Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 11. septembra 2020 Letnik LXXIII  št. 72  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Podravje  V šolah spet ogromno odpadne embalaže  Stran 3 V središču Ptuj  Vprašanje za milijon evrov: kje v mestnem jedru parkirati  Strani 6 in 7 Izobraževanje Podravje  Športna vzgoja se namesto z žogo preverja s kulijem  Stran 13 Črna kronika Ptuj, Haloze  Primorki naj bi tujcem nezakonito pomagali čez mejo  Stran 12 SPORED Omar Naber Čaka ga nekaj neverjetnega! Jasna Kuljaj »Trenutno se bolj izplača biti natakar kot umetnik« Nataša Bešter Živali so najboljši terapevti 10. SEPTEMBER 2020 ŠT. 37 Od 11. 9. do 17. 9. 2020 TV-spored V središču  »Pred cepivom za covid-19 je treba razviti cepivo za zdravo pamet«  Strani 6 in 7  Strani 8 in 9 Foto: Črtomir Goznik Aktualno Ptuj  Z zaprtjem CERO Gajke konec bonitet za krajane  Stran 6 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Kidričevo  Vroče zaradi zemljišč za kolesarsko stezo Občina bo kmete kar razlastninila Večina občin Spodnjega Podravja je v fi nančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali nič evropskih sredstev. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika; v Kidričevem so se zaradi nestrinjanja kmetov, da si občina vpiše služnost kar na celotnih njihovih parcelah, odločili celo za razlastitve. Več na strani 3. Destrnik  Ostali brez edinega bankomata  Stran 5 Markovci  Predvolilna obljuba bo fi nancirana iz proračuna  Stran 2 Podravje  Po občinah kmalu teh- tanje vozil  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  11. septembra 20202 Aktualno Koliko denarja bo treba dati iz proračunske malhe za gradnjo doma, župan ob podpisu pisma o nameri ni znal povedati. »Ne želim ugibati,« je pojasnil. Povedal pa je, da imajo za gradnjo doma na voljo 13.000 m2 veliko zemljišče, za ka- terega so odšteli okrog 380.000 evrov, in da naj bi v roku meseca dni prejeli gradbeno dovoljenje. »Višina investicije pa bo znana ob projektantski oceni,« je dodal. Ob tem pa se je pohvalil, da je bil Dom Markovci uvrščen na državni se- znam 187 pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. In res, na seznamu, težkem kar 7,7 milijarde evrov, je tudi markovski dom upokojencev. Torej projekt, ki ima ocenjeno vrednost nad pet milijonov evrov, izhaja z vladne strani. Ni pa iz seznama razvidno, ali bo država ta projekt tudi sofi - nancirala ali ne. Osnovni namen tega spiska predlogov je namreč le pohitritev začetka izvedbe projek- tov, ki morebiti stojijo zaradi biro- kratskih zapletov. »Morda bo tudi kakšen kreditek« Na občini se sicer nadejajo nepo- vratnih sredstev (razmišljajo tudi o subvenciji Eko-sklada), in kot je dodal župan: »Morda tudi kakšen kreditek.« Pa časovnica? »Glede na velikost in zahtevnost projekta bi gradnja lahko trajala dve leti, torej bi lahko bil dom končan do konca leta 2023 ali najpozneje v začetku 2024.« V naslednjem županskem mandatu torej. Glede potencialnega inve- stitorja (rojaka) Marijana Frasa iz podjetja Eko-Gradvest pa je po- vedal, da je ta pred kakšnim me- secem odstopil od namere. »Pred dvema letoma je bil zainteresiran, danes ne več. Če se ne bi postop- ki glede sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta zavlačevali, potem bi mogoče že gradil,« je še navrgel župan in ob tem ošvrknil občinsko opozicijo, ki je OPPN potrdila šele v četrtem poizkusu. Župan obljubil subvencijo cene V Slovenj Gradcu je dom za upo- kojence z nekaj manj kot 100 poste- ljami in možnostjo za razširitev stal okrog pet milijonov evrov. Investi- cija pa se poplačuje z najemnino, torej jo plačujejo stanovalci. Zato praviloma drži, da so manjši domo- vi tudi dražji, a župan Milan Gabro- vec meni, da njihov dom s 150 pos- teljami ne spada med manjše. »Ne želimo pa špekulirati okrog cene. Sicer pa: naša občina je bila vedno prijazna do svojih občanov in ver- jamem, da bomo našli vzvod, da bomo najšibkejšim občanom pri- skočili na pomoč s subvencijami.« Trenutno je v Domu upoko- jencev Ptuj okrog 30 markovskih občanov, po podatkih župana jih je do 20 še v ostalih domovih po Sloveniji, nekaj tudi na Hrvaškem. »Verjamem, da interes po domu v domači občini bo, saj številni že sprašujejo, kdaj bo zgrajen,« je še dodal Gabrovec. Markovski dom naj bi omogočil nastanitev 150 stanovalcem, to pa na drugi strani pomeni tudi okrog 60 novih zapo- slitev. Foto: Mojca Vtič Dom v Markovcih naj bi po tokra- tnih napovednih župana odprl vra- ta najpozneje v začetku leta 2024. Markovci  Župan in direktorica Doma upokojencev Ptuj ponovno za skupno mizo Predvolilna obljuba bo fi nancirana iz občinskega proračuna Markovski župan Milan Gabrovec je tik pred zadnjimi županskimi volitvami z direktorico Doma upokojen- cev Ptuj Jožico Šemnički podpisal pismo o sodelovanju pri izgradnji doma upokojencev v Markovcih. Pismo je poteklo, sedaj sta podpisala novo. Pred dvema letoma je za mizo sedel tudi potencialni investitor, tokrat pa je župan obelodanil, da bo občina dom gradila sama: »Vsak si želi, da je na svojem sam gospodar.« Še v torkovem pismu članom stranke je Aleksandra Pivec sicer navedla, da čuti, da mora vztra- jati. Na vprašanje, kdaj se je torej odločila za odstop, je odvrnila, da je še vedno je upala, da bo v sredo prišlo do dialoga in rešitve, ki ne bo dopuščala nobenega pravne- ga dvoma. »Ko sem razumela, da ne bo tako, sem se odločila, da to presekam s svojim odstopom,« je dejala v izjavi za medije po seji izvr- šnega odbora. Prepričana je, da so v stranki šli mimo vseh pravnih standardov ter težko pristaja na »takšno pravno dvomljivo delovanje in neke vrste puč, ki se je organiziral v naši stran- ki«. DeSUS si po njenih besedah zasluži boljšo prihodnost, ne glede na to, kdo bo njen predsednik. Danes je predlagala sklepe, ki jih je izvršni odbor stranke soglasno podprl, Pivčeva pa upa, da jih bo svet stranke spoštoval. Izvršni od- bor stranke je tako sprejel sklep, v katerem predlaga svetu, da takoj skliče predčasni volilni kongres, za- časno pa naj vodenje stranke prev- zame eden od podpredsednikov, kar pa se ni zgodilo, saj nobeden ni dobil dovolj glasov. Prav tako je predlagala sprejem sklepa, da svet stranke nesporno ni pristojen za iz- volitev novega predsednika stran- ke. »Izvršni odbor bo v primeru, da svet stranke ne bo ravnal v skladu s statutom, uporabil vsa razpolo- žljiva pravna sredstva, da bo zaš- čitil zakonitost in demokratičnost delovanja stranke,« se po besedah Pivčeve glasi predlog sklepa. Po njeni oceni odstop z vrha stranke sicer nima nobene pove- zave z opravljanjem ministrske funkcije. »Če pa bo na kongresu izvoljen nov predsednik, bo takrat na mestu tudi razprava, kdo bo opravljal funkcijo podpredsednika vlade,« je povedala. Pivčeva je sicer že napovedala, da bo kandidirala na izrednem vo- lilnem kongresu. Po njenih pogo- vorih s kar nekaj občinskimi odbori je situacija precej drugačna, kot se kaže na organih stranke. Kot je še dejala, ne razmišlja o tem, da bi ob porazu na kongresu prestopila v drugo stranko. Slovenija  Pivčeva sama odstopila z mesta predsednice DeSUS Na predčasnem volilnem kongresu bo spet kandidirala Aleksandra Pivec je na seji izvršnega odbora DeSUS v sredo popoldne kljub svojim drugačnim napovedim vendarle odstopila z mesta predsednice stranke, a je hkrati tudi že napovedala ponovno kandidaturo za predsednico na kongresu. Do takrat bo stranko vodil Tomaž Gantar, ki je dobil večino glasov na seji. Spodnje Podravje  Umirjen kolegij županov Po občinah kmalu tehtanje vozil Čeprav se župani Spodnjega Podravja kar nekaj časa niso srečevali, tudi september ni prinesel kakšnih pomembnejših dogovorov. Edina skupna tema, ki so jo obravnavali, je ponud- ba podjetja Cestel za tehtanje pretežkih vozil. Kot kaže, bo kar nekaj občin pristopilo k temu in na ta način skušalo pretežkim tovornim vozilom preprečiti nadaljnje uničevanje občinskih cest. Zagrožene globe za kršitelje so zelo visoke, prav tako pa tudi najem tehtnice: 512 evrov za osem ur ali 319 evrov plus davek za štiri ure najema tehtnice in enega zaposlenega. Kot je pojasnila Suzana Pernek iz podjetja Cestel, ponujajo celovito storitev najema tehtnice in pomoč redarjem pri izvajanju tehtanja. Na- men tega je doseči manj kršitev in posledično zmanjšati delež denarja, ki se zapravlja za prenove cestne infrastrukture. Prav pretežka vozila so pogosto tista, ki povzročajo največ škode na cestah. Ker doslej na našem območju ni bilo možnosti tehtanja, naj bi bilo kršiteljev iz dneva v dan več. To ugotavlja tudi podlehniški župan Sebastian Toplak. Na nji- hovem območju je največji problem sečnja v gozdovih. Dejstvo, da se izvajalci menjavajo in da se je sistem v zadnjih letih spremenil, zadeve le še otežuje: „Pridejo izvajalci od povsod, tudi iz tujine. Njim je vseeno, kakšno škodo naredijo. Ker je teža teh vozil izjemno velika, so posledice na lokalnih cestah ogromne.“ Kar nekaj županov je izrazilo zanimanje za najem tehtnice, saj želijo na tak način v občinskih proračunih privarčevati sredstva, potrebna za obnovo lokalnih cest. Na drugi strani pa kršitelje udariti po žepu. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva občin SOU Spodnje Podravje, je poudaril, da bo vsaka občina posamezno določila območje, kjer se bo tehtanje izvajalo, in pogoje izvedbe. Pri tem bodo sodelova- li redarji in sodelavec podjetja Cestel. Ptujski županji Nuški Gajšek pa se je zdelo pomembno, da je statična tehtnica lahko prestavljiva, kar pomeni, da je v enem dnevu lahko na več lokacijah, tudi v več občinah. Globe, ki so izjemno visoke, tudi do 900 evrov za fi zično osebo in še več za pravno, se bodo stekale v proračune občin, kjer bodo izrečene. V naslednjih tednih bodo posamezne občine sprejele odločitev o tem, ali bodo šle v najem ali ne. Vse kaže, da jih bo kar nekaj pristopilo k temu, saj računajo, da se jim bo vložek zelo hitro povrnil. Foto: ČG Čeprav župani Spodnjega Podravja nekaj časa niso sestankovali, tudi tokrat niso obdelovali kakšnih pomembnejših tem. Foto: Sta/M24 Visoke globe Višina globe za voznika in naročnika pretežkega tovora je odvisna od teže preseganja največje dovoljene mase. Gibljejo se med 200 in 900 evri (če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom določeno za 30 %). Za pravne osebe so globe še višje: od 600 do 3.000 evrov. Občinski dom za 190 evrov dražji od matičnega! Mestna občina Slovenj Gradec se je pred leti odločila za izgradnjo doma upokojencev, institucionalno varstvo pa je prevzel Koroški dom starostnikov in postal najemnik prostorov v Slovenj Gradcu. Zanje plačuje 15.000 evrov mesečno. »Gre za dom, ki razpolaga z 92 posteljami in nekaj manjšo kuhinjo. Posojilo se poplačuje z najemnino, dom pa naj bi bil poplačan v 27 letih, to je leta 2035. Kaj bo, ko se bo to obdobje izteklo, še ne vemo,« je priznal Darko Sagmeister iz slovenjgraške občinske uprave. Cena dnevne oskrbnine v slovenjgraškem domu je za dvoposteljno sobo (oskrba 1) za 6,2 evra višja od cene oskrbnine v matičnem domu v Dravogradu – Črnečah. Kar pomeni, da za 30 dni bivanja in enako storitev v domu, ki ga je postavila občina, starostnik plača 186 evrov več kot tisti, ki biva v matičnem domu. Foto: Mojca Vtič Župan Milan Gabrovec in direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički podpisala že drugo pismo o nameri Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 3 Za takšen ukrep so se na avgu- stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po- stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra- sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri- njanje je v naseljih Cirkovce, Pon- grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že - iskreno povedano - teče voda v grlo, saj se aktualno fi nančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofi nancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene- ga postopka, razlagal župan Le- skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje- mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do- stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri- peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini petek  11. septembra 2020 3Aktualno Kidričevo  Vroče zaradi zemljišč za kolesarsko stezo Občina bo kmete kar razlastninila Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v fi nančni perspektivi, ki se izteka, po- črpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč. Foto: MZ Z gradnjo kolesarskih stez, za katero bi občine v Spodnjem Podravju pridobile tudi evropska sredstva, se zaradi iztekajočega se fi nančnega obdobja precej mudi. Oster »ne« za razlastitve »Naziv pogodbe je 'Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice'. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?« Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.« Foto: MZ Milan Unuk prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.« Občina bi služnost kar čez celotno parcelo Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop- ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na po- manjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel- na številka in je predmet obravna- ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ- nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na- čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk. Po kolesarski stezi tudi traktorji K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.« Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih … Odgovorov na v dopisu iz- postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre- čali so se sicer z direktorjem občin- ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč- nikom. Sogovornik je do načina pri- dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m², ki jih za projekt potre- buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme- tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu- nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop- kom prisilnega odvzema zemljišč.« Foto: Shutterstock/M24 Podravje  Nespametna priporočila NIJZ V šolah ogromno odpadne embalaže Zaščitni ukrepi v povezavi s covidom-19 so korenito posegli tudi v način izvajanja malic in kosil v osnovnih šolah. Zaradi omejenega števila otrok v jedilnicah imajo učenci manj časa za užitje kosila, malico pa zaradi ukrepov razdeljujejo učite- lji kar v učilnicah. Ta je v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pripravljena porcijsko, kar pa pomeni več odpadne embalaže. Priporočila NIJZ govorijo, da učenci med šolskimi odmori, vključno s šolsko malico, ne zapuščajo učilnic. Pred hranjenjem učitelj učencem razkuži mizo, nato si jo s papirnato brisačko obrišejo in z drugo brisač- ko pripravijo pogrinjek, si umijejo roke z vodo in milom. »Hrano jim nato razdeli učitelj od klopi do klopi. Tudi jabolko, banano, kos kruha. Ničesar ne morejo učenci vzeti sami oz. ne smejo,« je postopek malice opisala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Z embalažo malic panično pretiravajo Ob tem zaradi številnih omejitev in priporočil, da naj bi bila hrana pripravljena porcijsko, nastaja tudi dodatna embalaža. Vrsto let so se šole trudile za zmanjševanje odpadne embalaže, za manj pridelanih odpadkov, nove smernice pretekli trud negirajo. Da se količina odpadne plastične in druge embalaže povečuje, opažajo tudi v Društvu Doves-FeeSlovenia, ki izvaja projekt Ekošola. Vendar so tudi oni skrb za okolje postavili na drugo mesto, saj da je trenutno varnost otrok najpomembnejša, verjamejo pa, da si šole v čim večji meri prizadevajo upoštevati okoljski vidik. Manj politično korekten odgovor je podala nevladna organizacija Ekologi brez meja, kjer so mnenja, da so nekatere šole s pojavom epi- demije v količini embalaže začele panično pretiravati. Tako so zasledi- li, da je v neki šoli vsak učenec vsak obrok hrane prejel v več plastičnih posodicah za enkratno uporabo, spet v drugih šolah so opazili, da so te ohranjale obstoječe prakse. »Glede na to, da je že kmalu po izbruhu epidemije več sto uveljavljenih znanstvenikov in strokovnjakov z vse- ga sveta prikimalo brezskrbni uporabi izdelkom za večkratno upora- bo, se nam povečanje uporabe plastične embalaže ne zdi ne smiselno, ne upravičeno. Tako v nekaterih šolah brez težav učencem ponujajo lokalne jogurte brez plastike, medtem ko se druge takšnih praks bo- jijo.« Foto: Profimedia/M24 Ekologi brez meja sicer odlično sodelujejo z vzgojno-izobraževalni- mi ustanovami ter teorijo o skrbi za okolje prenašajo v prakso. Zato si želijo: »Naj epidemija ne postane še en vzvod za slepo sledenje vsaki črki zakona in ignoriranje kmečke pameti, ki je pogosto tista, ki je do okolja prijaznejša kot pa marsikatero pravilo.« Učenci imajo manj časa za kosilo Da številna pravila oziroma priporočila v zvezi s covidom-19 vzdrži le papir, opozarja tudi ptujska ravnateljica Vaupotič Zemljičeva. Na največji ptujski šoli namreč dnevno pripravijo tudi več kot 600 kosil, v jedilnici imajo 320 stolov, ob sedanjih pogojih pa lahko naenkrat kosi le 120 učencev. Kar pomeni, da šola potrebuje pet terminov za raz- deljevanje kosila. Na drugi strani pa jih higienski predpisi oz. HACCP zavezujejo, da se mora hrana, od trenutka, ko je pripravljena, razdeliti v dveh urah. »Morali smo omejiti čas obedovanja, sicer bi lahko začeli s kosilom ob pol enajstih in bi končali ob pol štirih, pripravili smo tudi natančen urnik prehranjevanja. Tako imamo natanko razdeljeno, kdaj mora učitelj katere otroke pripeljati v jedilnico, v nekaj primerih pose- žemo tudi v pouk,« je nove ves čas spreminjajoče se razmere opisala Vaupotič Zemljičeva. Foto: MZ Župan Anton Leskovar Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  11. septembra 20204 Podravje Eden izmed projektov, ki sledi temu cilju, je bil delno realiziran že letos. To je nakup zemljišča v centru Majšperka, kjer naj bi v prihodnjih letih zrastli dom upo- kojencev, dva večstanovanjska objekta in vrstne ali individualne hiše. »Trenutno pripravljamo ob- činski podrobni prostorski načrt ter iščemo interesente, ki bi bili pripravljeni vlagati v prostor.« Na občini si želijo tudi več življe- nja v industrijski coni, ki so jo pred časom razširili in opremili z vso potrebno infrastrukturo. Poglavje v zgodbi ponovne oživitve cone naj bi pripadalo tudi muzejski in galerijski dejavnosti. »Občina na- črtuje nakup stavbe ob cesti, s či- mer bi omogočili obstoj Tovarne umetnosti in razširitev muzejske dejavnosti, ki bi spomnila na tek- stilno tradicijo na Bregu.« Sicer pa so v Majšperku tudi letos modernizirali več cestnih od- sekov, aktivno sodelujejo z državo pri projektih izgradnje pločnikov v Stopercah in na Vrhah, pridobivajo zemljišča za izgradnjo kolesarskih stez. Pomembna investicija tega leta je bila tudi ukinitev čistilne naprave na Bregu ter razširitev obstoječe čistilne naprave v Maj- šperku. »Slednja ima sedaj kapaci- teto 1.900 PE in pokriva Majšperk, Breg in Lešje. Zgradili smo še čis- tilno napravo na Ptujski Gori. V prihodnje nas in občane čaka še izgradnja približno 1.000 individu- alnih komunalnih čistilnih naprav, ki jih občina sofi nancira že slabo desetletje.« V proračunu občine je zajeta še ureditev in razširitev športnega parka na Bregu ter številni drugi manjši projekti. De- lovni stroji v Majšperku trenutno uresničujejo dolgo pričakovani in načrtovani državni projekt izgra- dnje visokovodnih nasipov. »Gre za projekt, ki bo pred poplavami zaščitil naselje in regionalno ces- to, bistveno se bo zmanjšala tudi površina poplavljenih kmetijskih zemljišč. Pričakujemo pa še obno- vo Sestrškega jezera.« Občina je dejavna tudi na podro- čju turizma. Občina je v sodelova- nju z ostalimi haloškimi občinami pridobila sredstva za promocijske materiale, stojnice …, v kratkem naj bi bila v centru Majšperka pos- tavljena tudi kolesarnica s štirimi e-kolesi, z organizacijo vinskih de- gustacij se za ljubitelje izbrane vin- ske kapljice odpira Ptujska Gora. Življenje občanov pomembno nadgrajuje tudi društveno življe- nje, ki pa je letos zaradi epidemije skorajda zamrlo. Sicer pa je osrednja želja župa- nje Darinke Fakin ob občinskem prazniku, da bi se prebivalci in prebivalke v občini počutili dobro ter da bi epidemijo covida-19 čim uspešneje premagali. »Letos je praznovanje ob občinskem pra- zniku okrnjeno, upam, da se bomo lahko že prihodnje leto ponovno družili,« je zaključila županja. Majšperk  24. občinski praznik »Ne pozabimo na prostovoljno delovanje v skupnosti« Število prebivalcev v občini Majšperk zadnja leta vztrajno raste. Zagotovo gre pozitiven trend rasti pripisati vlaganjem v cestno in komunalno infrastruktu- ro, v predšolsko in šolsko vzgojo ter v druge objekte, ki pomembno nadgrajujejo družbeno življenje v občini. In tudi v prihodnje bo osrednji cilj izvajati tiste investicije, ki bodo razlog za priseljevanje in ne odseljevanje ljudi, je dejala županja Darinka Fakin. Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Deseti navtični vikend Drava ponuja, Ptuj zamuja Minuli vikend je na Ptujskem jezeru potekal deseti navtični vikend v organizaciji pod- jetja C&G Navigator. Velik interes obiskovalcev za vožnje s plovili po Dravi je ponovno pokazal, kako velik potencial ima na tem področju Ptuj, a ga očitno ne znamo izkoristiti. Prvi konec tedna v septembru je že deset let zapored termin, ko se na Ptujskem jezeru dogaja marsikaj zanimivega. Od četrtka do nedelje si je bilo na Dravi možno ogledati nova plovila za sezono 2021 in jih tudi testirati. S šestimi najnovejši- mi čolni znamke Marinello, katere zastopnik je prav ptujsko podjetje C&G, so prepeljali izjemno veliko ljubiteljev navtike. Zanimanje za vožnje je bilo občasno večje od zmožnosti, a so se skiperji iz Bro- darskega društva Ranca trudili in vozili od jutra do večera. Ob spo- štovanju vseh varnostnih ukrepov, povezanih s koronavirusom, so na prav posebno vožnjo po ptujskem morju v štirih dneh peljali skoraj 2.000 ljudi. „Ljudje so bili navduše- ni, vreme je bilo odlično. Tisti, ki so prišli preizkusit vozila pred more- bitnim nakupom, so bili zadovoljni, da imajo to možnost. Testiranje na vodi je nekaj povsem drugega. Vozi- la so odlična. Trudili smo se, da smo ustregli vsem,“ pravi skiper Tomaž Šalamun. Ta konec tedna pa je po- trdil tudi domneve, da interes za tovrstne aktivnosti na vodi obstaja, da pa manjka ponudbe. Podjetje C&G Navigator, ki se ukvarja s pro- dajo čolnov, opreme in servisi in je na svojem področju med največjimi slovenskimi igralci, je obiskovalcem desetič zapored ponudilo povsem drugačen pogled na mesto in oko- lico. Veliko prednost navtičnega vikenda solastnik podjetja Dejan Cafuta vidi v tem, da se plovila pre- izkusijo na vodi: „Sami zagovarja- mo prav to, da morajo naši kupci preizkusiti tisto, kar nameravajo kupiti. Mi plovil ne prodajamo v sa- lonu, ker to ni smiselno.“ Številni so sicer na navtični vi- kend prišli izkoristit le brezplačno vožnjo, kar ponujajo ob tej prilož- nosti, a so tudi s prodajo v omenje- nem podjetju zelo zadovoljni. Druga perspektiva pogleda na mesto pa je odprla tudi vprašanja o tem, zakaj Ptuj na tem področju ne ponudi kaj več. „Pol milijona evrov je približno ocenjena investicija, če bi želeli to območje na Ptuju ure- diti v pravo navtično središče. To bi imelo veliko pozitivnih učinkov, turizem bi živel od tega, gostilne bi imele več dela, tranzitni potniki bi ostajali dlje ... To je potencial. Kot lokalno podjetje smo pripravljeni marsikaj storiti, za marino in prive- ze pa bi morala poskrbeti občina. Interes je velik. Zgodbo imamo, iz- kušenj nam ne manjka, tako da vidi- mo v tem pomembno priložnost,“ je ob zaključku navtičnega vikenda, ki je na Ptuj privabil ogromno ljubi- teljev plovil iz vse Slovenije, dejal solastnik podjetja C&G Navigator Simon Grabrovec. Foto: C&G Navigator Plovila so jemala dih. Tistih, ki so si želeli vožnje z njimi, je bilo ogromno, iz vseh koncev Slovenije. Številni so Ptuj minuli konec tedna obiskali le zaradi tega dogodka. Ormož  Novo vodstvo Policije Vajeti začasno v roke Darku Zamudi Spomladi je bilo iz več koncev slišati vest, da naj bi se ko- mandir Edvard Cvetko poslavljal od vodenja PP Ormož. Na PU Maribor doslej o tem niso želeli govoriti naglas, s septem- brom pa je napočil trenutek resnice. Edvard Cvetko, ki je več kot 11 let vodil PP Ormož, je bil na ormoškem koncu spoštovan, kar pričajo tudi pokloni in zahvale, ki jih je prejemal na sejah občinskih svetov. Sedaj ga čaka napredovanje v okviru slovenske policije. »Svojo poklicno kariero bo nadaljeval v vodstvu Sektorja krimi- nalistične policije PU Maribor,« so povedali na PU Maribor. Vodenje PP Ormož bo sedaj prevzel Darko Zamuda, ki so mu bila po- oblastila dodeljena le začasno. »Darko Zamuda je pomočnik komandirja na PP Ormož. Na delovnem mestu ostaja, do imenovanja novega ko- mandirja pa bo imel pooblastila, da vodi to policijsko postajo,« je pove- dal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Kdo bo imenovan za novega komandirja in kdaj naj bi se to zgodilo, za zdaj iz PU Maribor niso napovedali. V javnosti pa se tudi tokrat pojav- ljajo vesti, da naj bi šlo za osebo, ki že ima izkušnje z vodenjem policijske postaje. Foto: PU Maribor Z leve: Edvard Cvetko, Aleksander Thaler, Darko Zamuda Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  11. septembra 2020 5Podravje V njem je na kratko zapisano, da je Nova KMB bankomat na De- strniku umaknila iz svoje poslovne mreže, poslovanje pa preselila na drugi bankomat, in sicer na tistega v Trnovski vasi, kjer lahko Destrni- čani še naprej brezplačno dvigu- jejo gotovino ali preverjajo stanje na svojem računu. Po družbenih omrežjih je zaokrožila fotografi ja bančnega obvestila, med uporab- niki je završalo, spraševali so se, kako to, da Destrnik za razliko od drugih občin nima ne pošte ne kmetijske zadruge, po novem pa niti več bankomata. Poziv k ponovnemu odprtju Župan Franc Pukšič je na Novo KBM (šele) v začetku septembra naslovil dopis, v katerem banko poziva k ponovnemu odprtju ban- komata. V njem opozarja, da je v občini velik delež prebivalcev sta- rejših od 65 let, ki večinoma poslu- jejo z gotovino, denar pa dvigujejo na bankomatu. Gre za osebe, ki so še nedaleč nazaj imele bančne knjižice in so se komaj navadile na uporabo bančnih kartic in na ban- komate. Starejši so tudi mobilno omejeni in uporabljajo redek javni prevoz, torej imajo že sedaj ome- jen dostop do svojega denarja, z ukinitvijo bankomata pa se zadeva samo še poslabša. »Na Destrniku sicer deluje pogodbena pošta, kjer pa je denar mogoče dvigniti samo v času, ko je ta odprta, medtem ko je prednost bankomata prav v dostopnosti v vsakem času. Naša občina je izrazito turistična, ima- mo kar nekaj manjših ponudnikov dopolnilnih kmetijskih dejavno- sti, ki najbrž nikdar ne bodo imeli POS-terminala, zato je bankomat nujen,« piše Pukšič in se obenem čudi, od kod banki podatek, da je bil destrniški bankomat nerenta- bilen. (Ne)enakopravne storitve za vse »Ljudje so ga redno uporab- ljali, najbrž tudi zaradi bližine zdravstvenega doma in lekarne. Verjamem, da so storitve, ki jih Nova KBM opravlja za prebival- stvo, takšne narave, da je treba v strategijo poslovanja vključiti tudi nekaj solidarnosti ter upoštevati enakopravno in nediskriminatorno obravnavo bančnih komitentov, ki jih v naši občini ni malo. To bi do- segli tako, da bi v vsaki slovenski občini zagotovili vsaj en bankomat ter s tem ohranili primeren stan- dard in storitve, ki so jih deležni prebivalci v urbanih središčih.« Da je Nova KBM bankomat pri PGD Destrnik postavila leta 2001, se spomni župan, vse od takrat pa je banka občini plačevala le stro- ške elektrike za delovanje banko- mata in zimsko gretje. »Zato sem vodstvo banke pozval, naj ponov- no preučijo zadevo in jo pogledajo v širšem kontekstu. Obenem smo zaprosili za sestanek, na katerem bi podrobneje predstavili svoja stališča.« V Novi KBM se zavedajo, da pri- sotnost bankomatov v lokalnem okolju še zmeraj predstavlja po- membno infrastrukturo, je župa- nu v odgovoru zapisal Rifat Tolga Yuteri, vodja oddelka Digitalni marketing. Prepričan je, da banka na Destrniku vsem prebivalcem za- gotavlja opravljanje bančnih stori- tev po njihovi meri, saj jih lahko na podlagi strateškega partnerstva Nove KBM s Pošto Slovenije op- ravljajo na bližnji pogodbeni pošti, ki je na Destrniku. Bankomat ukinjen, ker ni bil dobičkonosen »Res je, da so pri opravljanju teh storitev omejeni na delovni čas pošte, a je tudi ta prilagojen potrebam in navadam strank. V procesih racionalizacije poslovne mreže natančno preučimo tako bližino drugih bančnih točk kot nji- hovo stroškovno učinkovitost oz. dobičkonosnost. Uporaba spletne in mobilne banke narašča, hkrati pa upada gotovinsko poslovanje, temu ustrezno pa prilagajamo naše poslovne odločitve.« Iz odgovora ni razbrati, da se je banka z občino še pripravljena pogajati. Župan Franc Pukšič banki očita tudi neodzivnost, saj naj bi bili po njegovih besedah z vodstvom banke dogovorjeni za sestanek, na katerem bi poskušla izposlova- ti nadaljnje delovanja bankomata. Kot je povedal na kolegiju župa- nov, pa do sestanka sploh ni priš- lo; namesto tega so bili vsi skupaj postavljeni pred izvršeno dejstvo, da bankomata pač ni več. Foto: SD, FB Na Destrniku so razočarani, saj so ostali brez edinega bankomata v občini. Kot so pojasnili v Novi KBM, pa lahko Destrničani še naprej uporabljajo bankomat v Trnovski vasi ... Destrnik  NKBM ohranja bankomat v Trnovski vasi, na Destrniku ne Ostali brez edinega bankomata Da na Destrniku ostajajo brez bankomata, so brez prehodnega opozorila ugotovili tisti Destrničani, ki so na njem hoteli dvigniti denar, namesto tega pa jih je pričakalo neprijetno obvestilo banke. SKUPAJ ZMOREMO VEČ Ptuj  Nova diagnostična metoda Hitri dihalni test odslej tudi v ZD Ptuj Zdravniki in zaposleni v laboratoriju ptujskega Zdravstvenega dom so se pred kratkim udeležili usposabljanja, s pomočjo katerega zdaj lahko izvajajo povsem novo diagnostično dejavnost. Na hitri dihalni test ne bo več treba v Maribor ali Rogaško Slatino, kamor je doslej hodila večina pacientov. Na osnovi smernic, ki so jih spre- jeli gastroenterologi, bodo odslej lahko tudi na primarnem nivoju ugotavljali prisotnost bakterije v izdihanem zraku. S tako imenova- nim hitrim dihalnim testom bodo tudi v ptujskem Zdravstvenem domu testirali prisotnost okužbe z bakterijo, ki najpogosteje povzro- ča vnetje želodčne sluznice. Gre za pomembno diagnostično metodo, ki se uporablja pri iskanju vzrokov za napenjanje, bolečine v trebuhu in drisko. „Doslej je večina pacientov v glavnem na test hodila v Rogaško Slatino. S tem usposabljanjem pa na Ptuju dobivamo novo še kako pomembno diagnostično meto- do,“ pojasnjuje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Hitri dihalni test bo zdravniku omogočil, da že na primarnem nivoju izda zdravila za omenjene težave, pacientom pa bo prihranjena nepotrebna pot v druga mesta in zavode. Za pomoč mladim smo na Norveškem usposobili 60 svetovalcev iz Romunije, Madžarske in Sloveni- je po mednarodno uveljavljeni metodi IPS (indivi- dualna pomoč ob zaposlovanju). Vodilo omenjene metode je, da je prav vsak posameznik, ki želi dela- ti, primeren za delo, vendar mu je to zaradi spleta okoliščin na tak ali drugačen način onemogočeno: bodisi zaradi lastne nezmožnosti, bodisi zaradi šir- ših družbenih dejavnikov. Na Ljudski univerzi Ptuj v zadnjem času zaznava- mo povečano zanimanje za individualna svetova- nja ter iskanje pomoči zaradi negotovosti, ki jo je s seboj prinesla družbeno-ekonomska kriza, pov- zročena s pandemijo covid-19. Na »novo resnič- nost« smo se posledično morali prilagoditi tudi na Ljudski univerzi Ptuj, saj v projektu nastopamo kot vodilni partner. Splet okoliščin je tako pripeljal do tega, da se temeljni namen projekta IPS4NEETs vse bolj prebija v ospredje, saj mladi dandanes po- trebujejo oporo in pomoč bolj kot kadarkoli prej. Uspehi uporabe metode IPS so vidni že po manj kot enem letu uvedbe metode v delo svetovalcev. Trenutno je v svetovanje vključenih že več kot 230 mladih iz Slovenije, Madžarske in Romunije, med katerimi jih je več kot četrtina že usvojila zadani cilj – zaposlitev ali vključitev v izobraževanje. Do konca trajanja projekta si bomo prizadevali, da bomo do cilja pomagali najmanj 600 mladim iz že omenjenih držav. David Rihtarič Na Ljudski univerzi Ptuj nadaljujemo izvedbo mednarodnega projekta IPS4NEETs, v katerem skupaj s partnerji iz petih evropskih držav (Španija, Norveška, Madžar- ska, Romunija ter Slovenija) pomagamo mladim (18 do 30 let), ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje na poti do polne samostojnosti. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  11. septembra 20206 V središču Kot je pojasnil Srečko Štajn- haber, vodja mariborske enote ZVKDS, se s predlogom, ki so jim ga v začetku avgusta predstavili v podjetju Javne službe Ptuj, ne strinjajo. Problematičnih naj bi bilo več aspektov, med njimi predvsem to, da naj bi bil garažni plato – tako kot je načrtovan – previsok in da kot tak ne sodi v to okolje. Po mnenju kulturovarstvenikov je na omenjeni lokaciji možna in najpri- mernejša le vkopana garažna hiša. Predlagajo gradnjo drugje; a z zelo strogimi pogoji in zahtevami Štajnbaher je izpostavil več dru- gih možnih lokacij, ki bi bile z njiho- vega vidika veliko primernejše za gradnjo garažne hiše kot izbrana. Kot je bilo že večkrat povedano, gre za lokacije pri Upravni enoti, za Mercatorjevo blagovnico in za avtobusno postajo. A tudi pri vseh omenjenih lokacijah so postavili zelo zahtevne pogoje. V vseh teh primerih zahtevajo celovito ure- ditev prostora, ponekod celo po- sege v objekte, ki so v zasebni in ne občinski lasti. Štajnbaher priz- nava, da je želja promet umakniti iz mestnega jedra ter da tudi zato lokacija, ki so jo želi občina, zanje ni optimalna:„Stališče ZVKDS je usklajeno z osnutki občinske pro- metne strategije, ki teži k temu, da se promet povsem umakne iz ožje- ga srednjeveškega mesta, po vzo- ru primerljivih evropskih historič- nih mestnih jeder, zaradi česar se kaže potreba po umestitvi garažne hiše na zunanji rob zgodovinskega mesta ali v neposredno bližino.“ Iz tega vidika naj bi bila najpri- mernejša umestitev parkirne hiše za avtobusno postajo, a tudi tam bi morala biti usklajena z okoliški- mi zgradbami. Za Blagovnico le, če se odstranita gostilna PP in kitajska trgovina Sprejemljiva bi bila tudi gradnja ob Mercatorju na Novem trgu, a je preliminarni pogoj gabarit v višini sosednje trgovske hiše. Sporna in najbrž več milijonov evrov težka zahteva ZVKDS pa: „Ob umestitvi garažne hiše ob trgovsko hišo naj se uredi tudi del Novega trga z odstranitvijo nekakovostnih mon- tažnih gradenj, kot sta Perutninček in Kitajska trgovina (bivši Volan), arhitekturno pa bilo treba preobli- kovati tudi objekt Mercatorja.“ Ptuj  Vprašanje za milijon evrov: kje v mestnem jedru parkirati Parkirnih mest v mestu primanjkuje, spomeničarji pa vz Tudi po množici sestankov kompromisne rešitve, ki je pogoj, da se bo lahko začela gradnja garažnega platoja v Ulici heroja Lacka, ni na vidiku. Konec avg občinskega podjetja Javne službe Ptuj in Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS), a stališč niso zbližali. Zavod namreč vztraja, da se lahko gradi le po Po novem bi lahko bila na tem mestu le vkopana Dvojna merila ZVKDS? Garažna hiša ob vpadnici v center Ptuja torej ni primerna predvsem zaradi nujne prezentacije mestnega jarka in minoritskega samostana. Dejstvo pa je, da malokdo sploh ve, da je na tem območju z vidika kulturne dediščine pomemben jarek. Še najbolj opazne so reklame na zidu samostana. Na drugi strani pa se številni sprašujejo, zakaj ZVKDS ni odigral svoje vloge pri zaščiti videza desnega obrežja reke Drave, kjer se načrtuje izgradnja dveh modernih blokov z ravno streho. O očitku, da imajo dvojna merila, Štajnbaher pravi: „Predviden poseg je izven zavarovanih in vplivnih območij kulturnega spomenika državnega pomena Ptuj – grad, zato na tem segmentu Zavod ni imel pravne podlage za usmerjanje nameravane gradnje. Za navedeno gradnjo bodo tako podane samo arheološke usmeritve.“ Nacionalni inštitut za javno zdrav- je (NIJZ) je tik pred začetkom pou- ka podal priporočila za novo šolsko leto, ki zajemajo tudi nošenje mask. Na OŠ Ljudski vrt Ptuj so tako vsa- kemu učencu zagotovili eno pralno masko ter skušali učence in starše z argumenti prepričati, da masko tudi uporabijo. »Če kljub vsem ar- gumentom na šolo prejmemo spo- ročilo starša, da bo otrok masko nosil samo preko njegovega trupla, ali izjavo, da mučimo otroke s tem, ko morajo nositi masko, kaj naj stori- mo? Ne jaz, ne učitelji nismo policisti ali redarji, da bomo tekali za otroki in jih pozivali, naj si nadenejo masko. Ob tem smo prejeli tudi odgovor NIJZ, da tisti otroci, ki na zahtevo staršev ne smejo nositi mask, jih pač ne uporabljajo,« je dejala ravnatelji- ca Tatjana Vaupotič Zemljič. Učenci imajo masko na obrazu maksimalno 20 minut Ob tem seveda velja priporočilo, da naj bi se maske menjevale na dve uri. Kako to priporočilo izvajajo v šoli, kdo ga nadzoruje? »Na dve uri bi si jih morali menjavati, če bi jih imeli neprestano na obrazu. Pri nas pa imajo učenci masko na ob- razu maksimalno 20 minut na dan! Otroci zaradi tega ne delajo drame in ne, niso depresivni, celo zanimivo jim je, kaj vse imajo nekateri narisa- no na maskah. Dejstvo pa je, da so prvi vzor otrokom ravno starši. Če se starš zgraža nad nošenjem mask in meni, da gre za neumnost, potem je tudi otrok ne bo nosil. Vendar pa v tem primeru ne morem jaz prevzeti odgovornosti, če bo zaradi neupo- števanja priporočil in protokolov prišlo do širjenja okužbe. Ob tem se maska nosi tudi zato, da zaščitimo druge. Na šoli imamo ranljive skupi- ne otrok in zaposlenih, ki so zaradi covida bolj ogroženi, tudi stari starši učencev …,« opozarja. Slovenski strokovnjaki ne poznajo razmer v šolah ... Ob maskah pa v šoli veljajo še šte- vilni drugi ukrepi oziroma priporo- čila, ki jih šole upoštevajo v obsegu svojih zmožnosti. »Od ministrstva smo konec avgusta prejeli 100 strani splošnih navodil in priporočil. Spra- šujem se, kako je mogoče, da nekdo od strokovnjakov priporoča, da ima vsak oddelek svoje stranišče. Ali še ti niso bili v nobeni slovenski šoli?« se sprašuje Vaupotič Zemljičeva. Na opazko, da so pri oblikovanju pri- poročil sodelovali tudi ravnatelji, ki Podravje  100 strani navodil šolskega ministrstva: ali še niso bili v nobeni slovenski šol »Še pred cepivom za covid-19 je treba Zaščitne maske so pri nas kamen spotike že vse od njihove uvedbe. A medtem ko v zdravstvenih ustanova ustave o demokraciji in prepovedujejo nošenje mask svojim otrokom, večina pa je svoje najmlajše za prvi 040 258 593 Predlog, o katerem so razpravljali. »Namesto stvari za šolo, nabavljamo razkužila in maske« V OŠ Olge Meglič so že junija sklenili, da za učence od 6. do 9. razreda naročijo po dve pralni maski. »Nabavili smo 600 mask v skupnem znesku 1.156,56 evra,« je zaupala ravnate- ljica Helena Ocvirk. Ta strošek pa naj bi krila država iz evrop- skega solidarnostnega sklada zaradi pandemije covida-19. Za vse učence pa so po eno pralno masko nabavili na OŠ Ljudski vrt, kjer so zanje – za učence in zaposlene – odšteli okrog 800 evrov, 300 mask pa so prejeli sponzorsko. »Naša šola dnevno potrebuje okrog 1.000 mask, to je okrog 20.000 mask za enkratno uporabo na mesec. Kam naj jih damo, gre namreč za nevaren odpadek,« je izpostavila ravnateljica Ta- tjana Vaupotič Zemljič. Nadalje meni, da bi moralo pralne maske zagotoviti ministrstvo, ki pa tega ni storilo. »Konec avgusta so nas obvestili, da moramo poskrbeti za en mesec mask sami, nato pa smo dan pred začetkom pouka prejeli 2.400 mask za enkratno uporabo. Zagotovo so te maske sta- le več, kot bi pralne maske za naše učence,« je prepričana. Ob tem je izpostavila še stroške razkužil, ki so prav tako že močno zarezali v obseg materialnih sredstev. »Namesto da bi kupovali stvari za šolo, bomo razkužila in maske.« Na OŠ Mladika pralnih mask predhodno niso nabavljali tudi zaradi nejasnih in spreminjajočih se navodil. »V skla- du z navodili imamo za približno en mesec mask za enkratno uporabo, so pa na občini obljubili, da bodo maske priskrbeli vsem ptujskim osnovnošolcem,« je zaupal ravnatelj Bogomir Širovnik. Dodal je, da dopuščajo, tako kot druge šole, tudi rabo rutic in šalov za prekritje nosnega in ustnega dela. Foto: Profimedia/M24 Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  11. septembra 2020 7V središču Ptuj  Mestni svet o zapiranju odlagališča Krajanom ukinjajo bonitete Odlagališče odpadkov v Gajkah, ki je zaživelo po letu 2002, že nekaj let ni aktivno. Na lokaciji deluje zbirni center, odpadki se od začetka leta 2016 več ne odlagajo, ker upravljavec ne razpolaga z ustrezno opremo in infrastrukturo. 