Natisoy 15.000. ^afca src" izhaja vsaki [, datiran z dnevom slednje nedelje. Jnina velja za Av-I za celo lelo ne, za pol in četrt nanerno; za Ogr-t K 50 vin. za celo za Nemčijo stane I !c'.o 5 kron, za o pa 6 kron; ngo inozemstvo se • naročnino z ožina visokost pošt-Karočnino je pla-aprej. Posamezne seprodajajopo6v. |«Jtvo in uprav- 0 se nahajata v 1 gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (itiseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za >/, strani K 16, za '/s strani K 8, za >/■• skani K 4, za >/•« strani K 2, za "/•« strani K 1. — Pri večkratnem cznanilu se cena primerno zniža. Ste?. 35 V Ptuju v nedeljo dne 27. avgusta 1911. XII. letnik. Janal in električno podjetje i spodnjem dravskem polju. (3. nadaljevanje in konec*). V zadnjih treh številkah pojasnili smo na-Eko namene, cilje, dobičke in tudi škodo, ki lih v slnčajn uresničenja tega velikanskega je tj a dravsko polje dočakalo. Mi TO nismo pretiravali. Celo mnogo zanimi-smo izpustili in še celo vrsto člankov bi iko objavili, ako bi hoteli vse dobičke popi-i bodejo temu načrtu sledili. Na naša iz-i tudi ni noben list odgovarjal; celo naj-inejši nasprotniki namreč avidevajo prav da bi bilo uresničenje tega [djetjapravi mejni kamen v go s-arskem razvitku spodnjega ravskega polja. In to je glavno! Vsi brez razlike strank in iinega mišljenja, brez razlike narodnosti in i, vsi ki znamo pomen življenja iz ljudskega, stališča ceniti, vemo in odločno tiavamo, da nam je treba gospodarskega ritka. Le pomanjkanje tega gospodarskega kitka je krivo naraščanju splošnebede in iine. Kaj pomaga vsa kmetova pridnost delavnost, ako vse stoji, ako nikjer nič aaprednje, ako je celo žemljica nehvaležna... it 86 gre za gospodarski napredek, izginiti ijo vei pomisleki in vse razlike; kajti kruh Jnakomur potreben. Priznavamo, da bi bilo Wricno podjetje tudi mestu in njegovemu nemškemu prebivalstvu v korist. Povsem e lice bi dobilo ptujsko mesto in mnogo industrije bi mu pomoglo do boljše bo-osti, Radevoljno to priznavamo. Ali ravno morajo tudi naši najhujši nasprotniki prida bi i kmetsko prebivalstvo na deželi velikanski dodiček. Vsi bi dočakali o gospodarsko bodočnost, k m e-A in meščani. Zato pa je naravnost io, ako gotovi vedno nezadovoljni ljudje jjo, da bi kmetje na dravskem polju vsled Ida .pomrli" in „svoje zemlje oropani bili" Lpod tujčevo peto trpeli" in bog ve kaj še Ti ljudje, ki take budalosti med nezavedno |itvo trobijo, pač nimajo niti iskrice prave ani do kmeta. Kmet ne potrebuje azn i h besed in obljub, marveč ospodarskega dela. Naj bi se torej v takih slučajih opustilo narodnostno in too govoričenje! Električno podjetje bi gone koristilo ne tej in ne oni politični ki: povzdignilo bi pa splošni podarsk i položaj. Premislite, dragi kmetje na dravskem polju, it vse članke, ki smo jih v zadnjih šte-btajerca" glede te zadeve objavili. Prelite bodočnost, na katero morate že z ožili ea svojo deco misliti! Premislite svoj seta položaj, ki je dostikrat naravnost obžalo-n;a vreden. Pomislite dejstvo, da bode ^n e si o podjetje le v prvem hipn ijmanje 30 do 40 milijonov kron naše kraje, kateri denar bode v deželi tal in ga bodejo naši kmetje vsaj v veliki Glej Ster. 32, 33 in 34 našega lista. meri zaslužili. Vse to in mnogo več še je premisliti. In kdor bode to kot pametni mož premislil, ta ne bode več tistih poslušal, kateri hnjskajo proti nameravanemu podjetju