Listek.
321
sestnik ladje, stopil je drug sposoben čolnar v zadrugo. Sosebno lepo ladjo so izdelali Ljubljančani, ko je leta 1660. prišel cesar Leopold v Ljubljano, da vzprejme poklo-nitev kranjske dežele. Plovili so tudi pod Ljubljano in dalje po Savi v južne kraje. Da so se ognili slapa pri Fužinah (Kaltenbrunn), napravili so leta 1738. ob strani 810 m dolg prekop z zatvornicami. V našem stoletji pa se ta prekop ni več rabil, ampak prebivalci Sela in Vodmata so prevažali na težkih vozovih (parizarjih) blagd od Zaloga do Ljubljane. To blago razkladati in nakladati so imeli pravico zgolj Krakovčani, ki še sedaj nakladajo in razkladajo blag6, carini podvrženo. Leta 1780. so izkopali Gruberjev prekop, da bi posušili barje. V našem stoletji (leta 1840.) so za Ljubljanico stesali domači tesarji cel6 parnik (»Erzherzog Johanu«), ki je bil 28 m dolg, 4 m širok in imel 14 konjskih sil. Do Vrhnike je potreboval 23/4 ure. Ljubljančani so se s tem parnikom prav radi vozili do Lipe ali Podpeči ali k Sv. Ani ter tam napravljali razne veselice. Ali to veselje je trajalo le malo časa. Postranski potoki so nanesli veliko peska v strugo ljub-ljaničino; nastale so prodine, ki so provzročale marsikaj nesreč. Zato so že leta 1850. opustili parnik, razdelili ga in na treh „parizarjihu odpeljali čez Ljubelj v Celovec. Ko so leta 1854. dogradili železnico z Dunaja v Trst, prestala je veTika plovitev po Ljubljanici. — Prav tako lepo in pregledno, kakor temeljito sestavljeno predavanje g. profesorja so poslušalci vzprejeli z glasno pohvalo.                                             A.  Kaspret.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je izdalo tretje letno poročilo o svojem delovanji leta 1891. Društvo si je pridobilo prijateljstvo in sotrud-ništvo vseh odločilnih krogov, da, vse domovine. Slovenski škofje, slovenska delegacija v državnem zboru, deželni zastop sredine slovenskih dežela, srednji stanovi vseh strok in pozivov brez ozira na pokrajino, katera jim je ožja domovina, vsi nahajajo med usta-novniki ali podporniki tega društva tudi svoja imena. Ravno ko so se završili računi za minulo leto, došla je odboru vest, da je stopil mestni zastop ljubljanski v vrsto društvenih ustanovnikov z vsoto sto gld. — V opravilnem izkazu za 1891, leto so navedeni ti-le dohodki: osnovna glavnica konci 1890. leta gld. 24t3'o6, doneski novih ustanovnikov gld. 450'—, Kotnikovo volilo gld. iooo' —, razpoložna glavnica konci 1890. leta gld. 21496, obednice, ostale za mesec prosinec 1891. leta, gld. 4"8o, prispevki rednih članov, podpornikov in dobrotnikov gld. 88y—, obresti glavnice gld. 9240 ; skupaj so torej znašali dohodki gld. 505822. Ako se odštejejo troški v skupnem znesku gld. 115296, ostane društvene imovine konci 1891. leta gld. 39c>5'26. — Podpor se je razdelilo v minulem letu za gld. 974"— med 52 podpirancev v 196 slučajih, in sicer v gotovini 68krat in v znamkah - obednicah 128-krat. Med podpiranci je bilo 21 juristov, 11 filozofov, 5 medicincev, 1 slušatelj tehniške velike šole in izjemoma 5 učencev živili ozdravništva in 3 učenci akademije vpodabljajočih umetnostij. Vseh članov in dobrotnikov je bilo 117. Odbor tega prevažnega društva, katero kar najtopleje priporočamo imovitim Slovencem v blagohotno podporo, sestavljen je takd-le: predsednik g. Ivan Navratil, podpredsednika gg. dr. Fr. Simonič in dr. Friderik Ploj\ blagajnika gg. dr. Frančišek Sedej in jfakop Pukl\ tajnika gg. Ivan jfereb in dr. Karol Strekelj; odborniki gg. dr. Alojzij Homan, Ivan Luzar in dr. Matija Murko ; revizorji gg. Peter Hlačar, dr. VI. Globočnik pl. Sorodolski in dr. Klemeni Seshun. — Darove vzprejema prvi društveni blagajnik g. dr. Frančišek Sedej, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Augustineji na Dunaji, I, Augustinerstrasse 7.
O početku imen Sachsenfeld in Žalec. — Gospod A. Petricek, učitelj v Žalci, poslal nam je v ponatisek nastopni članek pokojnega Dav. Trstenjaka: V ustanovnem pismu novoklošterskem (Neukloster blizu Polzele) dto. 13. rožnika 1453 se omenja, da je po-kneženi grof celjski Friderik II. dal dominikancem vinsko desetino  pri Sv. Lovrenci pod