18 let trajajoča zgodba okrog odlagališča v okolju pušča nezane- marljive posledice. Idej, kaj bi na kompleksu zemljišč v Gajkah lahko gradili in s kom vse bi se lahko Ptujčani pri smetarskem poslu po- vezovali, je bilo nanizanih že veliko. A vsak projekt je ostal zgolj pri ideji. Mestni svetniki so sedaj pred novo odločitvijo. Na ponedeljkovi seji bodo imeli na mizi sklep o začetku zapiranja odlagališča. Teba je povedati, da se odpadkov v Gajkah tako ali tako že nekaj let več ne odlaga oziroma je odlagališče neaktivno. Sedaj bodo stanje samo še formalizirali s sprejetjem sklepa, čemur pa bodo seveda v nadaljeva- nju vseeno sledili ukrepi, ki jih bo za zapiranje odlagalnega polja treba upoštevati in izvajati. Zbirni center in kompostarna ostajata V sklepu, ki ga bodo mestni svetniki potrjevali na ponedeljkovi seji, je med drugim navedeno, da vsi ostali objekti (razen odlagališča, ki tako ali tako že nekaj let ni aktivno) ostanejo v funkciji. MO Ptuj se je tudi zavezala, da zaposleni ne bi izgubili službe, temveč se jih po potrebi prerazporedi na druga delovna mesta. V Gajkah bodo tako v prihodnje še vedno obratovali zbirni center, ki ga lokalna skupnost v skladu z zakonodajo mora zagotavljati, kompostarna in nekaj drugih objektov. Sklep o začetku zapiranja pomeni tudi ukinitev bonitet za krajane bližnjih naselij, ki so prejemali fi nančno nadomestilo in bili oproščeni plačila položnic za smeti. Ukinja se tudi renta četrtnima skupnostma Jezero (900 evrov mesečno) in Spuhlja (1.900 evrov me- sečno). MO Ptuj se s sklepom zavezuje, da se za krajane Budine pri- hodnje leto pri potoku Rogoznica uredi športno igrišče z ustreznimi pripadajočimi objekti. Nadaljevali bodo tudi aktivnosti, da se glavna cesta od Spuhlje do Budine opremi s pločnikom. Športno igrišče in pločnik sta namreč še stari dolg občine do četrtnih skupnosti – oba projekta bi MO Ptuj v skladu z odškodninsko pogodbo morala izvesti do konca leta 2017. Foto: ČG Po podatkih izpred petih let, ko je odlagališče v Gajkah dejansko prene- halo delovati, je na lokaciji odloženih okoli 240.000 ton smeti. Občina in upravljavec sta spomladi 2015 od Arsa pridobila dovoljenje za od- laganje okoli 700.000 dodatnih ton. A konec leta so odlaganje v Gaj- kah končali, saj na odlagališču ni ustrezne infrastrukture, opreme in naprav, ki bi omogočale nadaljevanje dejavnosti. ztrajajo pri svojem gusta so se ponovno srečali predstavniki ptujske občine, dzemna garažna hiša, kar pa bi investicijo zelo podražilo. Foto: Arhiv Biro Žveplan a garažna hiša, kar pa bi po mnenju investitorja investicijo preveč podražilo. Za tak poseg bi občina potrebo- vala ogromno denarja, saj bi mora- la odkupiti in odstraniti omenjene objekte. Zanimivo; spomeničarji menijo, da pomembnejših arheo- loških ostalin na tem območju ni pričakovati. Je pa prav arheologi- ja tista, ki je nekaj deset metrov vstran, ob sanaciji ptujske tržnice, investicijo močno podražila. Primerna lokacija bi bila z vidi- ka Zavoda tudi za Upravno enoto Ptuj, a (spet) pod pogojem, da je v celoti grajena pod nivojem terena ter da se »sčistijo grajene anomali- je«, ob tem pa kakovostno oblikuje parter. Po domače povedano: podreti skoraj vse stavbe v okolici in urediti ves predel do Panorame ... Za občino najprimernejša, za ZVKDS najmanj primerna Kot zadnjo med variantami je Občina predlagala lokacijo ob mi- noritskem samostanu. „Stališče Zavoda je, da se na tem mestu ob mestnem obzidju prezentira nekdanji mestni jarek ter da s po- segom ne smemo zapreti pogleda nanj ter na minoritski samostan. Zaradi zahtevnosti predvidenega posega smo predlagali, da bo za- devo reševala strokovna komisija znotraj ZVKDS z zunanjimi strokov- njaki. Strokovna komisija je podala negativno mnenje na predlagano lokacijo. Gradnja garaže na tem mestu je možna samo kot vkopana izvedba z namenom sanirati obsto- ječe stanje,“ pravi Štajnbaher. Hodnik: »Morda bomo poskusili po pravni poti« Po tem, ko so v začetku avgusta predstavili, da je možno graditi le vkopano, podzemno garažno hišo, naj bi – tako pravi Štajnbaher – predstavniki občinskega podjetja Javne službe Ptuj (JS) izjavili, da teh pogojev ni možno upoštevati ter da se predvidena gradnja ga- ražne hiše iz tega območja umika. Direktor Javnih služb Alen Hodnik je povedal, da je takšen predlog dejansko nesprejemljiv. Na tem ob- močju imajo že v obstoječi garažni hiši veliko problemov z vlago zaradi potoka. Dodal je še: »Vse te lokaci- je, ki se jih omenja, so neprimerne. Tako iz fi nančnega vidika kot iz vi- dika uporabnika. Ne potrebujemo dodatnih parkirnih mest na obro- bju mesta, ampak takšna, od koder je možno hitro priti v mesto.“ Novih variant oziroma predlo- gov ne bodo pripravljali, ker bi bila poglobitev predraga: »Ko do- bimo kulturnovarstvene pogoje, jih bomo preučili, eventualno vse skupaj predali odvetniku in posku- sili po pravni poti. Če tudi tako ne bo šlo, bomo od izgradnje parkirne hiše žal odstopili,“ je še dodal Ho- dnik. Znova bodo sestankovali ... Na občini še sicer niso vrgli pu- ške v koruzo, saj se zavedajo nuj- nosti zagotavljanja dodatnih par- kirnih mest v centru: „Na zadnjem sestanku s predstavniki ZVKDS smo se dogovorili, da preverimo geološko sestavo na območju načrtovanega garažnega platoja, naredimo izvrtino, na podlagi tega pa bodo podali (nove) kulturno- varstvene pogoje. Ko pridobimo vse potrebno in ko bo opravljena geološka preverba, se bomo s predstavniki ZVKDS znova sestali.“ Štajnbaher je tudi po sestanku izjavil, da ZVKDS od svojih pogojev ne odstopa in da so njihova stališča nespremenjena. Čeprav niso nosil- ci urejanja prostora, je dejstvo, da imajo v tem primeru zelo velik vpliv na to, ali bo investicija izve- dena ali ne. Občini pa preostane možnost pritožbe na podane po- goje, v končni fazi pa morda tudi pravna pot. Prostovoljke zašile 2.000 mask Na poziv županje Nuške Gajšek, da se zašijejo pralne maske za ptujske osnovnošolce, so se nemudoma odzvale prostovoljke Majda Strgar, Tatjana Brigita Mohorko, Štefka Gajšek, Tanja Dornik, Marjeta Moran, Črtomira Karbaj, Jožica Soršak in Silva Žabota. Prostovoljke so minule dni preživljale v delavnici Strgarjeve in v le štirih dneh so nalogo opravile. »Sedaj nam je šlo delo lažje od rok, saj smo že natančno vedele, kako in kaj,« je povedala Moranova. Razlika med maskami, namenjenim šolarjem, in tistimi, ki so jih spomladi dobili občani, pa je ta, da so bile šolske nekoliko manjše. Iz mestne blagajne se je financiralo blago in elastike v višini nekaj manj kot 1.000 evrov. Nabavljena količina zadošča za 2.000 mask. Foto: Črtomir Goznik li?! a razviti cepivo za zdravo pamet« ah nošenje maske ni pod vprašajem, se kopja lomijo na šolskem parketu. Nekateri starši tako citirajo člene i šolski dan opremila z masko. Odločitev je navsezadnje odvisna od vsakega posameznika. Foto: Profimedia/M24 so navedeni v tem »svetem pismu«, ki je bilo posredovano šolam, pa je odgovorila: »To je bila le predstava za javnost. Za te stvari ravnateljev niso vključevali.« Tako med drugim na Ljudskem vrtu ne morejo zagotavljati 1,5 metra raz- dalje med učenci v učilnicah. »Imamo polne oddelke, 28 otrok. Ob tem ima- mo zgolj eno učilnico več, kot je od- delkov. Kar pomeni, da če nekdo želi v učilnico za tehniko, moramo ta odde- lek izseliti in pred prihodom drugega vse razkužiti. Ali smo dobili dodaten kader za večji obseg dela? Seveda ne.« Pravi izziv je tudi izvajanje športne vzgoje, ki zahteva razkuževanje rekvi- zitov, pa garderob. »Potem so še tu zunanji uporabniki, za katere mi je jas- no, da jim rabe ne moremo prepove- dati. Veljajo pa posebna pravila. Gar- derob nimajo na voljo, na razpolago imajo le eno stranišče, ob tem si mo- rajo voditi listo prisotnosti s kontakti in meriti temperaturo.« Že z novembrom šolanje na daljavo za zadnjo triado? Natančne liste prisotnosti vodijo tudi učitelji v jutranjem varstvu, po- daljšanem bivanju in pri izbirnih pred- metih, kjer pridejo v stik učenci različ- nih oddelkov. »Resnično se trudimo, Kompleksa Gajke je 22 hektarjev Celoten kompleks zemljišč v Gajkah, kjer se lahko izvaja dejavnosti ravnanja z odpadki, meri okrog 22 hektarjev. Zdajšnje odlagalno polje leži na približno 3,5 hektarja zemljišč, približno enako veliko je tudi območje zbirnega centra in sortirnice, vse preostalo so prazna zemljišča. Kaj bo v prihodnje z okrog 19 hektarji površin, za zdaj v javnosti ostaja neznanka. Foto: ČG Foto: ČG da imamo vse pregledno in skrbno vodeno, čeprav na drugi strani pa se šolarji družijo pri različnih izven- šolskih dejavnostih v okviru špor- tnih klubov, verouka …, kjer na kup pridejo učenci več razredov, različnih šol, ne pa le dveh oddel- kov kot pri nas.« Ali je torej pod takšnimi pogoji sploh smiselna izvedba pouka v šo- lah? Vaupotič Zemljičeva meni, da je. »Z učitelji smo se že poleti začeli pripravljati na šolanje na daljavo, te aktivnosti nadaljujemo. Mora- mo biti pripravljeni, ko do tega pride, ne če pride. Bojim se, glede na epidemiološko sliko, da bodo ja- nuarja vsi doma, od novembra pa učenci od 6. do 9. razreda.« Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  11. septembra 20208 Kmetijstvo in podeželje V okviru letos okrnjenih 31. Dobrot slovenskih kmetij sta ptujski KGZ in zavod za turi- zem v dvorani dominikanskega samostana na Ptuju pripravila strokovni posvet, na katerem so govorili o tem, kako s po- močjo shem kakovosti uspešne- je tržiti lokalno pridelano hrano ter kako bolje povezati ponud- bo lokalnih dobaviteljev hrane in gostinskih ponudnikov. O ciljih Slovenije kot evrop- ske gastronomske regije je najprej spregovoril Marjan Cukrov z Ministrstva za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano. »Spodbujanje zdrave, lokalno pridelane in butične hrane je del strategije razvoja slovenskega turizma. Letos smo v Sloveniji dobili prvih sedem Michelino- vih zvezdic, kar je gotovo velik magnet za goste, posebej tuje, in hkrati eden od prvih večjih korakov pri promociji Slovenije kot gastronomske destinacije. Slovenska turistična organizaci- ja (STO) je načrtovala še števil- ne druge aktivnosti, zaradi covi- da-19 pa bo zdaj več pozornosti posvečene domačemu gostu. Pri tem pa ne gre pozabiti na nujno izboljšanje logistike na relaciji njiva–gostilna.« Domača solata ni tako lepa, je pa okusnejša Primere dobre prakse tega sodelovanja so s svojih zornih kotov predstavili dva ptujska gostinca in dva dobavitelja, in sicer Aleš Vilčnik iz gostilne Ro- zika, Alenka Grabar iz gostilne Grabar, Branko Bolcar s kmetije Bolcar in David Visenjak, glavni tržnik pri Perutnini Ptuj. Kot se za domačo gostilno z več kot 80-letno tradicijo spodobi, pri Roziki kar 54 % vse hrane izvira iz bližnjih hlevov, njiv in vrtov. »Meso večinoma kupujemo pri treh okoliških mesarjih in pri Perutnini Ptuj, tudi pri zelenjavi imamo 30 % domačih pridelo- valcev. Od Kmetije Bolcar ze- lenjavo kupujemo že deset let, moke in ajdovo kašo nabavlja- mo pri Mlinu Korošec, tudi vina kupujemo od lokalnih vinarjev, tudi Ptujske kleti,« našteva Vilčnik. »Večino naštetega na- ročamo sproti, robo nam doba- vitelji dostavljajo vsak dan, da je vse zares sveže. Kot veste, je Rozika od nekdaj znana po domačih jedeh, temu slovesu smo sledili tudi z domačimi su- rovinami, čeprav bi lahko mar- sikatero pri grosistu dobili ce- neje. Morda solata od Bolcarja ni tako lepa kot tista iz Italije, je pa zanesljivo veliko okusnejša.« Podravje  Povezovanje gostincev z lokalnimi dobavitelji Osnova je dobra povezava Slovenija bo prihodnje leto nosila laskavo lento evropske regije gastronomije. Vprašanje je, koliko bomo lahko v času, ko nam še vedno grozi epidemija, izkoristili promocijo kulinaričnih doživetij za tuje turiste, gotovo pa se lahko osredotočimo na razvajanje domačega gosta, ki vse bolj prisega na lokalno pridelano hrano. Pa je naše gostilne ponujajo dovolj? Foto: SD Aleš Vilčnik: »V gostilni Rozika kar 54 odstotkov hrane kupimo pri lokalnih ponudnikih.« Foto: SD Branko Bolcar: »Z odjemalci smo pos- tali že kar prijatelji, če je čas, popijemo kavico in poklepetamo ter tudi tako vzdržujemo odnose.« Foto: SD Alenka Grabar: »V gostilni Grabar sodelujemo z manjšimi kmetijami, se pa zgodi, da imamo potem pri nadzoru težave s sledljivostjo.« Foto: SD David Visenjak: »V Perutnini Ptuj smo lansirali ponudbo tudi za zahtevnejše odjemalce; naša višja zgodba je lokalno prijazna reja.« Težave s sledljivostjo Bolcarjevi že ob petih zjutraj pobirajo zelenjavo, ki jo pride- lujejo na petih hektarjih in v petih rastlinjakih. Po sedmi uri jo že dostavljajo lokalom, vrt- cu, domu upokojencev. »Vzpo- staviti to mrežo in zagotavljati ponudbo v začetku seveda ni bilo enostavno, a je zdaj že utečeno. Če si resen in kako- vosten, gre, seveda pa moraš imeti kmetijstvo rad, da lahko to tudi dobro počneš. Zgodi se, da komu čez dan česa zmanjka, takrat mu našo zelenjavo pač še enkrat peljemo. Z odjemalci smo v tem času postali že kar prijatelji, če je čas, popijemo kavico in poklepetamo ter tudi tako vzdržujemo odnose. Prepričan sem, da je najboljša veriga proizvodnja in dnevna prodaja.« Strategija gostilne Grabar temelji na ponudbi tradicio- nalnih jedi, a predstavljenih s sodobnimi tehnikami. »Naša pot je bila kar trnova, a smo vztrajali in upam, da tudi uspe- li,« pravi Alenka Grabar. »Že v začetku smo se zapisali lokalni in sveži hrani, ki jo delno pride- lamo na svojem vrtu, sicer pa kupujemo od lokalnih ponu- dnikov. To pomeni višjo ceno, a so okusi tako posebni, da so jo naši gostje pripravljeni pla- čati. Lokalna hrana ima namreč drugačen okus, še posebej, če se pri tem poigraš z domačimi dišavnicami in zelišči. Naš jedil- nik posledično vsebuje tudi več sezonskih jedi. Sodelujemo z manjšimi kmetijami, saj imajo izvrstno zelenjavo, res pa je, da te gospodinje nimajo zmeraj 'porihtane' papirologije in ima- mo potem pri nadzoru težave s sledljivostjo.« Prodajajo se zgodbe Birokracija in davčne obve- znosti na turističnih kmetijah in kmetijah z dopolnilnimi de- javnostmi bi morale biti urejene pavšalno, kot je to v tujini, se strinja David Visenjak iz Perut- nine Ptuj. »Zakonodaja bi mo- rala biti tu fl eksibilnejša, ne pa da je model nastavljen tako, da več kot delaš, manj zaslužiš. To nima logike.« Glede sodelova- nja PP in gostinskih ponudnikov Visenjak pravi, da s perutnino iz lastne reje ali reje kmetov ko- operantov veliko sodelujejo z lokalnimi gostinci in da so lansi- rali ponudbo tudi za zahtevnej- še odjemalce. Da so zgodbe tiste, ki se prodajajo, potrjuje tudi Rena- ta Kosi iz Združenja turističnih kmetij Slovenije:»Ker ima lo- kalna hrana posebno mesto v gastronomiji, jo je treba zapaki- rati v zgodbo o ljudeh, ki stojijo za njo.« Kot pravijo na kmetijskih za- drugah, je klorprofam razprodan in se ga ne da več kupiti, nekateri kmetje ga imajo nekaj malega še na zalogi. Miro Cvetko, pridelovalec krom- pirja iz Trgovišča pri Veliki Nedelji, takšne sezone ne pomni: »Z eno besedo katastrofa. Pridelali smo od 250 do 300 ton na pogled lepe- ga krompirja, ki pa že gnije, a ne od bolezni, pač pa zato, ker ga je pol ležalo v vodi. Ta gniloba se pokaže šele, ko pride zrak zraven; zdrav od gnilega dela se najbolje vidi, če gomolj prerežem na pol. Krompir zdaj izkopavamo in ga tudi takoj preberemo, vendar se gnitje ved- no ne pokaže takoj, ampak šele čez čas, ko je že v skladišču trgo- vine. Takrat se trgovci jezijo, češ da smo jim prodali gnili krompir. Preberemo in odstranimo, kar lah- ko, proti gnitju ni pomoči, gre za naraven proces, treba ga je vzeti v zakup. Pa saj ni letos tako samo pri krompirju, pri čebuli je isto.« Poleg vlage so se letos krom- pirja še v zemlji na veliko lotevali glodavci, strune, polži in drugi ško- dljivci. »Vse manj je sredstev, ki jih še smemo uporabljati. Tudi tu smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Govoril sem s predstavnico EU, ki pravi, da nas tako zelo ne omejuje skupna Evropa, ampak da še pose- bej oviramo sami sebe. Jasno mi je, da uvoza ne moremo prepovedati, lahko pa bi uvedli pravilo, da se na slovenskih policah prodaja samo tista hrana, ki je pridelana pod ena- kimi pogoji, torej tretirana z enaki- mi sredstvi za zaščito,« predlaga Cvetko. Od epidemije cene padle za polovico Cvetko tudi opozarja, da glede na cene krompirja v trgovinah slo- venski pridelovalec ne more biti konkurenčen: »Še v času epide- mije, ko se je na veliko govorilo o pomenu doma pridelane hrane, je krompir stal od 60 do 70 centov za kilogram. Pa si poglejte današnje cene. Pakiranega v 10-kilogramske vreče ga v Hoferju prodajajo po 30 centov za kilogram, pri Jagru in Tušu za 29 centov. Spodobno ceno imajo na primer pri Mercatorju, kjer znaša 72 centov za kilogram, a pakirana v manjši, poldrugi kilo- gram težki embalaži. Za ta denar ne bo delal noben domači pride- lovalec, ker s svojimi stroški pri- delave ni konkurenčen. Saj nismo dobrodelna ustanova. Kmetje bi bili zadovoljni, če bi bila cena krom- pirja v trgovini 60 do 70 centov po kilogramu, mi pa bi od tega dobili vsaj polovico. Ob sedanjih cenah pa ne moreš družine in delavcev peljati niti na večerjo. Potrošnik se mora zavedati, da bo za slovensko hrano plačal več, saj je pridelava na domači zemlji bolj zdrava in ka- kovostna, sveža, transportne poti kratke. Sicer je bolje, da se neha- mo mučiti in raje počivamo v senci, saj bomo od dela dobili samo dol- ge roke. Od nekdanjih 17,5 hektarja sem njive krompirja že tako zredu- ciral na zgolj 8,5 hektarja, ob takih cenah ga bomo prihodnje leto go- tovo posadili še manj.« Proti kalitvi s plinom in alkoholom Posebno težavo bo letos pred- stavljalo skladiščenje krompirja. Ta namreč v skladišču še zdrži nekako do februarja, potem pa se začne kaljenje. »Rešiti je torej treba čas do aprila, maja. Zaplinjanje skla- dišč, ki ga prakticirajo ponekod v Evropi, se je ponujalo kot ena od rešitev, vendar zanj potrebuješ neprodušno zaprto skladišče z ventilacijo, v katerega spustiš plin, ki skoraj do maja preprečuje ka- litev. Sliši se enostavna rešitev, a ni tako preprosto, kajti ko enkrat vrata odpreš, gre plin ven in proces kaljenja se začne. Zato potrebuješ več komor in nato po potrebi odpi- raš eno po eno. Ko namreč komo- ro enkrat odpreš, moraš krompir v treh tednih prodati. Sam nimam velikega skladišča, a bi vseeno po- treboval štiri komore. Nimam poj- ma, koliko bi to stalo, malo gotovo ne, zato sem že razmišljal, da bi se povezal z več kmeti, da bi šli v skup- no investicijo. A je nato ta varianta odpadla, ker tudi plin vsebuje neko prepovedano substanco,« pripo- veduje Cvetko. »Druga rešitev je nakup naprave, ki s pomočjo alko- hola prav tako preprečuje kalitev, a tudi za to še ni jasno, koliko sta- ne. Prav tako bo treba prilagoditi skladišče, saj mora biti neprodušno zaprto. Predvidevam, da bo cena za 150-tonsko skladišče nekje med 15.000 in 20.000 evri. To pa so zne- ski, ki jih bo treba pokriti s prodajo, sicer investicija ne bo smiselna.« Slovenski kmet rad solira Da je skladiščenje krompirja s pomočjo etanola, ki se ga nalije v posebno napravo, tudi ekološko sprejemljiva rešitev, pravi Peter Dolničar z oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Z uporabo klorprofama je konec, v postopku registracije je sredstvo fazor, ki se ga poškropi v fazi cve- tenja in nekoliko zavre kaljenje. A tudi ko in če bo registriran, z njim tretiran krompir ne bo zdržal do pomladi.« Slovenija, Podravje  Kljub dobri letini pred pridelovalci Težave s skladiščenjem Pridelovalcem krompirja je letos ob pogledu na izkopano njivo gotovo Zaradi izrazito mokrega poletja krompir namreč že gnije, poleg tega bo ne ponuja alternative, se bo evropski sektor krompirja že to zimo znašel Foto: SD Sredstva, ki vsebujejo klorprofam in preprečujejo kalitev krompirja, je Evropska unija prepovedala, učinkovite alternative pa ni ponudila. Foto: SD Miro Cvetko: »Vse manj je zaščitnih sredstev, ki jih še smemo uporabljati. Tudi tu smo v Sloveniji bolj papeški od papeža.« Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  11. septembra 2020 9Kmetijstvo in podeželje Kupujemo, kar je lepše »Potrošniki nočejo kupovati gomoljev, ki so spomladi oveneli oz. niso čisto čvrsti in napeti. A ravno to, da krompir kali, je navsezadnje dokaz, da ga pred skladiščenjem nismo tretirali z nobenim pripravkom za preprečevanje kaljenja. Ker pa prepoved tega in sorodnih sredstev za tretiranje krompirja ne ponuja alternative, je to velik problem, saj zaradi strogih pravil, ki jim na svetu ni para, Evropska unija postaja vedno manj samooskrbna. Sprašujem se, ali s tem sploh kaj dosežemo, ko pa potem trgovci namesto našega krompirja prodajajo krompir iz Egipta in Maroka. Tam lahko ta sredstva, in še katero zraven, uporabljajo brez omejitev, potrošniki pa krompir kupujejo, ker je videti lepši. Rešitve potrebujemo zdaj, ne čez pet let. Do takrat pa lahko globoko zabredemo,« meni kmetijski svetovalec Robert Golc. Foto: SD Kmetje so se letos razveselili debelega krompirja. 2SoKroG – Socialna aktivacija za zagotavljanje zdravega, varnega in dostopnejšega S partnerskim sodelovanjem, izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj so se strokovni delavci CSD in ZRSZ med projektom 2SoKroG ozavestili o pomenu različnih oblik in aktivnosti dela s socialno ogroženimi in marginaliziranimi skupinami. Na ta način so z novimi zna- nji, veščinami in kompe- tencami obogatili kakovost svojega strokovnega dela. Usposabljanje strokovnih de- lavcev na področju socialne aktivacije vpliva na to, da se ranljive skupine opolnomo- či na njihovih različnih defi- citarnih področjih in s tem omogoči lažji prehod na trg dela ter zmanjša revščino. V okviru projekta je bilo izpe- ljanih devet različnih oblik usposabljanj, kjer se je ude- ležilo več kot 450 strokovnja- kov iz različnih področij. Zaradi kompleksnosti obrav- nave ranljivih skupin se izkazuje kot zelo pomemb- na krepitev partnerstva med CSD, uradi za delo (ZRSZ) in drugimi deležni- ki na področju socialne ak- tivacije (lokalne skupnosti, zdravstvo,socialno podjetni- štvo …). Pomemben dose- žek projekta je sodelovanje in povezovanje vseh teh partnerjev, ki pomembno prispevajo k uspešnemu re- ševanju kompleksne proble- matike ranljivih skupin. S spoznavanjem potrebe uvajanja socialne aktivaci- je v obstoječ sistem se v pri- hodnosti odpira možnost dodajanja novih storitev, ki so bile do sedaj nezadostne ali premalo razvite. V okviru projekta so se izvedle učne delavnice za ranljive sku- pine, kjer je bilo vključenih 52 brezposelnih. Rezultati so vzpodbudni in kažejo na to, da se v vsakem posame- zniku skriva potencial, ki se razvije, če oseba ob ustrezni strokovni podpori dobi prilo- žnost za to. Projekt se izvaja v okviru Pro- grama sodelovanja INTER- REG V-A Slovenija – Hrvaška za obdobje 2014–2020 in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (1. 9. 2018–30. 9. 