iz malenkostnih političnih ter strankarskih vzrokov. Izpregovorili smo besedo, ki je bila potrebna in ki bode gotovo na plodovita tla padla. Nam osebno je čisto vse eno, kako ta cela zadeva izpada. Mi vemo, da niti najstrastnejša agitacija od te ali one strani že iz stališča cesarske postave podjetja ne more preprečiti. A želeli bi, da se vse to sporazumno in prijateljsko izvrši, kar bi bilo gotovo v splošnem interesu slovenskega in nemškega, kmetskega in mestnega prebivalstva. Pričakujemo eventuelni stvarni odgovor, naj si bode od te ali one strani. Pripravljeni smo tudi, tak odgovor v našem listu objaviti. Prepirali pa se seveda zaradi tega podjetja ne bo-demo. Kajti — splošni gospodarski razvitek ne vstav.i nobena sila! Politični %egled. Cesarjev rojstni dan se je dne 18. avgusta zopet po celi državi slovesno praznoval. Ta dan je pač vedno dokaz, s kako vročo ljubeznijo se spominjajo vsi avstrijski narodi svojega sivolasega vladarja. In tudi v celem inozemstvu, zlasti v Nemčiji, se spoštuje cesarja Franc Jožefa I. kot vzdrževatelja evropejskega miru. V interesu tega miru kakor tudi notranjega miru avstrijskega bi bilo, da bi se ta rojstni dan še mnogokrat ponovil. Kmetijski poduk v armadi. Državno vojno ministerstvo sklenilo je sporazumno s poljedelskim ministerstvom, da bode vpeljalo v avstrijski armadi kmetijski poduk. Na Nemškem se je ta uredba prav dobro obnesla in je misel iskreno pozdraviti! Nova vojna postava, s katero se bode državna zbornica prav kmalu pečala, obsegala bode tudi določbo, po kateri se ne bode na smrt ali na težko ječo čez 10 let obsojene zločince več v armado sprejemalo. 0 prebivalstvu. Število vojakov in civilnega prebivalstva, odnosno razmerje med temi številkami je prav zanimivo. Po posameznih krono-vinah sestavljeno stoji to razmerje tako-le: dežela: vojak: civil: Galicija ............63.202 7,958.924 Češka............39.406 6,734903 Nižjeavstrijska . . ■......38 565 3,492.183 Moravska...........14.670 2,606.274 Štajerska ........10.461 1,431.140 Tirolska in Vorarlberg.....18420 1,073.872 Salcburg...........2.021 212.576 Koroška.........6.464 381.271 Kranjska...........3.152 521.931 Dalmacija..........8.966 637.096 Šlejija............4 908 751.682 Bukovina...........3.994 797.370 Zgornjeavstrijska........7.714 844.953 Primorska..........24.867 869590 Angleška odvisnost od uvoza. Kakor znano, je na Angleškem kmetijstvo že skoraj popolnoma izginilo. L. 1851 šteli so na Angleškem med 1000 prebivalcev še 106 oseb, ki so se pečale s kmetskim delom. Leta 1901 pa jih je bilo le še 30. To nazadovanje kmetijskeg prebivalstva se je seveda še naprej razvijalo. V ednakem razmerju pa je postajalo angleško ljudstvo odvisno od tnjaga nvoza življenskih sredstev. To kažejo sledeče številke. Redilo seje na Angleškem: Leto 1884—1888 1889—1893 1884—1898 1899—1903 1904—1906 od domače pšenice milij. oseb 1207 110 95 91 82 od tuje pSen ice milij. ose 236 268 301 325 350 skupaj milij. oseb 363 37-8 39-6 416 432 ena tre- V letih 1884 do 1888 redila se je tjina angleškega prebivalstva od doma pridelane pšenice, 1. 