27. Pri Mohorju se je naselila bolezen. Franca je ležala bleda in onemogla v svoji kamri. Polmrak je bil v sobici. Kakor komaj sluteni pajčolani so se prepregale zmršene niti rahlih senc preko Sten, padale s stropa ter se dvi gale v rahlo zgibanih valovih proti oknu. Na stropu je bil okajen okrasek in njegove črte so se prepletale z nitkami v čudne, zdaj režeče se zdaj jokajoče se obraze) ^Franca je zrla v polo-motici vse te sence in pri srcu jo je čudno zeblo. 4, Dva dni je Matijec opravljal vsa dela v hiši, le Zefa je stregla ter kuhala. Tine je kosil na travniku, toda ni prišel jest domov, temveč je hodil k botri. "Dokler ne pošlje pome!" je ponavljal sam pri sebi, ne meneč se ne za govorice ne za posmeh delavcev in drugih ljudi. "Prav imaš, Tine, le drži se!" mu je kimala Kosmačka. Tretji dan je Zefa dejala Mati j cu: "Brez ženske ne boš shajal, Matijec, poglej, kako imaš posodo umazano. Delavci godrnjajo nad prismojenim zeljem. Klančarka nima pod milim nebom nobenega dela, njo naj mi, ker ni za težko delo. Jaz tudi ne morem biti zmerom pri hiši, ko imam drugod posla." ■"Nanjo pa nisem mislil!" se je razveselil. In jo je naprosil. Ženska je še tisti dan prišla. Sama je bila, ker je bil mož spet odšel tesat v dolino. Kar v čum-nato se je nastanila z Janezkom ter stregla Franci in kuhala za družino. ^ četrti dan so klicali k Franci zdravnika. Dobila je vročino in Matijec se je peljal ponj. Zdravnik je zmajal z glavo ter naročil Matij cu: "Na ženo pa pazite!" "Na koga?" se je začudil Matijec. "Na ženo!" "Saj ni moja žena!" je zardel Matijec kakor rak. "To je bila moja svakinja!" "Vseeno!" se je femejal zdravnik. "Pazite." "Kako'je?" je prikrevsal Mo-horj "Pazite!" sem dejal! "Da je 'hudo?" je mežiknil Mohor ves nemiren. "Lahko postane!" In se je hotel odpeljati. "Matijec,' 'je povlekel Mohor sina za rokav. "Notarja pripelji!" "Notarja?" "Da, notarja! Da nam vrne grunt!" , "Ali je ona rekla?" "Zdaj bomo še vpraševali! Umre nam lahko in potem zbogom grunt. Ali boš še to zaspal ? Če nam vrne grunt, no, potem—" "Oče! Tako je bolna, pa bi jo vznemirjali s to reč jo!" "Če si pameten! Rečom ti!" "Ali se odpeljeva?" je vprašal zdravnik, vrpivši se na prag. "Takoj!" "Matijec, da ne pozabiš!" In se je Matijec vračal brez notarja; na vozu sta sedela Klančar* in njegov tovariš Brus Sredi ceste ju je bil naložil, ko sta tovori la svoj punkelj z žago' in plenkačo. Klančar je bil' vinjten ter se je venomer zaletaval' z besedo. "Kakor gospodar se voziš, Matijec! še žena ti manjka in otrok!'' "I, kaj veš?" se je smejal tovariš. "Kaj veš, morda pa že, ima kje kaj ugledanega?" "Kaj bi!" se je zamišljeno otresel Matijec. "Vidiš, da ne reče ne. I^e za nika! Ej', Matijec jje tiha voda, kavelj v tolmunu, ki ga ne vidiš!" "Da je kavelj, tih kavelj v tolmunu?" se je grel Klančar. "Ampak tako sam pa le ne moreš ostati, žena in otroci so pol življenja!" "Druga polovica, druga polovica!" se je smejal tovariš. "Posebno otroci. Posebno otroci!" "Ali slišiš, Matijec? Posebno otroci!" "Bom pa koga vzel.za svojega! Ali mi daš Janezka?" se je pošalil Matijec. "Saj že imam štirideset let." "Koga?" se je zaletel pokonci Klančar. "Koga, Janezka?" "Čegadašr' / "Ali