2020). Partnerji v projektu: ZRS Bistra Ptuj (vodja projekta), Center ponovne uporabe, Razvojna agencija Savinjske regije, Zavod RS za zaposlo- vanje – OS Ptuj, Center za socialno varstvo Čakovec, Javni zavod za regionalni ra- zvoj Varaždinske županije in Javni zavod za razvoj Međi- murske županije REDEA. krompirja ogromne težave krompirja: komaj izkopan, pa že gnije zaigralo srce. Gomoljev v njej namreč kar mrgoli, poleg tega so tudi zares veliki. A kaj, ko pridelek skoraj gotovo ne bo zdržal do pomladi. v skladišču začel tudi prej kaliti, saj je Evropska unija prepovedala uporaba klorprofama, zaviralca kaljivosti. Ker za omenjeni herbicid EU pred resno preizkušnjo, kako v skladiščih obdržati krompir, primeren za prodajo. Foto: SD Del gomolja, ki je ležal v vodi, že gnije. Zdravega je treba odrezati in se ga da uporabiti. Grenki sadeži Evrope ali moderno suženjstvo Konec maja je naša nacionalna televizija predvajala nem- ško dokumentarno oddajo z naslovom Grenki sadeži Evrope, ki je razkrila, zakaj je zelenjava v Evropi tako poceni. Zaradi modernega suženjstva, je bil odgovor, ki se je gotovo zare- zal v dušo vsakega gledalca. Avtorji oddaje so nas popeljali na polja in v kmetijske obrate Španije in Italije, kjer si išče delo in si skuša zagotoviti preživetje več 10.000 ekonomskih migrantov in beguncev. Vendar jih tam ne čaka obljubljena Indija Koromandija, ampak izredno nizka plačila in delo s pesticidi brez zaščitnih sredstev. Bivajo v barakah brez vode in elektrike. Dokumentarec razkriva, da Evropska unija ak- tivno sodeluje pri izkoriščanju ljudi, saj kljub kršitvam de- lovne zakonodaje takim podjetjem namenja milijone evrov podpore. Drugače kot moderno suženjstvo takšnemu ravna- nju z ljudmi ni mogoče reči. Šokantno, grozljivo, nevredno napredne Evrope, ki očitno stavi na človekove pravice samo na deklarativni ravni. Medtem ko so med 15. in 19. stoletjem v suženjstvo prodali približno 13 milijonov ljudi, nad čemer se še danes zgraža- mo, pa danes v neki obliki modernega suženjstva živi kar 40 milijonov ljudi: največ v Severni Koreji, Eritreji in Burun- diju. Foto: Profimedia/ M24 Gnitje letošnjega krompirja Dol- ničar bolj kot mokremu poletju, za- radi katerega je krompir »utonil«, kot pravi, pripisuje boleznim, in si- cer krompirjevi plesni in bakterijski črni nogi. »Tu je zelo pomembno sušenje pred skladiščenjem. Spom- nimo se, da so kmetje nekoč krom- pir najprej izkopali, nato pa pustili na njivi, da se je posušil, šele nato so ga shranili. Ob bogatin letinah pa nastane še ena težava, in sicer nižanje odkupnih cen. Zato bi bilo nujno združevanje pridelovalcev in zadrug ter enotno nastopanje na trgu in v primerjavi z inštitucija- mi. Žal pa je za slovenskega kmeta značilno, da se ne povezuje rad.« Nismo več krompirjev narod Pridelava krompirja v Sloveniji zadnjih 30 let vztrajno pada: lani smo ga pridelali na 2.700 hektarjih, kolikor so nekoč znašale s krom- pirjem zasajene njive samo na Go- renjskem. »Razlogov za to je več. Gre za delno intenzivno poljščino, kar pomeni, da potrebuje ustre- zno skladiščenje in pakiranje, kar je zahtevno, zato so številni manjši slovenski pridelovalci odstopili, os- talo je le nekaj večjih, ki zagotavlja- jo nekje 50-odstotno samooskrbo. Dejstvo je, da nismo več krompir- jev narod, poraba se je zmanjšala. Medtem ko smo nekoč porabili 80 kilogramov na prebivalca, jih da- nes le še 50 do 60 kilogramov. Tudi zaradi hitrega tempa življenja je na mizah krompirja manj, saj je hitreje pripraviti riž ali testenine. Resda pa po drugi strani pojemo več čipsa in ocvrtega krompirja, kjer ne gre za slovenski krompir, ampak predela- nega iz uvoza.« Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  11. septembra 2020Ljudje in dogodki10 V športnem parku pri šoli so tako prenovili športno igrišče, namestili košarkarske koše, zgradili so slačil- nice za udeležence turnirjev, posta- vili otroška igrala za najmlajše, kjer bodo lahko razvijali koordinacijo telesa in ravnotežje, in vse bolj raz- širjeno in priljubljeno street worko- ut opremo za vadbo z lastno težo za vse generacije, uredili pa so tudi rusko kegljišče. S projektom Športni park Vito- marci se je občina Sveti Andraž skupaj s Klubom malega nogo- meta Vitomarci, Andrej Toš, s. p., preko Lasa Ovtar Slovenskih goric prijavila na vladni razpis za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Investicija je bila ocenjena na slabih 50.000 evrov, dobrih 10.000 evrov je bilo lastne udeležbe, večina pa je bila fi nancirana iz sredstev evrop- skega sklada za regionalni razvoj. Z rebalansom občinskega proračuna so zagotovili še dodatnih 10.000 evrov, ki so jih namenili preplastit- vi dotrajanega igrišča. Spomnimo, da je bila na eni od sej občinskega sveta debata o tem, da si andraški športniki želijo preplastitve z gumi- jasto podlago, ki je prijaznejša za uporabnike. Ker pa se igrišče upo- rablja tudi za razne prireditve in na njem občasno stoji šotor, bi se takšna mehka podlaga kmalu uniči- la, zato se za to varianto niso odlo- čili, saj je osnovni cilj nove pridobi- tve v tem, da bi služila čim večjemu številu občanov vseh generacij. Občani in športna društva so lah- ko poslej v parku športno aktivni na različnih področjih, od individualne do skupinske rekreacije, odvijale se bodo razne športne prireditve in tekmovanja, kot na primer tek- movanje v ulični košarki, turnir v namiznem tenisu na prostem, otro- ška športna animacija v času San- dijevega memoriala, Šola zdrave drže in Rad imam nogomet. Pred- vsem pa bo aktivnostim skupno, da bodo primerne za vse udeležence in vse športne okuse, in to ne glede na starost in spol. Hkrati z odprtjem športnega par- ka je občina uradno zaključila tudi projekt digitalizacije oziroma zago- tovitve brezžičnega interneta na javnih mestih. Omrežje WIFI4U, za katerega so pridobili 15.000 evrop- skih evrov, so postavili na 13 brez- žičnih dostopnih točkah na petih javnih lokacijah. Brezplačni inter- net je na voljo v občinski stavbi in njeni neposredni okolici, kar vklju- čuje turistično-informacijski center, pošto in občinsko klet z E(t)note- ko, na trgu pred cerkvijo, pri Hrgovi domačiji, v večnamenski dvorani in pred njo, kakor tudi v okolici podru- žnične osnovne šole v Vitomarcih. Sveti Andraž  Otvoritev športnega parka Vitomarci Rekreacija za vsak okus, spol in starost Na platoju pred podružnično osnovno šolo v Vitomarcih je minuli petek popoldan potekalo slovesno odprtje največje investicije občine Sveti Andraž v športno infrastrukturo. Foto: SD Med pridobitvami medgeneracijskega športnega parka v Vitomarcih sta tudi rusko kegljišče in street workout oprema. Zavrč  Okrnjeno praznovanje občinskega praznika Korona je prekrižala načrte tudi Zavrčanom Začetek septembra je v tej haloški občini vrsto let ponujal bo- gat nabor raznih prireditev in dogodkov, ki so jih ob prazno- vanju občinskega praznika pripravljala društva in vodstvo občine. Letos so bili zaradi koronavirusa zelo previdni pri načrtovanju dogodkov, z začetkom septembra pa so morali opustiti še te skromne načrte. Župan Slavko Pravdič je že sredi poletja napovedal, da si praznova- nje v Zavrču želijo izpeljati, vendar bodo spoštovali ukrepe, ki bodo v danem trenutku aktualni. Drugega septembra pa več ni videl primer- nejše odločitve, kot da prekliče izvedbo vseh dogodkov, ki so bili načr- tovani v režiji občine in Odbora za društvene dejavnosti. »Ker je nevar- nost za širitev koronavirusa močnejša od naše želje po praznovanju prihajajočega občinskega praznika, smo se odločili, da prireditve v počastitev 24. občinskega praznika ne bodo izpeljane ali organizirane v obliki, kot smo jo planirali,« je pojasnil Pravdič. Vsako leto so d ogajanje v občini okronali z zaključno prireditvijo, na kateri so se s priznanji poklonili tudi zaslužnim občanom. Pripravljali so kulturni in zabavni program, ki je bil namenjen druženju in dobri vo- lji. Letos bo odpadla tudi ta prireditev, ki jo bodo vsaj delno nadomes- tili s slavnostno sejo, na kateri bodo predvidoma podelili tudi občinska priznanja in plaketo. Tudi društva se umikajo od izvedbe dogodkov Vodstvo občine pri angažiranosti društev letos ni gojilo posebnih pričakovanj, vendar je kazalo, da bodo nekaj dogodkov vseeno izpe- ljali. Naposled pa so se tudi društva oddaljila od prvotnih načrtov. »Ve- čina društev se je prav tako odločila, da načrtovanih dejavnosti letos ne bodo organizirala oziroma bodo dogodki organizirani v manjšem obsegu, na prostem in seveda ob spoštovanju predpisov Nacionalne- ga inštituta za javno zdravje,« je dejal Pravdič. Pri tem pa bodo pos- krbeli, da bo javnost dobila kar se da jasen vpogled v delo vodstva občine in dosežke v preteklem obdobju in v načrte za prihodnje leto. »V nastajanju je tudi krajši fi lmček, ki bo predstavljen na socialnih omrežjih,« je še omenil Pravdič. Foto: Občina Zvrč Slovenija  Akcije za še bolj zeleno deželo na sončni strani Alp Ohranimo tradicijo zasajanja dreves Ne le, da se v bližini dreves bolje počutimo, saj nas napajajo z energijo in pomirjajo stresne misli, drevesa so po- membna tudi zato, ker s svojo rastjo pripomorejo k skrbi za okolje. Zato še kako drži, da je svet z drevesi lepši. Nekoč je veljalo, da so ljudje ob večjih dogodkih v svojem življenju, denimo ob rojstvu otroka, posadili drevo. Poleg tega, da je ponujalo lepe spomine na posebno prilož- nost, zaradi katere je bilo posajeno, je zagotavljalo tudi senco, varovalo pred vetrom in dežjem, če je šlo za sadno drevo, pa je obrodilo sadove in s tem človeku prihranilo denar. Drevesa čistijo zrak in zmanj- šujejo segrevanje, absorbirajo onesnaževalce zraka, kot so oglji- kov monoksid, žveplov dioksid in dušikov dioksid, ter jih odstranijo z nižanjem temperature in ohra- njanjem trdnih delcev. Prav tako so učinkovite protihrupne ograje, saj hrup zadušijo skoraj tako dobro kot kamnite pregrade. Proizvajanje kisika je naslednji razlog za njihovo sajenje, v poletnem času pa se raz- veselimo vsake sence in prijetnega hladu v zavetju drevesa. Drevesa nas varujejo pred vetrom, zemljo pa pred njeno erozijo po nevihti. Pomembno nalogo opravljajo, ko ohranjajo deževnico ter zmanjšu- jejo odtok vode in sedimenta. Ne nazadnje pa se vrednost našega doma lahko poveča kar do 15 od- stotkov, če neposredno okolico zasadimo z drevesi. Čeprav počasi, pa vendar se tudi Slovenci ponovno vse bolj zavedamo njihovega pomena. K njihovemu sajenju s promocijskimi akcijami pozivajo nekatera podje- tja, izvajajo se razni šolski projekti, ki jih podpira tudi EU. V Merkurju, denimo, septembra poteka akci- ja Posadi drevo, v kateri vsakemu otroku, rojenemu v tem prvem šol- skem mesecu, podarijo sadiko lipe ali breze, vse druge pa vabijo, da sadike kupijo po ugodnejših cenah. »Drevo lahko posadite v čast otro- ku in s tem nadaljujete lepo sloven- sko tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod, v želji, da bi vam čez nekaj let ponujalo senčno zatočišče, ali pa zato, da prispevate k bolj zeleni prihodnosti,« pravijo. V podjetju Radenska pa so v pomoč pomurskim gozdovom pri prilagajanju na podnebne spre- membe zasnovali akcijo, s katero bodo zasadili 10.000 novih dreves. »Gozdovi v Pomurju čutijo velike posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo skozi povečane po- škodbe gozdov zaradi nekaterih rastlinskih bolezni, škodljivcev in invazivnih tujerodnih vrst, vse sku- paj pa onemogoča sicer običajno naravno obnovo. Zato jim bomo pomagali s saditvijo sadik domačih drevesnih vrst, kot so hrast dob, črni topol, vrba in druge, za katere menimo, da bodo kos spremenje- nim razmeram in da bodo osnova novim gozdovom,« pojasnjuje Da- mjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki je strokovni partner pri projektu Radenske. Potrošnike bodo skupaj pozvali k ohranjanju narave s preudarno iz- biro dreves. Foto: SD V bližini dreves se bolje počutimo, saj nas pomirjajo. Ptuj  Odlaganje na črno Za onesnaževalce narave ni počitka V naravi je še veliko črnega odlaganja. Ni malo takih, ki jim je to početje v užitek, saj bi sicer svoje male in velike odpad- ke odlagali v okviru vpeljanega sistema. Za to imamo posode za različne odpadke pri stanovanjskih objektih in drugih objektih, enkrat letno pa se lahko odločimo tudi za odvoz ve- likih kosovnih odpadkov. V naših gozdovih oz. grmovju naključni spre- hajalci še vedno najdejo veliko velikega odpada, gum, različnih kosov pohištva, gradbenega materiala in koles. Eno takih odlagališč je tudi v neposredni bližini rimskega tabora. Krasi ga zapuščena kabina manjše- ga tovornega vozila, ki jo je že preraslo grmovje in velik kup drugega odpada, kamor ljudje še vedno prinašajo odpadke. Gre za odlagališče, ki ga tudi vsakoletne akcije čiščenja okolja še niso zaznale. Foto: MG V neposredni bližini rimskega tabora si je nekdo omislil črno odlagališče odpadkov, ki ga celo krasi kabina manjšega tovornega avtomobila. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 Muretinsko grajsko poslopje je leta in leta služilo izvajanju so- cialno-varstvene institucionalne dejavnosti. V gradu so bivali staro- stniki. Ko se je dejavnost ptujske- ga doma upokojencev preselila v sosednjo novozgrajeno stavbo, je bil grad na milost in nemilost prepuščen zobu časa. Ker v njem ni bilo življenja, je bilo opaziti, da je zapuščen. Okolico so preraščali gosta zarast, bodičevje, visoka tra- va, na grajskem dvorišču je bilo ne- kaj navlake, objekt je bil v glavnem prazen in nefunkcionalen, vidno ga je najedala vlaga. Potem se je zanj petek  11. septembra 2020 Ljudje in dogodki 11 Delavnice za otroke, tabori … Golčevo društvo Baron pripravlja tudi delavnice za najmlajše. Srednjeveško življenje so približali že najmanj 9.000 slovenskim osnovnošolcem. Organizirali so delavnice, otroke pa prav tako povabili na svoje tabore. V preteklosti so jih organizirali v Novi vasi pri Markovcih (ob Dravi) ter v gradovih Dornava in Turnišče. „Otrokom predstavimo, s čim so se ljudje v srednjem veku ukvarjali, kaj so jedli, kako so se oblačili, kako so mladi fantje postali vitezi, kdo je lahko sedel za viteško mizo. Otroci lahko vidijo srednjeveško orožje (lokostrel, meč, sekiro …), na glavo si lahko nadenejo viteško čelado,“ je o dosedanjih aktivnostih povedal baron Janez Golc Jakob Breuner Markovski, ki je zadnja leta svoj „dom“ našel v gradu Muretinci, ta pa je v začetku septembra gostil tudi Baronov tabor. V dveh dneh tabora se je zvrstilo ogromno dogajanja. Priredili so pravi srednjeveški spektakel z viteškimi igrami, prikazi mečevanja, v goste so prišli princi ptujskega karnevala, družili so se ob baronovih igrah. Posebno doživetje je bila srednjeveška večerja ob soju sveč. Foto: Društvo Baron Muretinci  Oživljanje gradu Baronov srednjeveški tabor Odkar je Janez Golc pred desetimi leti postal princ ptujskega karnevala, ga navdihuje raziskovanje zgodovine in oživljanje srednjeveškega načina življenja. Rekli bi lahko, da je postal graščak, saj ima v brezplačnem najemu grad Muretinci, ki je pred tem sameval in žalostno propadal. Foto: Društvo Baron Trgovina GAMP Trgovina GAMP je ena od naj- novejših partneric Qcentra Ptuj na Puhovi. Izjemno smo veseli, da lahko ptujskim kupcem po- nudimo kakovost, ki ji zaupa- jo že vrsto let, artikle znamke NES. Trgovina Gamp, ki se je Qcentru pridružila junija letos, ponuja tudi druge priznane bla- govne znamke, kot so JustPlay, Maraton, Rowinger, L Renato, Koza, Vanzzi ter druge, cenejše. Vtis, ki ga pusti ponudba trgovi- ne GAMP, je športna eleganca. Znamka NES je glavni magnet trgovine GAMP in mnogi zado- voljni kupci nam veseli pripove- dujejo, da so končno našli kos, v katerega verjamejo. A trgovini Kje kupiti NES izdelke? Redke so znamke oblačil, ki so se tako močno vtisnile v slovensko narodno za- vest, kot je znamka NES. S kvaliteto, kot glavno vrednoto, že od leta 1992 pred- stavlja eno od glavnih izbir slovenskih kupcev. Od nedavnega so izdelki NES na voljo tudi v Qcentru Ptuj na Puhovi, v trgovini GAMP. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ GAMP delamo krivico, če izpo- stavljamo samo produkte NES, v njej se skriva še mnogo več kakovostnih izdelkov po dosto- pnih cenah. Kaj najdemo v trgovini GAMP V trgovini GAMP se najde nekaj za še tako zahtevnega kupca. Med moško ponudbo velja iz- postaviti akcijo znižanja zadnjih kosov poletne ponudbe, prav tako pa so v pričakovanju nove jesenske kolekcije. Med samimi kosi izstopajo športno elegan- tne polo majice, trenirke, brez- rokavniki, softshelli, prehodne ter druge jakne. Med ponud- bo za ženske pa lahko najdemo izjemno kakovostne majice s kratkimi rokavi od le 5,99 € da- lje. Najdemo pa lahko tudi ogro- mno spodnjega perila, športnih nahrbtnikov in drugih dodat- kov, kot so športna sončna oča- la, parfumi, športna obutev itd. Da pa se vam bo med vso po- nudbo uspelo pravilno odločiti, poskrbijo izjemno prijazne pro- dajalke. Trgovina Gamp ni le odgovor na vprašanje, kje najti izdelke NES. Trgovina Gamp je prav tako odgovor na vprašanje, kje najti kakovostne izdelke po zelo ugodnih cenah. Se vidimo v trgovini Gamp v Qcentru Ptuj na Puhovi! Starše  Podpora občine pri izobraževanju Trideset evrov vsem dijakom, ki so aktivni v društvih Na občini Starše so se tudi letos odločili, da mlade podprejo pri izobraževanju. Najprej bodo na vrsti dijaki, ki morajo svojo vlogo oddati do ponedeljka, po praksi preteklih let pa podporo prejmejo tudi študentje. »Žepnino v višini 30 evrov za obdobje šolskega leta bodo prejeli vsi dijaki, ki bodo oddali vlogo in izpolnjujejo razpisne pogoje,« so povedali na občini. Dijaki morajo imeti v občini prijavljeno stalno prebivališče, vpisani morajo biti v redni program izobraževanja, pri tem pa je pomembno tudi, da le- tnika ne ponavljajo. Prav tako pa naj bi bili prejemniki žepnine mlajši od 20 let. Podobno kot v sosednji občini Kidričevo pa morajo dijaki za pri- dobitev žepnine aktivno sodelova- ti v vsaj enem društvu, ki deluje na območju občine. Svojo vključenost v društva morajo ob oddaji vloge tudi dokazovati s potrdilom o član- stvu in plačilom članarine. Sicer pa žepnino prejmejo dijaki ne glede na to, ali že prejemajo katero šti- pendijo. V preteklem šolskem letu je po podatkih Statističnega urada Slo- venije srednjo šolo obiskovalo 160 dijakov iz občine Starše, žepnine pa so podelili 129 upravičencem. Vsi dijaki so primorani obiskovati srednjo šolo v drugih krajih, saj tako kot v veliki večini slovenskih občin v Staršah srednje šole ni. Nekateri dijaki se odločijo, da bodo v času šolanja bivali v kraju, kjer je izobraževalna ustanova, drugi pa vsako jutro znova vzamejo pot pod noge. V obeh primerih gre za dodatno logistično in fi nančno obremenitev, ki se jo z žepninami da vsaj nekoliko ublažiti. Daleč naj- pogostejša destinacija za izobraže- vanje, ki jo izberejo dijaki iz občine Starše, je Maribor. Foto: M24 ogrel Janez Golc, s križniki skle- nil najemno pogodbo in pljunil v roke. Delo na gradu ga neizmerno veseli. Ves svoj prosti čas namenja urejanju soban in okolice. Uredil je dvorišče, postavil brajde, počistil in popleskal že nekaj grajskih soban, uredil sanitarije, sobane za dru- ženje (jedilnice), ureja kuhinjo … Zamisli o življenju na gradu mu ne zmanjka. Ponosno pokaže, kaj jim je uspelo v gradu že vse postoriti in kaj bi še želeli. Ena od urejenih so- ban je soba princev ptujskega kar- nevala. Imajo tiskarsko sobo moj- stra Janeza, sobo za žganjekuho (pripravljajo metin in bezgov sirup, jabolčni kis in žganje), opremili so dve jedilnici, v eni od njiju bo pred- vidoma knjižnica. Uredili so izbo za prodajo drobnih spominkov; vsi izdelki, ki jih ponujajo, so ročno delo. Ena od grajskih soban je na- menjena garderobi za kostume, ki se jih je v desetih letih nabralo že ogromno. Zamisli o oživljanju gradu je veliko Zamisli o življenju v gradu Golcu ne zmanjka. Razmišlja o gostinski ponudbi ali oddajanju prostorov v najem, v glavnem za družinska in druga praznovanja. Ideja je, da bi se na gradu lahko opravljali civilni in cerkveni obredi porok, pa tudi poročna slavja. V zgornjih sobanah bi bilo možno urediti prenočišča (hostel), v spodnji etaži urejajo kuhinjo, ki je sicer že funkcionalna. Grajsko življenje zanima celotno Golčevo družino, na vseh dogod- kih aktivno sodelujeta tudi Jane- zova žena Brigita in hči Janja. Janja končuje študij in je na temo gradu Muretinci ter vsebin, ki jih grad lahko ponuja v poslovnem smislu, napisala diplomsko nalogo. Grad bi lahko postal turistična destina- cija. Že sedaj se trudijo, da vabijo obiskovalce od blizu in daleč. Ob nedeljah imajo dneve odprtih vrat, gostijo pa manjše skupine obisko- valcev, ki jih pogostijo in popeljejo po gradu. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 Trend visokega števila obravnav zaradi nezakonitega prehajanja dr- žavne meje se nadaljuje tudi letos. Medtem ko so v večini primerov kaznivega dejanja za tihotapljenje ljudi osumljeni in obdolženi moški, številni med njimi so tuji državljani, pa sta nedavno na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča za- radi očitanega jima kaznivega de- janja po 308. členu KZ-1 sedli dve ženski: Suzana Bažato in Magda Žigon. Obe Primorki, ločeni materi samohranilki, zaposleni v goriškem Hitu. Tujcem – dvema Sircema in Egipčanu – naj bi pomagali neza- konito prestopiti državno mejo na območju Haloz. Za plačilo naj bi jim nudili prevoz od Banjaluke do Itali- je. Od takrat, ko naj bi nezakonito prevažali in vodili tujce od Bosne skozi Hrvaško do Slovenije, je sicer minilo že dobro leto dni. Očitano kaznivo dejanje naj bi zagrešili lani v juniju. Vozili naj bi ločeno, s tem da naj bi voznica prvega vozila ob- veščala kolegico v drugem vozilu o morebitnih policijskih kontrolah. Mejo med Slovenijo in Hrvaško naj bi tujci mimo uradnega mejnega prehoda prestopili peš, dogovor- jeno naj bi bilo, da jih na slovenski strani ponovno naložita v avto- mobil in peljeta dalje. Pobrali naj bi jih pri gostinskem lokalu Zeko, ki je dejansko tik ob državni meji v Zavrču, a že na hrvaški strani. Primorkama so logistiko prekrižali možje v modrem, ki so patruljirali na terenu. Zaradi policijskih kon- trol sta spremenili pot in tujcev naj ne bi prevzeli. Pričali naj bi tujci, a vprašanje je, kje naj jih sodišče išče … Po dobrem letu dni se je na ptu- jskem okrožnem sodišču za nave- deni primer začelo sojenje. Obto- ženki krivde za očitano jima kazni- vo dejanje ne priznavata. Bažatova ima zagovornico, medtem ko si Žigonova zaradi slabe fi nančne situacije odvetnika ne more privo- ščiti, za dodelitev brezplačne prav- ne pomoči pa je cenzus presegla. Tako se pred sodiščem zagovarja sama. Odvetnica Bažatove je sodi- šču predlagala, da se vse tri tujce, ki naj bi jim obtoženki pomagali na nezakonit način priti na območje EU, zasliši. S tem predlogom se strinja tudi tožilstvo. Vprašanje pa je, ali bo sodišče priče uspelo prik- licati na obravnavo. Za oba Sirca naj bi sicer imeli osebne podatke z naslovi bivanja, za Egipčana pa menda ne. Bažatova dve leti v bolniški, Žigonova polovično invalidsko upokojena Obtoženi sta na predobravnav- nem naroku pri sodnici Kosijevi predstavili tudi svoj poklicni status in premoženjsko stanje. Suzana Bažato iz Šempetra pri Vrtojbi je gostinski poslovodja, zaposlena v Hitu Nova Gorica, a ne dela, saj je dve leti na bolniškem dopustu. Je razvezana, mati dveh polnoletnih otrok, eden je dijak, drugi študent. Je lastnica dveh stanovanjskih hiš skupaj velikosti okoli 400 m² in treh avtomobilov, letnikov od 2008 do 2014. Na sodišču je pove- dala, da doslej ni bila nikoli kazno- vana za kaznivo dejanje in da tudi ni v drugem kazenskem postopku. Magda Žigon prihaja iz Vipave, je prav tako razvezana in mati 17-le- tnega šolarja. Po poklicu je gostin- ski tehnik, za štiriurni delovni čas je petek  11. septembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo na Primorskem jasno s šibko burjo. Drugod bo občas- no več oblačnosti, ponekod bo pihal vzhodni veter. Najnižje jut- ranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 30 °C. V soboto in nedeljo bo povsod sončno in zelo toplo. Na Primor- skem bo pihala šibka burja. Foto: MZ Glavna cesta skozi središče Zavrča, kjer je državno mejo moč zlahka prestopiti. Na eni strani ceste je Slovenija, na drugi Hrvaška. Na eni strani slovenski gasilski dom PGD Zavrč, na drugi hrvaška gostilna Zeko. Ptuj, Haloze  Primorki naj bi tujcem nezakonito pomagali čez mejo Iz Bosne skozi Hrvaško in Slovenijo do Italije Skoraj ne mine teden, da na ptujskem okrožnem sodišču ne bi imeli v obravnavi katerega od primerov nezakonitega prehajanja državne meje. Na zatožni klopi se tako znajde nemalo tihotapcev, ki pomagajo državljanom tretjih držav na poti v Evropo, ki v nerazvitem azijskem in afriškem svetu očitno velja za obljubljeno deželo. Lani so v ptujski hiši pravice pravnomočno obsodili 39 tihotapcev ljudi. »Na koncu se bo vse ponovno obravnavalo individualno. Združe- vali bi samo zato, da premaknemo zadeve naprej,« je Žirovnik pove- dal na obravnavah več individual- nih tožb ta teden. Medtem ko je odvetnik prizadetih tožnikov Igor Virant pozdravil sodnikov pred- log za združitev, je imel zastopnik Verbunda Matej Brajnik pomisle- ke. Opozoril je, da obstajajo med posameznimi pravdnimi zadevami razlike, med drugim ni pri vseh vključen stranski intervenient, torej Dravske elektrarne Maribor (DEM). Prav na DEM avstrijski upravlja- vec hidroelektrarn prelaga krivdo za uničujoče posledice poplav. Na torkovi obravnavi je Brajnik posre- doval sodišču novo dokazno gra- divo v obliki dveh televizijskih pri- spevkov, ki po njegovih besedah potrjujeta »neustrezno vzdrževa- nje struge reke Drave« v Sloveniji, ter hidrološkega poročila, na pod- lagi katerega v Verbundu vztrajajo, da so nekatere ocene škode na posameznih nepremičninah preti- rane. Virant je navedbe zavrnil in iz- postavil, da so bila vsa ta domnev- na dejstva znana že prej in bi jih zato tožena stranka morala vložiti v spis že na prvem naroku. Sodnik je za zdaj preložil obrav- navo za nedoločen čas, še vedno pa računa, da bodo lahko skupno zaslišanje izvedencev izvedli najka- sneje do konca tega leta. Podravje  Osem let po velikih poplavah Drave Združevanje obravnav nekaterih pritožb zoper Verbund Skoraj osem let po obsežnih poplavah Drave se na mariborskem sodišču nadaljujejo obravnave množice odškodninskih tožb zoper avstrijsko podjetje Verbund. Sodnik Janez Žirovnik je napovedal, da bo s ciljem pospešitve postopkov in zmanjšanja stroškov sojenja skušal združiti nekatere pravdne zadeve tako, da bi skupaj zaslišali izvedence. Foto: ČG Zahtevki za 107 mio € odškodnin Narasla Drava je v poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Na treh slovenskih sodiščih, v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju, so oškodovanci iz Slovenije zoper Verbund vložili okoli 80 tožb, s katerimi zahtevajo za 107 milijonov evrov odškodnin. Med oškodovanci je tudi RS, ki je prav tako vložila tožbo proti Verbundu. Žigonova že prestopila prag zakonitega Sodnica Marjana Kosi, ki obravnava primer, je na predobravnavnem naroku ugotavljala, da je bila Magda Žigon za istovrstno kaznivo dejanje letos pravnomočno obsojena že na sodišču v Kopru. Sedem mesecev zaporne kazni bo odslužila s prostovoljnim delom v splošno korist. Oddelati mora 420 ur; do sedaj naj bi jih odslužila približno tretjino. zaposlena v Hitu, štiri ure je inva- lidsko upokojena. Pred sodiščem je dejala, da nima premoženja (ne- premičnine, avtomobila ali drugih vrednejših predmetov). „Živim v najemniškem stanovanju,“ je izpo- vedala. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 13 Seveda je tudi športna vzgoja enakovredna ostalim predmetom, ampak osnovni cilj tega predme- ta je v gibanju mladih, v okviru nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pa se preverja teoretično znanje. A kot zagotavljajo vodje podravskih šol in pedagogi špor- tne vzgoje, zaradi teoretičnih vse- bin ne bodo okrnjene ure športa. Še več, s preverjanjem znanja iz športa imajo šole praviloma dobre izkušnje. Kot je povedala ravna- teljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda, so njihovi učenci na NPZ- -jih s področja športa celo prese- gli nacionalno povprečje. »Pouk športa se zaradi NPZ v bistvu ne bo nič spremenil, saj se tudi učni načrt, cilji in standardi znanja za- radi tega ne spreminjajo. Učenci bodo teoretično znanje pridobiva- li in utrjevali tako kot doslej, spro- ti. Na primer pri igranju rokometa učenci spoznavajo in upoštevajo tudi pravila igre.« Da brez teorije ni prakse in obratno, meni tudi športna pe- dagoginja na OŠ Hajdina, ki bo devetošolce seznanila z e-učbeni- kom za šport ter s preteklimi testi iz športa. Sicer pa se zavzema za drugačen način preverjanja znanja pri športu. Njen predlog je, da naj si učenci sami izberejo tretji pred- met, pri športu pa meni, da bi se moralo preverjati tudi praktično delo iz atletike, gimnastike, plesa, športnih iger. Drugi športni peda- gog iz iste šole pa meni, da teore- tično preverjanje znanja ni sporno in da NPZ-ji preverjajo splošno znanje iz športa, ki so ga učenci skozi leta šolanja pridobili. Priznal pa je tudi, da tako kot pri ostalih predmetih morajo tudi pri tem preverjanju učenci, ki želijo doseči maksimalno število točk, gradivo predelati doma. Učenci oddajali prazne pole Ob dilemi o načinu preverjanja znanja pa je seveda ključno vpra- šanje – kakšen je pomen nacio- nalnih preverjanj znanj. Ravnate- ljica OŠ Majšperk Evelin Kočevar je priznala, da so konec lanskega šolskega leta na šoli opravili NPZ, na nacionalni ravni se zaradi epi- demije preverjanje ni izvajalo. Re- zultat učencev je bil slab. Razlog ni bil učenje na daljavo, temveč neresnost učencev. »Učenci NPZ- -jev ne jemljejo resno, oddajo tudi prazne pole, in to se dogaja že leta. Nacionalno preverjanje znanja ni petek  11. septembra 2020 Izobraževanje in kultura 13 1,2 milijona evra za preverjanje, ki ga učenci jemljejo z levo roko V šolskem letu 2019/2020 Nacionalno preverjanje znanja zaradi epidemije ni bilo izvedeno. Za šolsko leto 2018/2019 pa je skupen strošek NPZ znašal 1,2 milijona evrov. Stroški ocenjevalcev NPZ na šolah v 6. in 9. razredu ter poskusno NPZ v 3. razredu so znašali nekaj manj kot 700.000 evrov. Državnemu izpitnemu centru pa je bilo za organizacijo in izvedbo naloge NPZ nakazanega malenkost manj kot pol milijona evrov. Ste že brali / Giorgio Faletti: Jaz sem bog Še zmeraj sem pri tistem svojem bralnem seznamu, ki je nastal v kavarni na slovenski obali, o kateri sem pisal zadnjič; v njej imajo namreč eno celo steno obloženo s knjižnimi policami, z njih pa kavopivce vabijo knjižni naslovi. Da človeku ob pitju kave ni dolgčas. No, in druga knjiga na mojem tam nasta- lem knjižnem seznamu je bila današnja Jaz sem bog pisatelja Giorgia Falettija. (Jaz bi sicer v tem prime- ru Bog napisal z veliko začetnico, a so se pri založbi Učila odločili za zapis 'bog'. Originalni naslov je: Io sono Dio.) Kot nam povesta ime in priimek, je Faletti Italijan. Rojen je bil leta 1950 v Astiu v Piemontu, pokrajini na skrajnem severozahodu Italije (meji na Francijo in Švico), živel je na otoku Elba, umrl pa v Torinu leta 2014. Kljub njegovemu povsem 'italijanskemu življenjepisu' pa se roman Jaz sem bog dogaja v Združenih državah, v New Yorku. Morda tudi zato, ker se toliko (nesmiselnega) nasilja v sodobnem svetu težko skoncentrira in zgodi drugje kot v Ameriki. Začetek romana je čisto ameriški: vietnamska vojna. Tista vojna, v kateri je bila vélika Amerika kljub velikanski vojaški premoči premagana. Premagana in ponižana tako v očeh svetovne kot domače javnosti. Pa čeprav marsikdaj nismo vedeli, kaj vse se je tam dogajalo. Ve pa eden osrednjih likov tega romana – udeleženec vietnamske vojne. Kot 'prostovoljca' (zakaj je postal neprostovoljni 'prostovoljec', boste v romanu izvedeli bolj proti koncu) so ga namreč skupaj z njegovim vojnim tovarišem zajeli vietnamski branilci svoje dežele, in ker so vedeli za bližajoči se napad ameriških zračnih sil na neki gozdiček (Američani so namreč, da bi vietnamskim vojakom preprečili skrivne napade na svojo vojsko, v Vietnamu v velikanskih količinah uporabljali zažigalne bombe in kemične strupe, s katerimi so uničevali tamkajšnje džungle, ki so domačinom služile za skrivanje), so oba ujetnika kot živi ščit privezali ob drevesa – enega na začetku, drugega na koncu gozdička. In ameriška vojska je res napadla ta gozd. Najprej so poslali tja opazovalno letalo, nato napadalce z zažigalnimi bombami. Letalska izvidnica je opazila oba privezana ameriška vojaka, vendar se je poveljnik akcije vseeno odločil za zažigalni napad z napalmskimi bombami. Enega od talcev je ameriški napalm takoj upepelil, drugega so do nerazpoznavnosti opečenega njegovi vojaški kolegi 'rešili', ga poslali v bolnišnico, tam pa so ga za silo pokrpali ... In tu se začenja zaplet romana. Nič kaj prijetnega za branje, saj tudi tematika zgrešene ameriške politike do opečene žrtveni prijetna. Skratka: rešeni vojak se odloči maščevati se svoji državi za vse, kar se mu je slabega zgodilo. In to počne z bombnimi napadi na nekatere zgradbe v New Yorku. Z zažigalnimi in rušilnimi bombami. Njegovo početje mu poskušata preprečiti detektivka Vivien Light in njen 'pomočnik' Russel Wade (zakaj je 'pomočnik' zapisan v narekovajih, boste ugotovili sami, ko boste brali roman) ... Vabljeni torej k branju trilerja Jaz sem bog. Na prvi strani piše: »Odličen triler o razčlovečenosti sodobnega sveta, ki ohranja suspenz do zadnje strani romana«. Pri čemer vam ne vem povedati, kaj naj bi tu pomenila tujka 'suspenz' ... Ker ni nihče suspendiran ... Ne vem vam tudi povedati, zakaj se založba Učila, ki je izdala ta roman, imenuje Učila, ker vas s svojo šlamparijo, ki jo najdete v tej knjigi, ne bo ničesar naučila, kvečjemu od-učila. Morda vas bo vzpodbudila, da je treba prebrati, kar napišete, preden tisto nekomu pošljete (ali – bog ne daj – natisnete, ko so to v tem romanu). Roman je poln zatipkanih napak, manjkajočih črk, podvajanja besed. Celo priimek glavne junakinje Vivien napišejo narobe – Vivien Leigh namesto Vivien Light (na str. 78) – pri čemer se celo sam pisatelj na nekem mestu ponorčuje iz tega, da 'njegovo' Vivien' zamenjujejo s tisto, ki jo poznamo iz fi lma V vrtincu .... Skratka: Učila nas učijo, da je šlamparija čisto OK ... Slovenija, Podravje  Učenci NPZ-je jemljejo z levo roko Znanje športne vzgoje se namesto z žogo preverja s kulijem Šolsko ministrstvo je nedavno določilo, kateri štirje predmeti se bodo kot tret- ji predmet preverjali v okviru nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2020/2021. Med izbranimi je tudi šport. A pri preverjanju znanja iz športa nista obvezna pripomočka telovadna oprema in športni rekvizit, temveč nalivno pelo ali kemični svinčnik. Burghausen, Ptuj  Poslovil se je Gerhard Hübner Ptuj je nosil v svojem srcu Gerhard Hübner, svetnik partnerskega oz. pobratenega mesta Burghausen, je bil prvi ambasador Ptuja. Ta naziv mu je 28. oktobra za njegovo izjemno zavzemanje za mednarodno prepoznavnost in ugled mesta Ptuja podelil bivši ptujski župan Miran Senčar. Gerhard Hübner je Ptuj dobese- dno nosil v srcu. Neizmerno se je trudil, da bi partnerstvo med dve- ma mestoma zaživelo v pravem pomenu besede, da bi Ptuj obiska- lo čim več njegovih someščanov iz različnih okolij. Skrbel pa je tudi za redne obiske Ptujčanov v Burgha- usnu. Pri tem je imel vso podporo svoje žene Elizabeth, njegov dom je bil vselej na stežaj odprt za pri- jatelje s Ptuja. Z mnogimi je stkal tesne stike. Tudi po njegovi zaslugi sta mesti izvedli številne uspešne projekte na različnih področjih. Prav posebna pa so bila druže- nje med mestoma vsako leto ob občinskem prazniku in pustnem času. Že pred 15 leti je Hübner postal tudi uradni predstavnik za partnerstvo s Ptujem. Neprecenlji- vo je bilo tudi njegovo delo v ko- ordinaciji institucij pri organizaciji mednarodnega srečanja mladih. Vselej, ko je obiskal Ptuj, je obiskal tudi Evropark. Na železno skulptu- ro, ki simbolizira prijateljstvo dveh mest, je vedno položil cvet. S tem je na svoj način sporočil svojim pri- jateljem na Ptuju, da je ponovno prišel. Leta 2010 je za utrjevanja prijateljstva prejel tudi spominsko priznanje, pečat MO Ptuj z likom sv. Jurija. V njegov spomin so 9. sep- tembra v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju odprli žalno knjigo, ki bo odprta do ponedeljka, 14. sep- tembra. Od priljubljenega some- ščana so se v Burghausnu poslovili 10. septembra. Foto: Črtomir Goznik Foto: Dreamstime/M24 Ptuj  Priznanja OI JSKD Ptuj za letos Rok za predloge se počasi izteka Območna izpostava JSKD Ptuj bo samo še do ponedeljka, 14. septembra, sprejemala predloge za priznanja Sveta OI za področje ljubiteljske kulture za leto 2020. Vsako leto OI JSKD na osrednji proslavi, letošnja bo 2. decembra, podeli priznanja Sveta OI JSKD Ptuj. S temi priznanji, največ jih lahko v enem letu podelijo pet, nagra- dijo delo posameznika ali društva na področju kulture za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, razvijanje novih oblik in vsebin dela, področje kulturne vzgoje in izobraževanja, raziskovalno delo, strokovno in mentorsko delo, razvijanje kulturnega sodelova- nja z drugimi društvi in zvezami društev, publicistično delo in za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Jubilejna priznanja pa so zahva- la oz. nagrada za dolgoletno de- lovanje posameznika, najmanj 20 let, društva ali zveze, najmanj 30 let, ki je vplivalo na razmah ljubi- teljske dejavnosti. Območna izpostava jih podelju- je na letnih oz. jubilejnih priredi- tvah društev. osmišljeno,« je bila kritična Koče- varja. V Sloveniji smo nacionalne preizkuse znanja začeli uvajati v šolskem letu 2000/2001. Sprva so rezultati z nacionalnih preverjanj v polovičnem deležu sooblikovali končno oceno v devetem razredu in vplivali na uspešnost dokonča- nja osnovne šole, posredno pa še na prehod na višjo stopnjo izobra- ževanja. Sedaj velja, da rezultati ne štejejo pri končnem uspehu ali oceni učenca, temveč so le po- vratna informacija o pridobljenem znanju ter naj bi bili pomemben podatek za oblikovanje izboljšav izobraževalnega procesa. Vendar ob dejstvu, da jih učenci jemljejo z levo roko, je vprašljiva tudi kako- vost povratne informacije. So za- torej sploh še smiselni v takšni ob- liki? »Zame ne, pa tudi marsikateri drugi pedagog deli isto mnenje, na drugi strani pa je dela s popra- vljanjem in analizami veliko,« je še povedala Kočevarjeva. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  11. septembra 2020Zdravstveni globus14 Znak, da je vse v najlepšem redu, je rožnato obarvan jezik brez oblog. Njegova površina je žamet- na, robovi pa gladki in gibki. Kaj pa, če v ogledalu ne ugledate rožnato obarvanega jezika? Če gre za rahlo obarvanost po jedi, naj vam to ne povzroča skrbi. Povsem normalno je, da se jezik obarva po zaužitju intenzivnejše hrane in pijače, kot je denimo kava ali rdeče vino. Tudi kajenje pušča na površini jezika sledi, kadilci lahko namreč opazijo blago rumeno obarvanost. Drugim spremembam na jeziku pa velja nameniti nekoliko več pozornosti, zato le spremljajte stanje brbončic. Bela obloga na jeziku Vas pri požiranju spremlja ne- prijeten občutek? Morda je vzrok vnetje grla ali pa se vas loteva gripa. Bela obloga lahko nakazuje Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Od kod obloge, pike in mehurčki na jeziku Ste vedeli, da stanje vašega jezika razkriva, kaj se dogaja v vašem telesu? Iztegnite jezik in poglejte, kakšne barve je njegova površina. Kdo vas na preiskavo napoti Da je preiskava potrebna, oceni vaš zdravnik družinske medicine. Pri nosečnicah je to lahko tudi ginekolog, če glede na velikost ploda ali druge klinične znake posumi na motnjo v presnovi sladkorja. Kako se pripravite na OGTT Vsaj tri dni pred preiskavo se prehranjujte povsem običajno (brez omejitev ogljikovih hidra- tov, posta, posebnih diet itd.). Test se izvaja na tešče, 12 ur pred njim ne smete jesti ali piti. Lahko pijete vodo in vzamete redna zdravila. Tudi med samo izvedbo testa do zadnjega odvzema krvi ne smete jesti. Če uživate kakršna koli zdravila, se s svojim zdrav- nikom pogovorite, ali in kako jih smete jemati na dan izvedbe testa. Še posebej to velja za zdra- vila, ki vplivajo na strjevanje krvi. Nekatera zdravila lahko vplivajo na koncentracijo sladkorja v krvi, npr. nekateri diuretiki, nekatera zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, kontraceptivi, ne- katera protivnetna zdravila, glu- kokortikoidi in nekatera zdravila za zdravljenje psihičnih bolezni. Če ste trenutno bolni in imate vročino, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Kako preiskava poteka Preiskava se opravlja ambu- lantno in ne zahteva sprejema v bolnišnico. Običajno se v labora- toriju javite zgodaj zjutraj okoli 7. ure. Najprej vam bodo vzeli vzorec krvi, nato vas bodo prosi- li, da v 5 minutah popijete 2 do 4 dl vode, ki vsebuje 75 g glukoze. Med preiskavo boste sedeli v ča- kalnici, opravki, sprehodi, telesno gibanje ipd. v tem času niso za- želeni. Lahko berete, poslušate glasbo, se pogovarjate idr. Koliko časa traja OGTT V laboratoriju se boste zadržali približno dve uri. Kakšne so nevarnosti preiskave Preiskava sama ne predstavlja nobenega tveganja za počutje, zdravje ali življenje preiskovanca. Prisotno je običajno tveganje pri odvzemu krvi v smislu podaljša- nega krvavenja na mestu vboda, slabosti ali omedlevice pri odvze- mu (priporočamo odvzem pol leže), modrice na mestu odvze- ma itd. V izogib naštetim težavam opozorite laboranta/laborantko, da vam je običajno ob odvze- mu krvi slabo, tampon tiščite na mesto odvzema 5 minut, kot vam je naročeno, in obvestite osebje o jemanju zdravil, ki lahko podal- jšajo strjevanje krvi (npr. varfarin, acetilsalicilna kislina, klopidogrel idr.). Čemu bodo služili izvidi Če so izvidi normalni, zdravljen- je ni potrebno. Če je bila dokaza- na sladkorna bolezen (vrednost sladkorja v krvi po dveh urah je enaka ali večja kot 11,1 mmol/l), je potreben posvet z zdravnikom in izdelava načrta za zdravljenje in spremljanje sladkorne bolezni. Če so vrednosti med 7,8 in 11,1 mmol/l, gre za (MTG) MOTENO GLUKOZNO TOLERANCO in so potrebni vsi ukrepi kot pri bolni- ku, ki ima blago zvišan krvni slad- kor na tešče. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Obremenilni test z glukozo (OGTT) in tolerančni test za glukozo Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Kaj je OGTT Obremenilni test z glukozo (OGTT) je laboratorijska pre- iskava, s katero skušamo opredeliti motnjo presnove slad- korja v krvi. Najpogosteje jo izvajamo pri posameznikih, ki imajo koncentracijo sladkorja v krvi na tešče v območju med normalnimi vrednostmi in med mejo, ki predstavlja sladkorno bolezen (tj. med 6,1 in 6,9 mmol/l). Test uporab- ljamo tudi pri osebah, ki imajo posamezne klinične znake sladkorne bolezni (npr. okvaro očesne mrežnice, okvaro živčevja – polinevropatijo), pa je pri njih sladkor v krvi na tešč še v območju normalnih vrednosti. Izvajamo ga tudi pri nosečnicah z zvišano ravnijo glukoze v krvi za izključi- tev nosečniške sladkorne bolezni. Pozdravimo vnetje jezika Glositis je vnetje jezika, zaradi katerega jezik postane gladek, rdeč in otekel. Lahko je tudi grobo obložen in posejan z veliko drobnimi razjedami ter razpokan. Vnetje jezika je običajno kratkotrajno in se pozdravi brez zdravljenja. Najpogostejši vzrok za vnetje je poškodba jezika, kar lahko povzročijo slabo prilegajoča se zobna proteza, skrhan zob in vrela tekočina. Tudi kajenje, pekoča hrana in čezmerno uživanje alkohola lahko izzovejo draženje in posledično vnetje jezika. Včasih je glositis znanilec glivične okužbe oziroma kandidoze, kar prepoznamo po izrazito grobih belih ali rumenih oblogah, ali virusne okužbe, kot je okužba z virusom herpes simpleks, ki jo prepoznamo po značilnih razjedah. Ne glede na vzrok pa neprijeten občutek lahko ublažite z izpiranjem ust z antiseptično ali protibolečinsko ustno vodico. Pomagata tudi opustitev kajenja ter izogibanje kisli in pekoči hrani. Ko se mame po porodniškem dopustu vrnejo v službo, v varstvo po navadi zaupajo otroka vzgoji- teljicam v vrtcu. In nekateri malčki pri enem letu še ne hodijo, zato je mame strah, kako se bodo znašli. Seveda tudi niso samostojni pri drugih stvareh, kot so oblačenje, umivanje, hranjenje – in pri vsem tem bodo potrebovali pomoč. A vaši strahovi so odveč. S spoznavnim sestankom gre lažje Vzgojiteljice za novosprejete otroke organizirajo roditeljski ses- tanek še pred vstopom v vrtec, da starši izvedo prve informacije o vrtcu, prehrani, dnevni rutini, si ogledajo prostore, spoznajo vzgo- jiteljice in vprašajo, kar jih zanima. Prav tako se pred vstopom opravi individualni razgovor za vsakega otroka posebej, da vzgojiteljica pridobi čim več informacij o ot- roku, ki ga bo sprejela. Nato je še uvajalno obdobje približno 14 dni, v katerem so starši prisotni skupaj z otroki v skupini, da se otroci lažje navadijo. Zaupajte vzgojiteljicam, saj vedo, kaj delajo Vrtčevske vzgojiteljice imajo ogromno znanja o tem, koliko zmore 11-mesečni otrok, in seveda vedo, da mu bodo morale pri vsem pomagati, imajo izkušnje, kakšne igrače in dejavnosti ponuditi tako majhnemu otroku, da mu bo za- nimivo in mu bo čas hitreje minil, preden bo mamica ali očka prišel popoldne po njega v vrtec. Prva naloga pa je seveda pomoč pri dnevni rutini: hranjenje, oblačenje, umivanje in navajanje, da bodo čez čas te osnovne zadeve otroci zmo- gli sami. Dvomi in stiska so povsem normalni Stisko staršev otrok takoj začuti, zato poskusite čim manj paničariti. Če začutite negotovost vase, ne- zaupanje do vrtca, nezaupanje v otrokove sposobnosti in podobo, se pogovorite z vzgojiteljico. Če vam bo med uvajanjem kdaj tež- ko, se poskušajte o tem pogovoriti s svetovalnimi delavci, potožite partnerju, roditelju ali prijatelju. Drugače pa verjemite, da bo otro- ku in vam uspelo. Tedenski mikroskop Otrok še ne hodi, pa mora v vrtec Nekateri otroci gredo pri 11 mesecih v jasli. Takrat nekateri še ne hodijo, ampak kobaca- jo, se plazijo. Mame je strah, kako bodo delovali v skupini, v kateri so že otroci, ki hodijo. Foto: Dreamstime/M24 Kako pripraviti otroka na vrtec? RADOVEDNOST Spodbujajte otroka, da je radoveden in da sprašuje. Ne počnite tega na silo, temveč v njem prebudite željo po znanju. Naj se ne uči na pamet, dovolite mu, da raziskuje, kamorkoli greste. KOMUNIKACIJA Z otrokom govorite normalno, ne uporabljajte pomanjševalnic. Učite ga različnih poimenovanj, naj se nauči situacijam primerno uporabljati besede prosim, hvala, oprosti in izvoli. Naučite ga komuniciranja, naj zna izraziti svoja čustva in želje z besedami, ne pa s pestjo, kričanjem, jokom. NAVODILA Otroci morajo v vrtcu ubogati vzgojiteljice, skoncentrirati se morajo na to, kar jim pripovedujejo. Naučite svojega otroka, da ne prekinja nekoga, ko govori. Njegovo pozornost lahko »natrenirate« tako, da mu vsak dan berete in ga sprašujete o vsebini pravljice, njenih junakih, naukih. tudi težave z želodcem ali čreves- jem. Belkasto rumena obloga Vas po jedi pogosto boli trebuh? Belkasto rumena obloga, ki nasta- ne po sredini jezika, je lahko znak za vnetje želodčne sluznice – gastritis. Posvetujte se z zdravnikom. Suh jezik Ali pijete dovolj vode? Suh jezik namreč lahko nakazuje pomanj- kanje tekočine v telesu. Pojavi se tudi, če imate visoko temperaturo, pri večjih telesnih naporih in driski. Suh jezik z rdečo progo v zadnjem predelu pa je lahko znak za vnetje črevesja. Bodite pozorni na to, ali rdečo progo opazite več dni. Po- svetujte se z zdravnikom. Malinast jezik Mehurčkast in malinasto obar- van jezik je zlasti pri otrocih znak za škrlatinko. Sivkasto obarvan je- zik in gladka, bleščeča površina pa lahko nakazujejo na slabokrvnost ali pomanjkanje železa. Pojavi se lahko tudi ob večji izgubi krvi, de- nimo med menstruacijo. Otekel in rjavkasto obarvan jezik Otekel in rjavkasto obarvan je- zik je pogosto simptom, ki kaže na težave z ledvicami. Rjava barva in oteklost spadata tudi med opozo- rilne znake za povečan krvni slad- kor in visok krvni tlak. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  11. septembra 2020 Za kratek čas 15 LUNTA - vžigalna vrvica pri puški ali topu, NECKER, Jacques - francoski bankir in politik pod Ludvikom XVI., PEI, Ieoh Ming - ameriški arhitekt kitajskega rodu, steklena piramida na dvorišču Louvra v Parizu, TRABJE - trikotni del voza, na katerega so pritrjena prednja ali zadnja kolesa Ko sem ga vprašala, kaj hoče za obletnico poroke, je odgovoril: “dve minuti …” Ni od vedno plešast. To je posledica kislega … Kako si drznete trditi, da jagode niso sveže. Ni minilo pet minut, odkar sem odprla … Ne obupavajte, čeprav že dolgo časa čakate novice, pošto ali pomemben sestanek. Vse to se bo kmalu zgodilo. Odličen teden je pred vami za vsakovrstne komunikacije, saj se boste spretno izražali in se dogovarjali. Romantičen konec tedna je pred vami. V sebi boste začutili potrebo po varnosti, tako socialni kot fi nančni. Usmerite se v iskanje novih virov dohodka, uspelo vam bo, če le ne boste vse preveč zaletavi. V ljubezni boste srečni in zadovoljni, saj boste čutili, da zopet pripadata drug drugemu. Glede najpomembnejših stvari ste se dogovorili in zdaj vam preostane samo še to, da nadaljujete. Na splošno bo ta teden umirjen in prijeten, sploh pa bo zelo prijeten konec tedna, saj se boste srečali z dobrimi prijatelji. Nadaljevalo se bo umirjeno obdobje. Glede poslovnih zadev v teh dneh vam grozi slabše počutje, zato si ne nalagajte preveč odgovornih in zapletenih bremen. Najbolj boste uspešni in zadovoljni v četrtek in petek, konec tedna pa bo zopet bolj stresne narave. Bolj čustven teden je pred vami. Potočili boste tudi kakšno solzico, bo pa kmalu bolje. Od ponedeljka naprej boste uživali v ljubem miru, v soboto pa si le privoščite nakupovalni in sprostitveni dan. Finančne zadeve vas bodo precej obremenjevale. Ker v bližnji prihodnosti ni videti čudežnih prilivov, popazite na tisto, kar imate. Na splošno pa bo ta teden za vas zelo intenziven in dramatičen, predvsem pa bodo sledile novosti v partnerstvu. Stresa še ne bo konec. Če je v vašem partnerstvu kakšna napetost, se lahko zgodi, da bo kmalu »eksplodiralo«. V najboljšem primeru boste rahlo nervozni. Občutljivejši boste v petek in soboto, zato se držite bolj »po strani«, v nedeljo pa se bo napetost sprostila. Ker boste v tem tednu zelo občutljivi, skoraj preobčutljivi, vas bodo po vsej verjetnosti zelo vznemirile besede, ki bodo izrečene proti vam. Če boste na zadevo gledali s humorjem, se lahko celo krasno zabavate. Zanimivo srečanje vas čaka v soboto. Razburljiv teden, saj lahko vaša preobčutljivost ali pa neko neljubo presenečenje povzroči razdor v prijateljskem ali partnerskem odnosu. Če je vajina ljubezen močna in iskrena, bosta lahko premagala te težave in vajina ljubezen se bo poglobila. Vaša notranja moč vam bo pomagala delati, pogumno odpravljati vse ovire. Ugodni dnevi tudi za vse tiste, ki se redno ali priložnostno ukvarjate s telovadbo ali športom. Čeprav ne kopljete po drugih vrtovih, bi bilo v tem trenutku dobro, da začnete. Vodile vas bodo močne strasti, ki jih boste morali obvladovati, sicer vas lahko zanesejo predaleč. Glede večjega nakupa se ne odločajte impulzivno, ampak dobro premislite, da vas ne bo preveč »udarilo« po žepu. Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj le nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku velika. Za poslovne dogovore izkoristite četrtek in petek, pomemben pa bo tudi torek. V ljubezni bo v glavnem stabilno brez večjih prepirov. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 17. septembra Petek, 11. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Ptujska Gora, kegljišče, društveno kegljanje s kroglo na vrvici 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana, Lev Detela – Disident Sobota, 12. september 09:00 Maribor, Ptuj, Zlatoličje, Kolesarjenje in predstavitev projekta Zlata Drava z izpiranjem zlata, zbor v Mariboru pri Hiši Stare trte na Lentu in na Ptuju na pešmostu 10:00 Stanečka vas, Lovski dom, odprtje nadstrešnice pri lovskem domu 10:00 Ptuj, minoritski samostan, Pevska delavnica 18:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: zaključna prireditev ob 24. občinskem prazniku s podelitvijo priznanj za povabljene goste Mestni kino Ptuj Petek, 11. september: 17:00 Ostržek, 19:00 Osebna zgodovina Davida Copperfi elda; 21:00 Mulan. Sobota, 12. september: 17:00 Ostržek, 19:00 Mulan; 21:00 Tenet. Nedelja, 13. september: 17:00 Ostržek, 19:00 Mulan; 21:00 O neskončnosti. Prireditvenik Ormož  Pester dopoldan na grajskem dvorišču Kako je živela grofi ca Irma Dežurni krivec za torkovo obleganost ormoškega gradu, grajskega dvorišča in grajske pristave je bila Ljudska univerza Ormož, ki je drugo leto zapored pripravila dogodek pod naslovom Parada učenja na temo grajskega življenja, pri čemer so sodelovali vsi lokalni akterji, ki so kakorkoli povezani izobraževanjem. Na stojnicah se je predstavilo okoli 20 različnih organizacij. Osred- nja tema celotnega dogajanja je bila grajsko življenje. Potekala je v obliki delavnic, ki so jih na Ljudski univerzi Ormož zasnovali na podlagi zgo- dovinskih prepričanj o grofi ci Irmi. »Grofi ca je oboževala kače, zato danes obiskovalcem ponujamo de- lavnice s kačami. Prav tako je bila ljubiteljica psov, zato smo poskr- beli, da je danes z nami tudi lokalno znan vzreditelj psov. S turističnim vodičem pa se bomo podali tudi po poteh grofi ce Irme. Sicer pa imamo pripravljene še delavnice na temo pranja in likanja, kot so to počeli v starih časih,« je dejala direktorica Ljudske univerze Viki Ivanuša. Ob tem so bile vse zbirke v muzeju brezplačno odprte za obiskovalce. Organizatorji so pričakovali, da se bo v sklopu vrtčevskih, osnov- nošolskih in srednješolskih skupin na prizorišču zvrstilo več kot 150 otrok. Prav zanje so pripravili delav- nice, kot so izdelovanje rož, kronic, plesanje grajskih plesov in izvajanje grajskih iger. Radovedne glav'ce pa so posebej navdušili policisti, gasil- ci in reševalci, ki so jim omogočili ogled intervencijskih vozil ter druge opreme. Na stojnicah so se predstavili tudi krožki, ki se izvajajo pod okril- jem LU Ormož. Uporabnice krožka Tako kuham jaz so razstavile svoje kuharske mojstrovine in poudarile: »Krožek sam nam pomeni veliko. Na eni strani gre za druženje, kle- pet in veselje. Druži nas ljubezen do kuhanja in peke, pri tem pa si vedno znova tudi izmenjujemo recepte in izkušnje.« Foto: KG PGD Ormož je otrokom pripravilo zanimiv poligon, kjer so lahko pokazali telesne veščine in se preizkusili v gašenju. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  11. septembra 2020Poslovna in druga sporočila16 Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 Slovenski prvoligaši so repre- zentančni premor izkoristili za mini priprave pred naslednjimi preiz- kušnjami, ki si bodo sledile v nas- lednjih tednih. Konec tedna bodo odigrali tekme 3. kroga, nogome- tni navdušenci pa lahko ob zelo zanimivih parih pričakujejo dobre obračune. Težko se je odločiti že za derbi kroga, za katerega konku- rirajo tekme Olimpija – Mura, Ma- ribor – Bravo in primorski obračun med Gorico in Koprom. Stanković nekdaj na treningih Gruborja Kidričani se bodo odpravili na gostovanje v Sežano, kjer jih bo domača ekipa pričakala z novim trenerjem. Maura Camoranesija, ki je odšel k Mariboru, je zamenjal Goran Stanković, ki je nazadnje vodil nogometno šolo Olimpije, ob tem pa je bil tudi trener njene mla- dinske ekipe. V kidričevskem taboru so v re- prezentančnem premoru poskusili dvigniti formo. »Prejšnji teden smo imeli v sredo še pokalno tekmo z Adrio v gosteh, zato drugih prija- teljskih tekem nismo načrtovali. Zvečine smo se posvetili kondicij- ski pripravi, dobro pa smo delali tudi na ostalih segmentih. Počasi dvigujemo formo in pripravljeni čakamo naslednjo preizkušnjo,« je dejal Slobodan Grubor, nato pa se obrnil proti nedeljski tekmi v Sežani: »Tabor Sežana je v tem premoru zamenjala trenerja, zato ne moremo natančno vedeti, kak- šen sistem in kakšno postavitev bodo izbrali. Zagotovo bo to težka tekma, a gremo na tekmo z mislijo na pozitiven rezultat. Stankovića poznam že dlje časa, včasih je celo prihajal k meni v Avstrijo in sprem- ljal moje treninge.« Grubor se je dotaknil tudi ne- katerih poškodb v ekipi. »Gašper Pečnik se je poškodoval na pokalni tekmi, gre za klasično poškodbo mišice, ki zahteva nekaj mirova- nja, a bo hitro nazaj. Aljaž Krefl je v pripravah začutil bolečine, zaradi česar ga še ne želimo izpostavljati. Alen Krajnc bo kmalu v celoti na- zaj, počasi bo konkuriral za posta- vo, nekaj več časa pa bo še potre- boval Nikola Leko.« greba je bil član Aluminija dve leti, v tem času pa je z Ilijo Mar- tinovićem tvoril udarni branilski tandem. Na položaju osrednjih branilcev v klubu sedaj ostajajo Luka Petek, Renato Pantalon in novinec Emir Azemović. »Nogometni klub Aluminij se Iva- nu Kontku zahvaljuje za vse pred- stave, ki jih je pokazal v rdeče-be- lem dresu in mu v nadaljnji karieri želi vse najboljše,« so ob tem pri NK Aluminij zapisali na spletni strani. Jože Mohorič Ploj: »100 % verjamem v našo ekipo« Za ekipo bo kandidiral tudi boč- ni branilec Aljaž Ploj, ki je v repre- zentančnem premoru nastopal za državno selekcijo U-21. »Po mojem mnenju sem priložnost, ki sem jo dobil na teh dveh tekmah, dobro izkoristil. Že na prvi tekmi v Italiji smo v drugem polčasu lo- vili prednost domačinov, lahko bi na koncu iztržili tudi remi. Proti Madžarski pa je bila glavna tema naša vrnitev po visokem zaostan- ku, res smo v tej tekmi pokazali močan karakter ekipe, nismo se predali do konca. Pomembno je, da se zavedamo svoje kakovosti, da lahko odigramo tudi proti naj- močnejšim tekmecem,« je o tem dejal Ploj, ki je prejšnji teden do- polnil 22 let. Nato se je obrnil proti nedeljski tekmi v Sežani: »Tabor je na njiho- vem domačem igrišču zelo zahte- ven tekmec, na nekoliko manjšem igrišču imajo specifi čno igro. Naša edina želja je, da po reprezen- tančnem premoru dobro štartamo v naslednji ciklus tekem. Dejansko smo še na samem začetku sezone, vsi skupaj še ne vemo natančno, kje smo v tem trenutku glede for- me in pripravljenosti. Vsekakor pa 100 % verjamem v našo ekipo.« V lanski sezoni sta se Aluminij in Sežana srečala štirikrat, dvakrat so slavili Kidričani, enkrat Sežančani, ena tekma pa se je končala z remi- jem. Ivan Kontek zapušča rdeče-bele Grubor pa odslej ne bo mogel več računati na Ivana Konteka, ki je v tem tednu po sporazumni prekinitvi pogodbe že zapustil Kidričevo. 23-letni branilec iz Za- V reprezentančnem premoru, ko so člani v Ligi narodov remizi- rali z Grki (0:0) in ugnali Moldavijo (1:0), so se zbrali tudi igralci držav- ne selekcije U-21, ki jo vodi Primož Gliha. Naši upi so se v prijateljskih srečanjih v gosteh merili z vrstniki Italije in Madžarske. V Lignanu v bližini Trsta je bil izid 2:1 (2:0) za domačine, Sloven- ci pa so tekmo končali z dvema igralcema manj (izključen je bil tudi selektor). Gol za Slovenijo je dosegel Aljoša Matko. Slovenija, ki je v Lignanu zaigrala brez Mlakarja, Petroviča in Bijola, je doživela prvi poraz po lanskem marcu. Priložnost za igro sta dobila tudi Luka Štor in Aljaž Ploj, nekdanji in sedanji član Aluminija. Napadalec Dinama iz Dresdna prvi, branilec šumarjev pa celoten drugi polčas. Predvsem Ploj je pustil zelo dober vtis in je bil v končnici tekme zelo aktiven v lovljenju prednosti Itali- janov. V Sombotelu na Madžarskem se je ekipi pridružil Dejan Petro- vič in takoj zasedel mesto v za- četni enajsterici, prav tako Aljaž Ploj. Končni izid srečanja je bil 3:3, čeprav so Slovenci že zaostajali 3:0. Za preobrat so v zadnjih 25. minutah poskrbeli Medved (z 11 m), Horvat in Matko. Na mini pripravah so bili tudi člani mladinske selekcije (U-19), ki jih vodi selektor Agron Šalja. V pripravah na elitni krog kvalifi kacij za EP so v prijateljski tekmi ugna- li Avstrijce na njihovem igrišču v Obertaunu v osrednjem delu drža- ve. Za zmago 0:2 sta zadela Tamar Svetlin in Kai Cipot. Priložnost za dokazovanje je do- bil tudi napadalec Aluminija David Flakus Bosilj. JM Futsal Bukovec povabljen, Gajser na čakanju Stran 19 Nogomet Videm »visel«, izpadli štirje Super ligaši Stran 20 Edina misel so tri točke Nogometaše Drave v soboto čaka nova „domača“ tekma, na sta- dionu v Zavrču bodo gostili Šmartno 1928. Šlo bo za derbi začelja, obe ekipi sta doslej zbrali po tri točke. „Zavedamo se težke situacije, v kateri smo, zato na treningih po- skušamo vse, da bi odpravili napake, ki sem pojavljajo v sami igri. Neuigranost je trenutno naša največja težava, predvsem v obrambi prelahko dobivamo zadetke. V petih tekmah smo jih prejeli kar 12, kar je za višji zbir točk absolutno preveč. Ko bomo uspeli to popravi- ti, bo tudi situacija s točkami boljša,“ je pred tekmo s Šmartnim dejal Jure Arsič, pomočnik glavnega trenerja Viktorja Trenevskega. Dravaši so na nekaterih tekmah že prikazali dobre minute, tudi v Biljah so nenazadnje vodili 1:2 (podobno je bilo tudi s Fužinarjem), za boljši rezultatski izplen pa bo potrebno to razširiti na celotno srečan- je. Jim bo to uspelo proti Šmartnemu? JM 2. SNL, 6. krog: Drava Ptuj – Šmartno 1928, v soboto ob 16.00, na stadionu v Zavrču. Motokros Gajser z zmago v drugi vožnji tam, kjer želi biti Stran 18 Ormoški polmaraton Zmaga domačina Orešnika na 10 km Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL, 3. krog: CB24 Tabor Sežana – Aluminij, v nedeljo, 13. 9., ob 16.00 v Sežani. Vizinger v Avstrijo, Jurčević na Hrvaško Prestopni rok še zdaleč ni zaključen, to se je nazorno videlo tudi v zadnjem tednu. Oslabljeni so ostali predvsem Celjani, od katerih se je poslovil Dario Vizinger, eden najbolj zaslužnih za državni naslov. Mladi hrvaški napadalec je okrepil avstrijskega prvoligaša Wolfsber- ger AV, bolj poznanega po kratici WAC. Zanimiv korak je naredil tudi član Olimpije Mario Jurčević, ki je oblekel dres ambicioznega hrvaškega prvoligaša Osijek. Jurčević je v sezoni 2017/18 zelo uspešno nastopil tudi za Aluminij. Muri se je pridružil branilec Dragan Lovrič (prišel iz Zrinjskega), Koper pa je okrepil Matej Palčič (nekdaj tudi član Maribora). Nogomet  1. SNL, NK Aluminij V Sežano že brez Konteka, ki zapušča Kidričevo Nogomet  Reprezentanci U-21 in U-19 Del reprezentančnih selekcij tudi Ploj in Flakus Bosilj Foto: Črtomir Goznik Kidričani so doslej odigrali le eno tekmo nove sezone v 1. ligi, s Ce- ljani so na domačem igrišču remizirali. Foto: m24.si Aljaž Ploj in Dejan Petrovič sta na prijateljski tekmi izbrane vrste U-21 na Madžarskem zaigrala v začetni enajsterici. Foto: Črtomir Goznik Ivan Kontek je v rdeče-belem dresu Aluminija odigral 67 uradnih tekem, 59 prvenstvenih in 8 pokalnih. Edini gol je dosegel na po- kalni tekmi lanske sezone proti Korotanu na Prevaljah (0:3; Kidrič, Kontek, Leko). Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 razredu. Gajser je osvojil 2. mesto (41), zadnje mesto na zmagoval- nem odru pa je zasedel zmagova- lec prve vožnje Seewer (39). »Dober občutek je, da spet zmagujem. Na nedeljski dirkah sem imel precej smole, tudi tok- rat na začetku je bilo tako, kot bi si želel, sem pa vesel, kako se je končalo. V prvi vožnji ni šlo, kot sem želel, a sem še vedno iztržil peto mesto,« je za spletno stran svoje ekipe po dirki dejal Gajser. Še precej bolj zadovoljen pa je bil z drugo vožnjo: »Hotel sem po- kazati vsem, da sem lahko hiter. Z zmago v drugi vožnji sem spet tam, kjer želim biti.« V nedeljo tekmovalce čaka še tretja zaporedna dirka v Faenzi, tekmovali bodo za VN Emilije Romanje. JM Poletna atletska sezona se počasi zaključuje, Kristjan Čeh je enega zadnjih nastopov opravil na Češkem. Član ptujskega kluba se je v Ostravi v metu diska znašel v konkurenci samih izvrstnih metal- cev, elitna konkurenca pa je tudi uprizorila temu primerno zanimivo in napeto tekmo. Atlet iz Podvincev je imel v Ostravi kar štiri neveljavne posku- se. Izmed dveh veljavnih posku- sov je v drugi seriji zmogel daljavo 61,90, v četrti pa je disk poletel do zavidljivih 63,92 metra. To je bilo tokrat v izenačeni konkurenci do- volj za 5. mesto, kar je na letošnjih mednarodnih tekmah, ko je vedno tekmoval v močni svetovni konku- renci, Čehova najslabša uvrstitev. Za zmagovalcem je sicer zaostal le dva metra in pol. Gorazd Rajher, trener Kristjana Čeha: „Kristjan je v nedeljo na Polj- skem dosegel daljavo 66, v torek pa na Češkem blizu 64 metrov. V povprečju to znese 65 metrov, kar je bil letošnji cilj. Moja ocena teh dveh nastopov je zato odlično. Dej- stvo je, da je Čeh v tej konkurenci najmlajši in da še ni navajen tako pogostih nastopov na takšnem nivoju. Na drugem mitingu je bila posledično prisotna manjša utru- jenost, ni bilo pravega naboja. To je zanj samo nova izkušnja in nabi- ranje prepotrebne kilometrine na tekmah tega nivoja.