si sliSal, Brus? Mojega —našega Janezka?" Tanki za Indijo \ ^10 BE 100% WITH YOUHI WlTB •tat« r. N-fn: TOŽil| m„ Na spodnji sliki je velik zavezniški konvoj, ki pelje razne vojne potrebščine v Indijo, na zgornji sliki pa so težki ameriški tanki, ki so bili izkrcani s parnikov v nekem indijskem pristanišču. James Regis iz Maine, je uradni fotograf prV skupini "letečih tigrov" slavnih ameriških letalcev v Kitajski. "I, pa mu ga daj!" je menil. Brus. "Matijec ■ ima denar in fantičku bo bolje ko jiri tebi. Saj še tako pravi j 0| ^—" je blebetal ter se ustavil sredi besede. "Kaj pravijo? —" se je zgrozil Klančar. "Besede! Ali boš kaj dal na jezike?" Kaj pravijo?" Klančar pesti. "Nič, bodi no!" "Kaj pravijo?" Klančar palico. "Da ni tvoj!" je dejal Brus nejevoljno. "Da ni moj!" je bruhnil Klan-ar. In kakOr da ga je popadla blaznost, je zamahnil po Mati Jfcu. Matijec se je zagrabil za glavo ter vznak omahnil Brusu na kolena. Konji so obstali. "Ali noriš?" je kriknil Brus. "O, kaj sem storil?" se je za-"človeka sem je stisnil je dvignil vedel Klančar. ubil!" In planil je z voza ter jo ka kor brez uma.ubral kar čez trav nike proti domu. Matijec je strmel od začudenja. "Nori, včasi se mu kar zbledel" ga je opravičeval Brus. "Včeraj je ves dan pil, ker danes nisem mogel sam delati, sem ga spravil domov/ Prav res da nori!" "Revež! Ubogi otrok!" ^ "Prav res! In so mu vraga hatvezli!" "Pa mene bije!" "Saj mu je vsak sovražnik! Včeraj pride k meni in pravi: Če bi tako vrgel onemule, ki se mi smeje, plankačo — Ali ne vidiš, da se mi smeje! Ali si se mu ti smejal?" Ko sta se vozila v vas, sta sli- ___WAR S^vm6S -iSTAWP ^ i ( šala ropot pri Klančar j evi bajti; kakor ^a kdo trese po vratih. "ženo išče!" se je spomnil Matijec. "Pri nas je, streže Francki. Stopi in mu povej, jaz bom spravil konja!" Klančar je bil po vratih ves razburjen. "žena je pri Mohorju!" je rekel Brus. "In Janezek?" "Mislim, da tudi!" "Kako pa, tudi!" se je zamislil, nato se je obrnil, ne meneč se za Brusa, v hlev. / "Za vražji denar sem te obvaroval!" je šepnil kravi na uho. "Za vražji denar! In zdaj te ne potrebujem več, zdaj pije Ja-nezak spet mleko od onih, od onih tamle;" je pokazal skozi drevje. / Mohorjevina je mogočno stala sredi vasi ob cesti na majhnem gričku. Vsa bahata in mogočna kakor koklja med piščanci. Obšla ga je žalost in bridkost, grebel si je v lase. "Zdaj vem, kaj moram stori ti?" In je stopil h Kosmapu. "Ali ne tešeš?" se je začudil Kosmač. "Ne tešem!" je mrko in v zadregi sedel na pručico pri ognji-ščy, loveč trske po tleh, ki jih je rezal Matevž, nasajajoč koso. "Saj boš lahko šel kosit! Mohor je iskal kosce," je malomarno dejal Kosmač. "Matijec?^' je dvignil glavo. "Ne, Tine!" "Ta pa ni Mohorjev!" .ie t" je "ka Mohorjevem vztrajal Matevž. "Tisto je res. Tudi moja žena je tam in otrok tudi!" "Otrok tudi?" se je začudil Matevž. "Kje pa naj bo, če ne pri materi!" je trdo dejal Klančar. "Ona ima tam dela Č6z glavo in doma ne utegne. Kravo Vam prodam, če jo vzamete!" "Kdo bo zdaj kravo kupoval, kravo, ki ti jo je Bog obvaroval," je regnil Matevž. "Obvaroval zaradi žene in otroka!" Klančar se je komaj vzdržal, da ni kriknil od bolečine, "Prodam jo!" In sta sedela do mraku ter barantala zanjo. Ko je mrak padel in je Klančar postal nejevoljen in lačen, sta udarila. "Da dobim ta vražji denar!" Kosmač mu je takoj odštel. 