“ Na Češkem sta izmed Slovencev tekmovali le še Maja Mihalinec in Agata Zupin. Prva je bila sedma v teku na 150 metrov (17,30), druga pa osma v teku na 300 metrov z ovirami (41,86). Obe disciplini sta neolimpijski in izjemno redko na programu mitingov. UR, sta Minulo nedeljo je v prelepem vremenu (za nastopajoče celo prevročem) in ambientu legen- darne ormoške Mestne grabe po- tekal že 19. tradicionalni ormoški polmaraton. Organizatorji so bili s številom udeležencev več kot zadovoljni, saj se je na 5 km dolg tek podalo 49 tekačic in tekačev, 10-kilometrsko razdaljo je teklo 69 navdušencev teka, na najdaljšo progo, dolgo 21 kilometrov, pa se je podalo 62 tekmovalk in tekmo- valcev. Skupaj se je tako ormoške prireditve udeležilo 180 športnic in športnikov. Letos so zaradi koro- navirusa odpadli otroški teki. »Res smo več kot zadovoljni. V teh čudnih časih, s številnimi ome- jitvami na športnih prireditvah, nam je uspelo pod streho spraviti tako ulični nočni tek kot ormoški polmaraton. Tudi z obiskom gle- dalcev in številom nastopajočih smo več kot zadovoljni. Seveda pa smo veseli tudi zmage Blaža Orešnika, člana Atletskega kluba Ormož, v teku na 10 km. V tem trenutku že razmišljamo o našem 18. uličnem nočnem teku in jubilej- nem 20. polmaratonu. Enostavno ne morem verjeti, kam čas beži in da naš klub te pomembne športne dogodke organizira že skoraj 20 let,« je po prireditvi vidno zadovo- ljen povedal predsednik AK Ormož Ivan Golob. Na najkrajši, 5 km razdalji, sta se zmage veselila Ula Kupec (20.47) in Jože Škodnik (18.55). »Spomnim se ormoškega polmaratona pred petimi leti, ko je bilo vreme ravno nasprotno, deževno in hladno. Danes pa mogoče za odtenek celo prevroče, predvsem za nastopa- joče na najdaljši razdalji. Z zmago sem zadovoljna, čeprav bi čas lah- ko bil še bistveno boljši. Vidi se, da nismo v pravi formi. Priložnosti za udeležbo na tekmah je malo in to tudi vpliva na motivacijo na trenin- gih. Čestitke organizatorju za lepo izpeljano prireditev,« je po zmagi na razdalji 5 km povedala Kupčeva. Za Kupčevo je 2. mesto osvoji- la Aneja Stojko, tretje Tara Gašič. Skupaj s Škodnikom sta na stopnič- ke še stopila Matjaž Rus in Aljaž Novak. Na 10 km teku je pri ženskah zmagala Kim Ameršek (43.09) pred Marjeto Jeralo in Vesno Hozjan. Pri moških je zmaga ostala doma, saj je slavil Blaž Orešnik (33.46): »Ob- čutki po zmagi na domači prireditvi so super. Sicer sem tudi na minulih tekih v Ormožu vedno odtekel soli- dne čase, a se je zmeraj našel nek- do, ki me je premagal. Pogoji na progi so bili precej težki, od vročine pa vse do vetra – je bilo kar mote- če. S časom sem zadovoljen, škoda edino, da moj klubski kolega Jeza ni imel svojega dne, saj bi zaključni šprint bil zelo zanimiv tako zame kot tudi za publiko,« je povedal Orešnik, ki ima v naslednjih tednih v načrtih kar nekaj udeležb pred- vsem na 10 km razdalji. Članu AK Ormož sta v hrbet gledala Matej Jeza in Vinko Jošt. Na polmaratonu se je zmage veselila Veronika Cencen (1,37.57), srebro si je pritekla Nina Alt Doma in bron Andreja Gorčan. Na naj- daljši razdalji 19. ormoškega pol- maratona si je zlato pritekel Mitja Krevs (1,13.22), ki je zanesljivo ugnal drugouvrščenega Martina Ocepka in tretjeuvrščenega Blaža Brecka. »Zame je to bila prava tre- ning tekma, saj sem v delu priprav na tiste najpomembnejše tekme v sezoni. Konkurenca tokrat ni bila tista najmočnejša, ampak sem tok- rat tekmoval sam proti sebi. To pa je včasih precej težje kot v močni konkurenci,« je zaključil Krevs, ki ga do konca sezone čakajo še tri pomembne tekme, ki jih želi kon- čati v samem vrhu. Pri AK Ormož se že veselijo ju- bilejnega 20. ormoškega polma- ratona, ki bo glede na dolgoletno tradicijo nekaj posebnega. Podelili tudi občinska priznanja Na prireditvi so podelili tudi pri- znanja na področju športa v občini Ormož. Priznanje, ki sta ga podeli- la direktorica občinske uprave Mi- lena Debeljak in direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič, je prejela strelka Ve- sna Mele, ki pa zaradi nastopa v Berlinu ni bila prisotna na podeli- tvi. Priznanje je prejela tudi ženska rokometna ekipa Gimnazije Or- mož, ki je v letu 2019 na državnem prvenstvu v rokometu za dijakinje osvojila bronasto medaljo. Uroš Krstič Najboljši motokrosisti v razredu MXGP so se v sredo v italijanski Fa- enzi pomerili na drugi zaporedni tekmi na istem prizorišču, tokrat so tekmovali za VN Faenze. Sve- tovni prvak Tim Gajser je bistveno popravil vtis z nedeljske dirke (VN Italije) … Ena od glavnih tem sredine dirke je bil padec Jeff reya Herlingsa na enem od treningov; vodilni v sve- tovnem prvenstvu je posledično izpustil sredini dirki v konkurenci. Tekmeci so tako dobili priložnost za znižanje zaostanka za njim, kar je dodatno prililo olja na ogenj do- gajanju na progi. Gajser je bil v sredo najhitrejši na dopoldanskih kvalifi kacijah, a to ni bila posebna prednost pri izbiri štartnega mesta. Le nekaj stotink sekunde slabši začetek je v prvi vožnji pomenil slabšo pozicijo za celotno vožnjo. Čeprav je hitro napredoval do 5. mesta in je za trenutek že prehitel Cairolija, pa je slednji nekaj ovinkov kasneje vrnil z enako mero. Dodatna težava za Gajserja je bila izguba očal, tako da je bilo 5. mesto največ, kaj je lahko dosegel. Zmagal je Švicar Jeremy Seewer pred Špancem Jorgejem Pradom in Francozom Romainom Febvrejem. Tudi v drugi vožnji Gajser ni najbolje začel, a je že v uvodnem krogu opravil nekaj izjemnih ma- nevrov, s katerimi se je takoj prebil na 2. mesto, za Prada. Tudi tega je nekaj krogov kasneje prehitel, vo- dilne pozicije pa do konca ni več izpustil iz rok. Za njim sta končala Prado in Cairoli. Skupno je veliko nagrado osvojil Prado (44 točk), za katerega je to sploh prva zmaga v najmočnejšem petek  11. septembra 2020Šport, rekreacija18 Motokros  Dirka za SP v Italiji Gajser z zmago v drugi vožnji tam, kjer želi biti Foto: MXGP Tim Gajser je v sredo v Faenzi slavil v drugi vožnji. Nekaj podobnega si bo zagotovo želel ponoviti tudi v nedeljo … Atletika  Miting na Češkem Čeh peti v Ostravi 19. ormoški polmaraton 2020 Zmaga domačina Orešnika na 10 km Miting na Češkem, disk, vrstni red: 1. Daniel Stahl Švedska 66,42 metra 2. Simon Pettersson Švedska 65,90 metra 3. Andrius Gudžius Litva 64,88 metra 4. Piotr Malachowski Poljska 63,97 metra 5. Kristjan Čeh Slovenija 63,92 metra Dirka za VN Faenza, rezultati: 1. Jorge Prado Španija KTM 22 22 44 2. Tim Gajser Slovenija Honda 16 25 41 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 25 14 39 4. Antonio Cairoli Italija KTM 18 20 38 5. Romain Febvre Francija Kawasaki 20 15 35 Skupni vrstni red v SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 263 2. Antonio Cairoli Italija KTM 241 3. Tim Gajser Slovenija Honda 237 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 217 5. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 210 Foto: ČG Kristjan Čeh (AK Ptuj) Foto: Hozyan Najboljša trojica v teku na 10 kilometrov Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 Zaradi koronakrize je letos odpadel predvideni 20. Sandijev memorial v Vitomarcih, ki velja za enega največjih praznikov malega nogometa v Sloveniji. Kljub vsemu je marljivim članom KMN Vitomar- ci uspelo zadnji avgustovski vikend izpeljati manjši turnir, skladen s priporočili NIJZ in ukrepi, ki veljajo v Sloveniji. Dogodek so poimeno- vali Turnir generacij 2020, potekal pa je na travnatem igrišču odlično pripravljenega športnega parka Drbetinci. V dveh igralnih dneh se je v raz- ličnih kategorijah in tekmovalnih urah predstavilo 33 ekip. Gledalci so spremljali zanimive tekme, videli veliko lepih potez nogometnih mojstrov, še posebej v veteranski konkurenci, kjer je bila ekipa CAR MONT sestavljena iz samih znanih igralcev, tudi bivših reprezentantov (Pavlovič, Mitra- kovič, Grželj, Šnofl …), ki so tudi osvojili navedeno kategorijo nad 35 let. Domači gledalci so najbolj uži- vali v zmagah mladih upov, pod taktirko trenerja Danila Pučka v ka- tegorijah U7 in U9. Posebej pestro je bilo v kategoriji super vetera- nov, kjer je največ aplavza pobrala ekipa Drbetincev s povpraečno starostjo ekipe nad 55 let. Zmago- valna ekipa v super veteranski kon- kurenci pa prihaja iz Voličine, KMN Selce Mizarstvo Širovnik. Članski turnir v konkurenci 12 ekip je postregel z zelo zanimivi obračuni. V fi nalu sta se pomerila ŠD Moškanjci in Tiamo parfumi, slednji so bili prepričljivejši in tako dobili turnir. Naj vratar turnirja je postal Danijel Čizič (Tiamo parfu- mi), naj igralec pa Tomaž Brumen (ŠD Moškanjci). Vse tekme sta so- dila priznana nogometna sodnika Dušan Turk in Uroš Hozjan. „Člani KMN Vitomarci se zah- valjujemo lastnikom športnega parka, Turistični kmetiji pri Marti – Drbetinci za prijazno gostolju- bje, vsem sponzorjem in pod- pornikom za podporo pri izvedbi projekta, ekipam in gledalcem pa za udeležbo ter upoštevanje vseh potrebnih ukrepov, skladnih s pri- poročili NIJZ. Napovedujemo, da bomo prihodnje leto videli že dva turnirja, najprej junija 20. Sandijev memorial, avgusta pa že drugo izvedbo Turnirja generacij,“ je v imenu organizatorjev dodal Dar- ko Rojs. Rezultati: U-7 (5 ekip): 1. KMN Vitomarci; U-9 (3 ekipe): 1. KMN Vitomarci; U-13 (3 ekipe): 1. KMN Trnovska vas B; člani (12 ekip): 1. Tiamo Parfumi, 2. ŠD Moškanjci, 3. KMN Vitomarci; veterani +35 (3 ekipe): 1. Car mont, 2. ŠD Žetale, 3. Antuj; veterani +50 (6 ekip): 1. KMN Mizarstvo Širovnik Selce, 2. Do- mino – Gostilna Anton Jamna, 3. Drbetinci. UR Pred dnevi je na klopi slovenske članske reprezentance v futsalu prišlo do spremembe: po skoraj 15 letih se je s tega mesta poslovil Andrej Dobovičnik, nasledil ga je Tomislav Horvat. Ta je objavil prvi seznam igralcev, na katere računa na svoji prvi reprezentančni akciji, v kateri se bodo Slovenci v dveh prijateljskih tekmah pomerili z izbrano vrsto Srbije. Na priprave v Laškem je bil po- vabljen tudi član FC Hiša daril Ptuj Jeremy Bukovec, njegov soigralec Tilen Gajser pa je na seznamu ča- kajočih v primeru morebitnih od- povedi. Seznam za tekmi s Srbijo: Nejc Hozjan (Napoli, Ita), Benjamin Tu- šar (Praha Sparta, Češ), Igor Osre- dkar (Apfel Nov Vrijeme Makarska, Hrv), Kristjan Čujec, Žiga Čeh, Teo Turk, Klemen Duščak (vsi Dobo- vec), Nik Zajc (KMN Bronx Škofi je), Igor Bratić (FC Litija), Matej Fider- šek (FC Litija), Žan Koren (Porde- none ITA), Dejan Bizjak (Signor Prestito, Ita), Alen Fetić (Acqua Sa- pone, Ita), Jeremy Bukovec (Ptuj), Nejc Berzelak (Siliko), Tjaž Lovren- čič (Saint Pagano, Ita). Seznam čakajočih: Luka Jamnik, Tine Šturm (oba Litija), Nik Logar (Oplast Kobarid), Nejc Kovačič (Pordenone, Ita), Domen Krnc, Uroš Martič (oba Sevnica), Tilen Gajser (Ptuj). JM Kolesarji Kolesarskega kluba Pe- rutnina Ptuj so trenutno sredi se- zone tekmovanj, samo v prejšnjem tednu so se tako udeležili dirk v Škocjanu na Dolenjskem in v Itali- ji, njihova člana pa sta se kot člana reprezentanc udeležila tudi dirke na Češkem. Za ekipi mlajših ter starejših mla- dincev je dirkaško pestra nedelja. Ekipa starejših mladincev v postavi Vid Jeromel, Žan Gorjanc, Andrej Majnik ter Matic Marčič je na- stopila na 7. Gran Premio Valli del Natisone v Italiji. 130 kilometrov dolga krožna dirka je potekala na razgibani krožni trasi. Jeromel je dirko končal na 19. mestu, Majnik ter Marčič pa sta mu pri tem po- magala po svojih najboljših močeh. Gorjanc je bil udeležen v padcu na začetku dirke, nato pa mu je kljub priključku v glavnino zmanjkalo moči za uspešen zaključek dirke. Mlajši mladinci so se v postavi Matic Erjavec, Žiga Kelner, Primož Kirbiš ter Andrej Majnik udeležili dirke v Škocjanu na Dolenjskem. Dirka z imenom Knobleharjev po- kal je štela za pokal Slovenije in je potekala po tehnično zelo zahtev- ni 3,5 km dolgi trasi. Krog je tudi vseboval 500-metrski makadamski odsek. Dirka je bila zelo stresna, saj se je na makadamskem odseku zgodilo ogromno padcev, med nji- mi so bili udeleženi tudi kolesarji iz Ptuja. Dirka je bila zaradi velikega števila padcev prekinjena ter na koncu odpovedana. V Škocjanu so se podili tudi naj- mlajši kolesarji KK PP, tekmovali so na državnem prvenstvu. Čeprav so imeli Ptujčani čez dan precej smole s padci, so se v kategoriji dečkov C odlično odrezali. Nik Muršec je za- sedel odlično 2. mesto, Maj Bohak je končal na 6., Miha Bošnik pa na 8. mestu. Hana Jeromel je kljub padcu v kategoriji deklic C dirko končala takoj za stopničkami, na 4. mestu. Ostalim kolesarjem KK PP so žal padci in poškodbe preprečili dobre uvrstitve. UR Valenko in Tisaj v dresu reprezentanc Lovro Valenko ter Jan Tisaj sta nastopila za slovensko oziroma hrvaško reprezentanco na ZMN Jevičko na Češkem. Na dirki, ki je imela kar pet etap, je nastopilo 160 kolesarjev iz cele Evrope. Prvi dan zjutraj je bil 1,2 km dolgi prolog, popoldan pa 82 km dolga etapa. Drugi dan sta bili na sporedu spet dve etapi: zjutraj 22 km dolga ter popoldan kraljevska, dolga 82 km, v kateri so moali kolesarji prema- gati kar 1200 višinskih metrov. Zadnji dan je bil na sporedu kronome- ter v dolžini 15 km. Mlada člana KK Perutnina Ptuj sta se dobro držala in tako je Lovro Valenko dirko zaključil na 32., Jan Tisaj pa na 99. mestu. petek  11. septembra 2020 Šport, šport mladih 19 Kolesarstvo  KK Perutnina Ptuj Na Dolenjskem, v Italiji, na Češkem … Futsal  Reprezentanca Slovenije Bukovec povabljen, Gajser na čakanju Foto: Črtomir Goznik Jeremy Bukovec (FC Hiša daril Ptuj) je prejel povabilo v slovensko futsal reprezentanco. Ekipa Car mont je zmagala v kategoriji +35. Domača ekipa Drbetincev je nastopila v kategoriji +50. Mali nogomet  Turnir generacij v Drbetincih Lep dogodek na prekrasnem prizorišču V pripravi na sestavek članka pred tekmo med Trimom in Jeru- zalemom v Trebnjem smo naleteli na podatek, ki je več kot zgovoren. Ormožani so v Trebnjem izgubili kar 14 tekem zapored. »Zelo dobro se spomnim naše zadnje zmage v Trebnjem, ki sega v leto 2009. Gre za klub, ki iz leta v leto sestavi močno zasedbo in igra rokomet, ki nam nikakor ne ugaja. Na Hardeku jih še premagujemo, v Trebnjem pa nam nikakor ne us- peva priti do točk. Po tihem verja- memo, da jih lahko presenetimo tokrat, čeprav je domačin v vlogi popolnega favorita. Pri pripravi na tekmeca smo se lahko prepričali v moč Trima, ki ima na vsaki igralni poziciji po dva ali celo tri kakovo- stne igralce. Sami se ubadamo z nekaj poškodbami, a kljub temu upamo, da na Dolenjsko prihajamo v čim močnejši zasedbi in v želji po čim boljši predstavi. Trimo igra v Evropi in tudi z mislimi so varovan- ci trenerja Uroša Zormana pri igra- nju mednarodnih tekem. Tu mogo- če vidim našo malo priložnost po presenečenju. Da trebanjski 'levi' ne bodo dovolj fokusirani na nas in da jim bodo misli uhajale k njihovi naslednji evropski tekmi,« je o pri- čakovanjih pred tekmo v Trebnjem povedal kapetan Bojan Čudič. V 1. krogu je Trimo na domačem parketu s težavo, za zadetek, pre- magal žilavi Koper, kar dokazuje, da so tudi Trebanjci le iz mesa in krvi. Ormožane muči kar nekaj po- škodb in na Dolenjsko zagotovo ne bo odpotoval krožni napadalec Danijel Mesarić. V klubu upajo, da bodo nekateri fantje stisnili zobe in zaigrali proti Trimu, čeprav si ne želijo tvegati še hujših poškodb, saj v nadaljevanju prvenstva sledi- ta dve domači tekmi proti Kopru in Riko Ribnici. Tekma v Trebnjem je na sporedu v petek, 11. septembra, z začetkom ob 19.00. Tekmo si bo možno ogledati tudi v živo na raz- ličnih spletnih portalih. Uroš Krstič Rokomet  NLB liga, Jeruzalem Ormož Nazadnje do točk v Trebnjem leta 2009 Na igriščih v Termah Ptuj je pre- tekli teden potekal turnir serije Tennis Europe (TE), med sabo so se merili igralci in igralke do 16. leta starosti. Konkurenca je bila letos zaradi koronavirusa precej okrnje- na, na Ptuj je prišlo 29 igralcev in devet igralk, zvečine iz Slovenije in Avstrije, nekaj posameznikov še iz Italije, Velike Britanije in Nemčije. „V preteklih letih smo v tem ter- minu gostili neprimerno več igral- cev in igralk, a letos je pač posebno leto, tudi za organizatorje teniških turnirjev. Pomembno je, da smo turnir izpeljali brez zapletov, da so bila igrišča dobro pripravljena in da so udeleženci zadovoljni zapustili Ptuj. To so vse dobre reference za naslednje leto, ko bomo na Ptuj znova poskušali privabiti več na- stopajočih,“ je dejal Luka Hazdo- vac, predsednik TK Terme Ptuj. Podobni turnirji so po navadi dobra priložnost za domače igral- ce, da opozorijo nase v mednaro- dni konkurenci. Slovenci so to le- tos odlično izkoristili, saj sta v kon- kurenci posameznikov slavila Ana Lanišek (članica TK Radomlje je v fi nalu z rezultatom 6:1, 7:5 prema- gala Avstrijko Johanno Hiesmair) in Mariborčan Lun Obrul (Avstri- jec Matthias Ujvary je v fi nalu pri rezultatu 6:1, 1:0 predal dvoboj). Obrul je zmagal tudi med dvojica- mi, kjer je zaigral skupaj Aljažem Kirbišem. JM Tenis  Turnir TE U-16 Popolno slovensko slavje Lovro Valenko Finalistki turnirja sta bili Ana Lanišek (levo) in Johanna Hi- esmair, turnirsko zmago je osvojila Slovenka, ki tudi sicer večkrat trenira na Ptuju. Nik Muršec Finalista v konkurenci fantov sta bila Lun Obrul (desno) in Matthi- as Ujvary, po predaji je slavil Obrul. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, šport mladih20 Nogomet  1. SNL RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Maribor – Bravo; OB 20.15: Celje – Domžale; V NEDELJO OB 16.00: CB24 Tabor Seža- na – Aluminij; OB 18.00: Gorica – Koper; OB 20.15: Olimpija – Mura. 2. SNL RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 16.30: Fužinar Vzajemci – Beltinci Klima Tratnjek; V SOBOTO OB 14.00: Krško – Kalcer Ra- domlje; OB 16.00: Drava Ptuj – Šmartno 1928, Nafta – Vitanest Bi- lje, Primorje eMundia – Krka; OB 18.30: Triglav Kranj – Roltek Dob; OB 19.00: Rudar Velenje – Jadran Dekani; V NEDELJO OB 16.00: Brda – Brežice Terme Čatež. 3. SNL – vzhod RAZPORED 4. KROGA; V SOBOTO OB 16.30: Dravinja – Cirkula- ne, Kotroška Dravograd – Kety Emmi Bistrica, Šampion – Dobrov- ce; OB 18.00: Korotan Prevalje – Šmarje pri Jelšah; V NEDELJO OB 10.30: Videm – Zreče; OB 16.30: Podvinci – Rogaška. Super liga RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače – Bukovci, Boč Poljčane – Hajdina, Gerečja vas – Zavrč; V NEDELJO OB 16.00: Gorišnica – Markovci, Stojnci – Skorba. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Tržec – Podlehnik; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Grajena Anpro; OB 16.00: Rogoznica Slofi n – Središče, Ormož – Majšperk picerija Špajza. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Polskava avtop. Grobelnik – Makole Bar Miha, Pragersko – Mladinec Lovrenc; V NEDELJO OB 16.00: Oplotnica – Slovenja vas SMS sanacija, Zgor- nja Polskava – Leskovec. Veteranske lige +35 vzhod RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Dornava – Gorišnica, Rogoznica Gostilna Muršič – Podvinci, Borovci – Markovci, Grajena – Zavrč-Cirkulane. Prosta je ekipa Leskovec. +35 zahod RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Lovrenc – Pragersko, Apače – Hajdina, Skorba – Spodnja Polskava, Gerečja vas – Podleh- nik. Prosta je ekipa Tržec. +40 RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.30: Videm – Pohorje Oplo- tnica, Zgornja Polskava – Majšperk. Tekma Ormož – Hajdoše je bila odigrana v četrtek. Rokomet  NLB liga RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL grosist Slovan – Go- renje Velenje; OB 18.45: Koper – Branik Maribor; OB 19.00: Trimo Trebnje – Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 19.00: MRK Ljubljana – Butan plin Izola, Slovenj Gradec – Celje PL, Dobova – Riko Ribnica; OB 20.00: Urbanscape Loka – Krka. Futsal  1. SFL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica – Hiša daril Ptuj, Dobovec – Litija; OB 20.30: Tomaž Šic bar – Oplas Kobarid, Siliko Vrhnika – Bronx Škofi je, Mlinše – Dobrepolje. Karting  Mednarodne dirke v Sloveniji vasi Konec tedna bo v AMZS Centru kartinga in motošporta v Slo- venji vasi pod organizacijsko taktirko AMD Ptuj potekalo medna- rodno tekmovanje v kartingu, ki bo štelo za državno prvenstvo, CEZ championship, SSC Sportstil pokal in RMCA. V soboto bodo od 17.00 dalje potekale vožnje na čas, v nedeljo pa bodo na sporedu tri dirke: prva ob 9.00, druga ob 11.00 in tretja ob 14.20. Razglasitev rezultatov in uradna podelitev priznanj bo od 17.00. Jože Mohorič Športni napovednik petek  11. septembra 2020 Pokalno tekmovanje pregovor- no spremljajo presenečenja, še po- sebej v uvodnih krogih tekmovanj na različnih nivojih je tako. Tudi nekateri klubi iz MNZ Ptuj so to ob- čutili na svoji koži … Pošteno so »viseli« Videmčani (3. SNL), ki so proti Središčanom izenačili šele v 87. minuti rednega dela tekme (Žiga Zdovc). Sledi- le so 11-metrovke, a tudi tukaj je bilo potrebnih kar šest serij, da so domačini napredovali v naslednji krog … Neprepričljiva je bila še ena eki- pa iz 3. lige, Podvinci. Napredo- vanje si je namreč zagotovila šele dobrih deset minut pred koncem srečanja, ko je v polno meril Murat Bajraj. Izpada pa se ni uspelo rešiti štirim ekipam Super lige, pri če- mer sta Skorba in Hajdina izpadli proti enakovrednim tekmecem iz istega ranga tekmovanja, pro- ti Gerečji vasi in Markovcem. V obeh primerih je šlo za ponovitev parov iz uvodnih krogov Super lige, Gerečja vas in Skorba sta se v prvenstvu recimo merila v nede- ljo. Tudi v drugo so bili uspešnejši varovanci trenerja Marka Dreven- ška, podobno pa velja tudi za va- rovance Nastja Čeha v obračunih s Hajdino - še drugo dramatično tekmo je v zadnji minuti tekme v korist Markovcev odločil Vito Me- znarič. Med najbolj presenetljive izide lahko uvrstimo izpada superliga- šev iz Gorišnice in Apač. Prvi so na domačem igrišču klonili proti Majšperčanom (1. liga MNZ), drugi pa v gosteh proti Makolam (2. liga MNZ). Moštvi Majšperka in Makol sta tako med »zmagovalci« kroga, mednje lahko prištejemo še Pra- gerčane (2. liga), ki so izločili Or- možane (1. liga). Najvišjih zmag so se veselile ekipe Zavrča (12:0), Boča (10:0) in Cirkulan (8:0), prepričljivi sta bili še ekipi Stojncev in Grajene. Trem ekipam sredi tedna ni us- pelo sestaviti enajsteric in niso pripotovale na tekme, to so bile Slovenja vas, Oplotnica in Spodnja Polskava. REZULTATI 1. KROGA: Markovci – Hajdina 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Fleten (18.), 1:1 Zupanič (61.), 2:1 Meznarič (90.); Boč Poljčane – Leskovec 10:0 (6:0), strelci: 1:0 Jelovšek (17.), 2:0 Škrabl (20.), 3:0 Škrabl (34.), 4:0 Košič (35.), 5:0 Šket (40.), 6:0 Gro- bin (42.), 7:0 Košič (72.), 8:0 Grobin (77.), 9:0 Turšič (79.), 10:0 Tič (81.); Tržec – Podvinci 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Šegula (28.), 1:1 Kmetec (56.), 1:2 Bajraj (79.); Ormož – Pragersko 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Brumec (49.), 1:1 Janežič (56., z 11 m), 1:2 Kovačič (79.); Stojnci – Zgornja Polskava 7:1 (6:0); strelci: 1:0 Pintarič (21.), 2:0 Vidovič (29.), 3:0 Pintarič (32.), 4:0 Šoštarič (35.), 5:0 Gaćnik (44.), 6:0 Vidovič (45.), 6:1 Furman (73.), 7:1 Šoštarič (86.). Rdeči karton: M. Pukšič (80., Stojnci); Hajdoše – Zavrč 0:12 (0:4); strel- ci: 0:1 Štumberger (18.), 0:2 Predi- kaka (23.), 0:3 Predikaka (30.), 0:4 Lazar (40.), 0:5 Predikaka (49.), 0:6 Mikić (52., z 11 m), 0:7 Punčec (58.), 0:8 Zorec (75.), 0:9 Krajnc (78.), 0:10 Potočnik (79.), 0:11 Krajnc (81.), 0:12 Domjan (83.); Gorišnica – Majšperk picerija Špajza 2:4 (1:1); strelci: 1:0 Šegula (31.), 1:1 Bratkovič (38.), 1:2 Letonja (67.), 1:3 Bratkovič (70.), 1:4 Mlinar (81.), 2:4 Muršič (90.); Podlehnik – Cirkulane 0:8 (0:4); strelci: 0:1 Orlač (2.), 0:2 Sitar (9.), 0:3 Kajzer (22.), 0:4 Kajzer (26.), 0:5 Belšak (60.), 0:6 Belšak (65.), 0:7 Sitar (77.), 0:8 Belšak (82.); Makole Bar Miha – Apače 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Smogavec (9.), 2:0 Sagadin (27.), 3:0 Drosk (30.), 3:1 Govedič (73.); Videm – Središče 9:8 (3:3, 1:2 – po 11-metrovkah); strelci: 1:0 Plajn- šek (5.), 1:1 Cimerman (38.), 1:2 Jakl (40.), 2:2 Plajnšek (61.), 2:3 Govedič (83.), 3:3 Zdovc (87.); Grajena ANpro – Lovrenc 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Zulić (8.), 2:0 Ž. Krajnc (34.), 3:0 Kramberger (43.), 4:0 A. Krajnc (70.), 5:0 Čeh (71.); Gerečja vas – Skorba 4:3 (3:2); strelci: 0:1 Toplek (4.), 1:1 Lenart (9.), 2:1 Požegar (14.), 2:2 Toplek (23.), 3:2 Lenart (34.), 4:2 Rozman (74.), 4:3 Novak (86.); Rogoznica Slofi n – Oplotnica 3:0 (b.b.), Bukovci – Slovenja vas SMS sa- nacija 3:0 (b.b.), Polskava avtop. Grobelnik – Kety Emmi Bistrica 0:3 (b.b.) Jože Mohorič Do točke le kadeti Aluminija V sredo so bili aktivni v ligah mlajših selekcij, v 1. mladinski in ka- detski ligi ter ligi deklet U-17. Igralci in igralke iz Ptuja in Kidričevega niso bili uspešni … Edino točko so osvojili kadeti Aluminija na gostovanju v Kranju. Mladinci so tekmo končali z dvema igralcema manj na igrišču, posle- dično so iz rok izpustili prednost iz prvega polčasa. Kidričani so bili uspešnejši ob koncu tedna, ko so v zaostalih tekmah 2. kroga igrali z Bravom: kadeti so slavili z rezul- tatom 3:0, mladinci pa so remizirali brez zadetkov. Štiri osvojene toč- ke so vseeno odličen izkupiček … Brez točke so v sredo ostali dra- vaši v dveh obračunih z vrstniki ljubljanskega Brava. Na igrišču z umetno travo na Ptuju jim ni uspe- lo doseči nobenega zadetka, preje- li so jih pet. Še višji poraz so v večerni tekmi doživela dekleta ŽNK Boltop Ptuj, ki so gostile eno izmed vodilnih ekip lige - Radomlje. 1. mladinska liga 4. KROG: Drava Ptuj – Bravo Mastercard 0:2 (0:1), Triglav Kranj – Aluminij 3:1 (0:1). 1. kadetska liga 4. KROG: Drava Ptuj – Bravo Mastercard 0:3 (0:2), Triglav Kranj – Aluminij 0:0. Konjeniški šport  V nedeljo kasaški derbi Kasaški klub Ljutomer je prireditelj 30. slovenskega kasaškega derbija, na katerem se bo to nedeljo za najvišji naslov pomerilo trinajst 4-letnih kasačev. Kar šest prijavljenih je iz vrst domačega kluba, zato gostitelji upravičeno pričakujejo ugoden razplet za nji- hove predstavnike v dirki na 2600 metrov dol gi stezi ljutomerskega hipodroma. Organizator derbija je že opravil žreb štartnih številk. Od številke ena, na notranjem robu steze, do številke sedem, na zunanjem robu steze, se bodo v prvi štartni liniji zvrstili: Analin (Paolo Scamardel- la, Ljutomer), Brandy (Vesna Šuštaršič, Šentjernej), Lady Princess (Rene Hanžekovič, Ljutomer), Laos (Branko Seršen, Slovenske go- rice Lenart), Briljantina Peška (Marko Gorenc, Stožice Ljubljana), Maugli (Janko Sagaj, Ljutomer) in Alianca NJ (Jože Novak, Krim). V drugi vrsti se bodo od številke osem do številke trinajst razvrsti- li naslednji kasači: Erotico (Milan Žan, Komenda), Lucifer B (Marko Slavič, Ljutomer), Iron Road (Darja Krelj, Komenda), Nancy di Genio (Boštjan Plečko, Slovenske gorice Lenart), Denisa (Peter Zadel ml., Ljutomer) in Don Saxo (Jože Sagaj ml., Ljutomer). Nedeljske kasaške dirke se bodo začele ob 14. uri, slovenski kasa- ški derbi pa bo na sporedu ob 17. uri, tudi ob spremljavi gledalcev, saj si je KK Ljutomer pridobil dovoljenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. NŠ Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Grajena ANpro – Mladinec Lovrenc, ki so jo prepričljivo dobili domačini. Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave proti vrstnikom Brava niso uspeli iztržiti pozitivnega izida. Nogomet  Pokal MNZ Ptuj, člani, 1. krog Videm »visel«, izpadli štirje superligaši Nogomet  Mlajše selekcije 1. MARIBOR 8 7 0 1 21 2. DOMŽALE 8 7 0 1 21 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 5 2 1 17 4. KOPER 8 5 2 1 17 5. ILIRIJA EXTRA-LUX 8 4 1 3 13 6. BRINJE GROSUPLJE 8 3 2 3 11 7. A2S CELJE 8 3 1 4 10 8. TRIGLAV KRANJ 8 3 1 4 10 9. ALUMINIJ 8 2 2 4 8 10. BRAVO MASTERCARD 8 2 2 4 8 11. KALCER RADOMLJE 8 2 1 5 7 12. MURA 8 2 1 5 7 13. GORICA 8 1 2 5 5 14. DRAVA PTUJ 8 1 1 6 4 Liga deklet U-17 6. KROG: ŽNK Bolkop Ptuj – Ra- domlje 0:7 (0:4) ŽNK BOLKOP PTUJ: Nuša Ci- glar, Hana Jelen, Lea Dolinar, Nuša Štumberger, Blažka Hor- vat, Klara Kitak, Neža Hrga, Anja Lončarič, Lana Curman, Kaja Belšak, Katarina Golc. Igrale so še: Lejla Janžič, Romarta Valen- tina Reichard, Lina Wolf, Valerija Leva, Špela Kramberger. Trener: Uroš Šmigoc. 1. KRIM ROLLJET 5 5 0 0 32:1 15 2. RADOMLJE 6 4 0 2 30:9 12 3. AJDOVŠČINA 6 3 1 2 13:13 10 4. POMURJE BELTINCI 5 3 0 2 13:6 9 5. CERKLJE 6 2 0 4 8:24 6 6. OLIMPIJA T.B. 5 1 2 2 3:21 5 7. ŽNK BOLKOP PTUJ 5 1 1 3 11:17 4 8. MB TABOR 4 0 0 4 1:20 0 JM Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 petek  11. septembra 2020 Naše priredive 21 - 18. septembra 2020, ob 19. uri FINALE 6. SEZONE Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 20. septembra 2020, ob 18.00 GENERALNI POKROVITELJ Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  11. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. 12. in 13. septembra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V Sloveniji prag učenosti prestopilo več kot 21 tisoč prvošolčkov. Utrinki sprejema prvošolcev na ptujski OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Redni letni posvet članov Sveta za preventivo ter vzgojo v cestnem prome- tu Mestne občine Ptuj in ravnateljev osnovnih in srednjih šol ob začetku novega šolskega leta. Ptujski grič Panorama še vedno neraziskano arheološko območje. Arheološke raziskave so cilj triletnega projekta za pridobitev podatkov o nastanku Petovione, leta 69 prve pisne omembe najstarejšega slovenskega mesta. Edin- stveno kulinarično doživetje na ptujskem peš mostu. Večerja na peš mostu pod taktirko priznane ptujske Gostilne Ribič. Zaključna prireditev 31. Dobrot sloven- skih kmetij s tržnico. Zaradi koronavirusa tokrat prireditev brez razstave izdelkov nagrajenih kmetij. Podelitev priznanja – Znak kakovosti. Stopimo v svet glasbe z narodno-zabavnimi ansambli v sobotno noč in nedeljski dopoldan. Vsak drugi petek POLNA IDEJ + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. prodaji Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  11. septembra 2020 Oglasi in objave 23 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Frančiška Nadelsbergerja IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 102A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijate- ljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo PGD Lovrenc na Dravskem polju, cer- kvenemu pevskemu zboru, DU Lovrenc na Dravskem polju, govornici za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Njegovi najdražji Življenje celo si garal, za dom, družino vse bi dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Antona Habjaniča OB GOZDU 4 KIDRIČEVO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan- cem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje in pomagali v času nje- gove težke bolezni. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali njegovo delo ter se z lepo mislijo poslovili od njega. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju dr. Jerkoviča, g. župniku Antonu Pačniku za prelepe besede in cerkveni obred ter pevcem Fantom iz vasi za odpete žalostinke. Ati, hvala ti za VSE, mirno spi. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tete in botre Matilde Mihelač IZ JUROVCEV 6 VIDEM PRI PTUJU 24. 1. 1927–29. 8. 2020 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darove, sveče, cvetje, sveta maše in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se patru Jožetu Petku za poslovilni obred, pevcem, nosilcem simbolov, DU Videm in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si! ZAHVALA V 49. letu se je od nas nenadoma poslovil ljubi mož, oče, sin, boter, stric, svak, nečak, bratranec in zet Ervin Jus AVTOPREVOZNIK IZ DOBRINE 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo Petru in Boštjanu, Mlekarski zadrugi Ptuj, Nogometnemu klubu Aluminij, še posebej soigralcem in staršem selekcije U-15, sošolcem in razredničarki 9. razreda OŠ Žetale, sodelavcem podjetja Silkem Kidričevo, oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor, Združenju šoferjev Ptuj, Obrtni zbornici Ptuj, pevcem KUD Markovski zvon iz Markovcev, Tatjani Mohorko za poslovilni govor, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odi- grano Tišino ter gospodu župniku Cirilu Čušu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga imeli radi in naj vas še naprej spremljata njegova dobrota in njegov iskren nasmeh. Žalujoči: žena Jožica, sinova Domen in Denis, mama in ata ter vsi ostali njegovi najdražji Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Nemški vajenec Sončnega kralja Obisk pri Ludviku XIV. je navdihnil mladega princa Avgusta – Sončnega kralja si je vzel za vzornika. V žarišču državljanske vojne Ob osamosvojitvi Konga leta 1960 se je razplamtela državljanska vojna, sredi katere so se znašli vojaki irske enote ZN. Zasilna rešitev je postala nemška nočna mora Ameriški lovec P-51 Mustang sprva ni sprožil posebnega navdušenja. Ko pa so mu dodali rolls-royceov motor, se je vse spremenilo. DARILO OB NAROČILU pametna zapestnica FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838, Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - VIKEND na Velikem vrhu, letnik 1982, v izmeri 83 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 2805 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 45.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM 6-metrski transporter za zrnje in agregat za trifazni tok. Tel. 051 335 017. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan- ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi- nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM 6 panjev čebel z vso čebelarsko opremo. Tel. 031 313 227. PRODAMO grozdje zeleni silvanec, ru- meni muškat in sovinjon. Tel. 041 280 477 in 031 880 796. NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. V NAJEM vzamem večjo njivo na obmo- čju občine Videm – Ptuj ali Hajdina, le- tna najemnina do 300 EUR na hektar. Tel. 041 881 643. PRODAM grozdje, 1.000 kg, mešano ali samo rizling, Leskovec. Tel. 041 271 284. PRODAMO telici simentalki, pašni, breji 8 m, za nadaljnjo rejo, dobrega porekla. Tel. 051 273 093. PRODAM grozdje na brajdah, jurko, in krompir maribel. Tel. 051 617 489. PRODAM bikca simentalca, starega 10 dni, tračni obračalnik SIP Favorit 220 ter jedilni krompir sorte marabel. 031 833 974. PRODAM 4 koze za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 02 753 11 81. DELO NEPREMIČNINE PRODAM starejšo hišo s kmetijskim ze- mljiščem v Skorišnjaku v občini Videm pri Ptuju. Tel. 041 311 484. NUJNO potrebujem enosobno stanova- nje ali garsonjero na Ptuju ali v Ormožu. Tel. 070 586 736. RAZNO PRODAM veliko kuhinjsko mizo in štiri ni- hajne stole, kot novo. Tel. 041 915 368. PO UGODNI ceni prodam visokotlač- ni čistilnik Kacher HDS 350, dieselsko ogrevanje vode, 380 voltov, in prodam 4 alu platišča Michelin, 17-colska. Tel. 040 792 507. Štajerski TEDNIK petek, 11. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  11. septembra 2020Križem kražem24 Kako je šele zače la letati naokoli, ko sem ji pristrig el krila. * * * Vedno, ko se ced ita med in mleko , me pustijo na c edilu. * * * Osebno lahko v štumfi h hranim samo švic. * * * Moj internet nal aga kot pijani ku rjač na parni lok omotivi. * * * Je mislila, da bo ji od prostitucije kaj kapnilo, pa j e fasala le kapavico. * * * Ko sem prvič zad el žebljico na gla vico, so mi zabil i prvi žebelj v krsto. AFORIZMI BY FREDI Markovci  20. festival praženega krompirja Spražili 35 kilogramov krompirja Markovčani so že peto leto zapovrstjo sodelovali na festivalu praženega krompirja, v organizaciji Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Letos bi se morali ljubitelji te gomoljnice zbrati v Sevnici, vendar je zaradi epidemije dogodek pote- kal ‚na daljavo‘, sodelujoče ekipe pa so se družile lokalno. Tako je po praženem krompirju dišalo tudi v Markovcih, natančne- je v Prvencih. Člani Turističnega društva Markovci so skuhali, olu- pili in narezali kar 35 kilogramov krompirja, z domačih polj seveda, na zaseki prepražili ptujski luk …, za nameček pa dodali še svinjsko mast in meso iz tunke. »Ostalo ni nič,« je ponosno dejal predsednik Franc Brodnjak. Čeprav naj bi bil pražen krompir samostojna jed, so se Markovčani odločili še za prilo- go. »Cigansko pečenko po naše,« je dodal prvi mož društva. Čeprav je letos druženje ob pra- ženem krompirju potekalo dru- gače, kot so si sprva zamislili člani društva, so bili zadovoljni, da so se znani obrazi ponovno videli. »Le- tošnje delovanje društva je zaradi vseh omejitev močno okrnjeno, kljub temu se trudimo in izvajamo nekatere aktivnosti. Tako se med drugim že pripravljamo na slav- nostno akademijo ob 20-letnici de- lovanja društva, ki bo predvidoma novembra.« Ob tej priložnosti naj bi izročili priznanja članom in izdali zbornik. Foto: TD Markovci Finska  Namesto testiranja Okužene bodo na letališču iskali psi Po dveh tednih treninga je psom uspelo zaznati vonj po virusu. Finska mreža veterinarskih postaj Evidensia bo fi nancirala trening in vzdrževanje 16 psov sle- dnikov za potrebe odkrivanja po- tnikov, okuženih s covidom-19, na mednarodnem letališču v Helsin- kih, poroča portal Euractiv. Psi sledniki, ki imajo dober voh, lahko namreč zaznajo vonj okuže- ne osebe. Sedem izmed omenje- nih 16 psov je namreč že po dveh tednih treninga uspelo zaznati vonj po virusu na izoliranem vzor- cu iz kože. Pse bodo na letališče napotili že ta mesec, a najprej se bodo morali navaditi hektičnega okolja, ki je popolnoma drugačno od okolja, ki so ga bili vajeni med začetnim delom treninga. Foto: Profimedia/ M24 Dogajanja na Ptuju in v okolici je za razliko od drugih območij v Slo- veniji več. Organizatorji se trudijo, da ob največjem upoštevanju navodil in priporočil izpeljejo načrtovane dogodke. Vse v cilju, da družabno živ- ljenje in druženje v okviru dovoljenega ne bi zamrlo. Družba Radio-Te- dnik Ptuj bo v prihodnjem tednu ali natančneje od 18. do 20. septembra pripravila tridnevno dogajanje na novi ptujski tržnici: 51. festival naro- dno-zabavne glasbe, fi nale 6. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter Z glasbo do srca. Še vedno si ljubitelji sodobne umetnosti lahko ogledajo preostale raz- stave v okviru letošnjega 18. festivala Art Stays. Do konca leta pa je na gradu še na ogled tudi največja arheološka razstava Osrčje Petovione, ki jo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož postavil v počastitev 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. V Miheličevi galeriji pa so včeraj odprli razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, ki bo na ogled do 8. novembra. Na ogled pa ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov vabijo tudi muzejske zbirke na ptujskem gradu. K ogledu vabi tudi razstava Kamen z Lune, ki so jo 2. septembra odprli v Centru Nordung v Vitanju. Gre za eno najbolj edinstvenih in neverjetnih razstav o raziskovanju vesolja v Sloveniji. Po zaslugi sodelovanja z ame- riškim veleposlaništvom in Naso je na ogled kamen z Lune, ki so ga leta 1972 na Zemljo prinesli v okviru misije Apollo 17. Kamen bo v Vitanju na ogled do februarja 2021. Do novembra letos pa si je mogoče v Centru No- rdung ogledati tudi repliko vesoljske obleke, ki jo je med zgodovinskim prvim sprehodom po Luni nosil astronavt Neil Armstrong. Ameriški na- cionalni muzej Smithsonian je namreč lani ob 50-letnici prvega pristanka na Luni izdelal 15 takšnih replik, samo ena pa gostuje po evropskih insti- tucijah. V slovenskih turističnih krajih se zelo trudijo, da bi z novimi privlač- nostmi in atrakcijami povečali število obiskovalcev oz. turistični promet. Z novo pridobitvijo se lahko pohvalijo tudi v River Campingu na Bledu. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je bila uradno ustanovljena sedanja Ptujska klet? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptujska tržnica se vse bolj dokazuje kot prireditveni prostor. Nagradno turistično vprašanje privlačno. Postaviti želijo okoli 500 metrov dolg zip-line, s katerim želijo pritegniti mlajšo ciljno skupino gostov, zlasti pa še tiste, ki so jim blizu adrenalinska doživetja. Predzadnje nagradno turistično vprašanje je bilo, kot kaže, trd oreh za naše bralce oz. sodelavce rubrike. Od ukinitve živinskega sejma na Ptuj je preteklo že 17 let. Največja razstava živine Slovenije je še zadnjič pote- kala na takratnem prostoru sejmišča, kjer je danes Supernova (prejšnja Qlandia) 5. septembra leta 2003. To je bil dan, ko je ptujsko sejmišče ne- preklicno odšlo v zgodovino. Takrat so tudi obljubili, da ga bodo preselili drugam, a se to nikoli ni zgodilo. Novo lokacijo zanj naj bi izbrala stroka, pri ureditvi pa bo prevladala ekonomska naravnanost. Ptuj je tako izgubil tudi živinski sejem, ki je tra- dicionalno potekal na sejmišču ob Ormoški cesti na Ptuju. To se je zgodilo v letu, ko je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj praznoval 50-letnico svojega dela. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je izgubil tudi gospodarsko razstavo. Danes sprašujemo, kdaj je bila uradno ustanovljena sedanja Ptujska klet. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Mobilnim hišicam, ki so bile v letošnjem letu zelo dobro obiskane, so do- dali še posebno drevesno hišico, forest globe, primerno za romantični oddih za pare in predstavlja nepozabno doživetja na pragu Bleda. Pos- tavljena je ob reki Savi med Bledom in Radovljico. Njena posebnost je v tem, da se giblje v ritmu dreves. Stolp Vinarium v Lendavskih goricah je v petih letih obiskalo že več kot 446.000 obiskovalcev. Samo avgusta letos jih je bilo 18.246, kar je naj- večja zasedenost doslej v enem mesecu v petih letih od odprtja. V letu 2021 pa načrtujejo, da bodo lokacijo stolpa naredili še bolj zanimivo in Za turiste se na Ptuju vedno najde kaj zanimivega Francija  Nevaren električni lopar Upokojencu v lovu za nadležno muho razneslo polovico hiše 82-letni upokojenec iz vasice Parcoul-Chenaud v departmaju Dordogne na jugozahodu Francije se je lova na muho, ki je ga je ob večerji prikrajšala za nemoten užitek, lotil eksplozivno. Zgodilo se je v petek zvečer, ko mu je ob obedu brenčala okoli ušes in krožnika, poroča portal Le- parisien.fr. Upokojenec je pograbil električni lopar za mrčes, a ni ve- del, da iz plinske jeklenke v njego- vem domu uhaja plin, ki je čakal le še na iskro. Odjeknila je silovita ek- splozija ter uničila kuhinjo in večji del strehe. Dvainosemdesetletnik jo je na srečo odnesel le z opeklinami na roki. Po odhodu iz bolnišnice si je začasno nastanitev našel v lokal- nem kampu, popravil na domu pa se je lotila njegova družina. Usoda muhe ni znana. Foto: Profimedia/ M24