'Ta krave res ne potrebujem, samo da ti ustrežem, ko tako siliš!" Medtem je bil prišel Matijec domov ter prinesel zdravila. "Kje je notar?" je rezko vprašal Mofibr. "Nisem ga pripeljal!" I "Da ga nisi? Ali veš, kaj bi - se ti moralo "napraviti. Puščati! Iz same lenobe in zaspanosti ga nisi pripeljal. Iz nemarnosti! O, iz nemarnosti!" je vpil Mohor nad njim. "Gunt zapravljaš iz nemarnosti." "To ne gre tako! Bolna je!" je poskušal Matijec. "Prav radi tega! O, meni se kar blede v glavi in če umrje?" "Da umrje?" se je preplašil Matijec. "Ne ,tega pa ne sme!" Mohor ga je jezno pogledal ter odkrevsal na njive. Do večera je bil obšel Ves grunt. Truden in,žalosten, jezen in bolan od srda se je ob mraku vrnil. "Ali še živi?" je vprašal Ma-1 tijca v kuhinji. "Saj ne sme še umreti!" se je zgrozil Matijec. "Tebe bodo vprašali!" je siknil Mohor, prestopicapoč se z nogo. "Tebe bodo vprašali: Ali dovolite, da umrje? Smešno. Zdravnik je dejal, da je nevarno in tebi gori stfeha nad glavo, pa praviš, saj ne sme! Zakaj nisi pripeljal notarja?" ^ "Da, lahko bi;ga bil!" se je oglasila Franca pri pol odprtih vratih. "Lahko bi ga bil! Samo mojo doto mu vrnita, notarja pokličite in vrnem grunt!" "Torej doto!" je poudaril Mohor ter vlekel Matijca za roko. "Kje imaš še drug denar? Tu v tej knjižici," je rohnel Mohor, ki jo je bil izvlekel iz žepa, "v tej tvoj knjižici manjka do njene polne dote. Tri četrtine dote si naložil, zdaj pa manjka. Ali imaš še kje drugo!" "Nimam!" je dejal Matijec. "če jaz dodam, kar imam! Zadnjo četrtino in enoletne obresti, ni dpvolj. Torej primanjkljaj je, luknja, kakor da jo je miš napravila. Ali si dal denar mišim?" "Nisem! Kaj se tako mudi! Franca bo še ozdravela in do takrat bom že imel denar. Ves denar!" "Ves denar? Da, ves denar! Bog sam vedi, kje si ga zaspal," je kričal Mohor. "Notarja ne pripelje, denar je zaj kor da ga je kam zakolj skoraj zajokal starec čine. Vstopil je Klančar. da bi pozdravil, je prozuj cu šop bankovcev: , "Da ti vrnem—" ■ "Saj ga ne potrebujem! ^ branil Matijec. pKVA "Ali boš!" je prišel ji izbe. "Prav v pravem tmnes n si prišel! Ta denar nujn^-ezerv bujem!" ne "In se mehi laže, da' ž&dn bruhnil Klančar. "Ti pene; lažnivi! Ali se zmero" "diti I lažeš?" je iskal nemir* kritič sebe. B In v strašnem gnevu j( od R, bil Janezka, uzrši ga v 'ldalje ti ,ter ga dvignil v naroč :ota, "Domov pojdiva!" ?ozici "čisto meša se mu!" ikov nil Matijec. "čisto mešSiv. Pusti otroka, da pride oHj bojigj In denar vzemi nazaj," ) Rug na mizo. vei "Ali boš!" je besnel ibili , ter pograbil bankovce. blisk jih je preštel z ožf "Dovolj bo. Dota je ke če paj," je planil k Franci- tašča "Da je?" se je trudoin"hih ["THAT LITTLE OAME"- r-—_____I-^-:— •POKER DICE ] You COUUDMT EVEM VOSB"^OUaWAV W A F06 HOUV SMOKttS i \ AcES/ THE SQU4RE \ HA(V. Boy. BEATS MY - ). ^',^.1 FOUR ACES, AGAlNHilcAMPoT uucKys-riFP, AMYT«V\E. LQOVt AT^EM, JERRY V^THf^GOY ISXiCH ^ , ROLLED ABR«:K| AROUN^eo! Vr Woouts Q^CTHER ^ LOT OF RAOWtA vAlHWrS THt 'FREEZE OUT