1906 pa komaj ena petina. Iz tega je razvidno, da živi angleško prebivalstvo popolnoma od tujega kruha. Naj se govori kar se hoče o moči denarja — dvoje stvari si ne sme noben narod od drugih izposoditi : tuja živ-ljenska sredstva za svoje prebivalce in tuje moštvo za svoje vojske. Gospodarsko zdrava ni nobena država, kjer ni zdravega kmetijstva! Prof. dr. Spiegelberg, spisatelj slovite knjige „Lehrbuch fiir Geburtshilfe", piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni v Vratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef-ova grenčica v tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa, ne da bi to imelo kakih posledic in ne da bi grenčica vsled tega izgubila na svojem učinkovanju. 4 ui Dopisi. Središče. Gospod urednik, prosim Vas, pripravite mi za prihodnjo številko Vašega lista nekaj prostora, hočem naše „oberpurgarje" malo poščigetati . . . Središčan. ObriŽ. (Požar.) Dne 17. t. m. izbruhnil je v gospodarskih poslopjih našega občinskega prodstojnika okoli 11 uro po noči ogenj. Le hitri pomoči požarnih bramb je pripisovati, da ni tudi hram zgorel. Pri požaru odlikovala se je posebno novo ustanovljena frankofska požarna bramba, ki je tukaj prvikrat imela pokazati svojo izurjenost. Vsa čast in hvala ji! Ormož. (Cesarska slavnost.) 18. t. m. vršila se je običajna cesarska slavnost mestne požarne brambe ormožke. Te slavnosti udeležila se je tudi polnoštevilna, novo ustanovljena frankofska požarna bramba. Pri banketu sledilo je več govorov in se ima posebno omeniti govor g. Bauer-ja in g. Verhofščaka ml. Prebivalstvo Ormoža in okolice pričakuje, da boste obe požarni brambi vedno skupno delovali za blagor in na korist in pomoč bližnjih. Dopust ob žetvi. Brezdvomno bila je vpeljava dopusta ob žetvi leta 1908 pripomoček za kmetijstvo. Po-iskusna izpeljava teh dopustov ob žetvi (Ernte-urlaub) v letih 1908 in 1909 imela je lepe uspehe. Dokazano je zdaj, da je ta uredba ravno tako iz gospodarskega kakor iz vojaškega stališča opravičena. Vsled tega se je izvršilo stabilno ureditev z odlokom c. k. vojnega mini-sterstva z dne 8. maja 1910. Namen dopusta ob žetvi je ta, da se kme- Ptujn. JPO : UZiyailill Od Sad JO 8e Prip°toca StraschhTova gren&ica iz zelenjave vzeti. leta segreje prijetno truplo in preproči prehlajenj«. torn in poljedelcem med njih glavnim delavnim časom primerno pomoč prinese in s tem njih gospodarsko stališče izboljša. Zaradi različnosti časov žetve se te dopuste ne more za vse pokrajine ednakomemo določiti. Daje se te dopnste sporazumno s politično oblastjo med časom žetve žita, koruze ter mrve in vinske trgatve. V južnih krajih monarhije dobijo tak dopust tudi oni, ki se pečajo z izdelovanjem svile. Med glavnim časom žetnih dopustov se uredi pri vojakih tritedensko poči vanje orožja in to pri infanteriji, pri lovcih, pri težkih havbic-divizijah ter pri gorski in trdnjav-ski artiljeriji. Dopuste podeliti je po regimentih v ednakih rokih; le pri trdnjavski artiljeriji zamore se termin ali rok tudi po batajlonih določiti. Termine dopusta določiti je do konca maja vsacega leta sporazumno a politično oblastjo od strani komandantov vojakov; poznejše prenašanje določenega roka sme se izvršiti le izjemoma zaradi nenavadnega vremena. Tako prenašanje se potem v vsakem slučaju razglasi. Pri kavaljeriji in poljski artiljeriji (razven težkih havbic-divizij) zamore se dopust ob žetvi z ozirom na težavno izvežbanje moštva in na opravke s konji le posameznim ljudem podeliti; splošnega počivanja orodja se pri tej vrsti vojakov ne vpelje. Zato je tudi tukaj število dopust izpuščenih veliko manjše nego pri drugih vrstah orožja. Tudi se splošne dopuste ob žetvi ne dovoli pri tehničnih vojakih, pri saniteti, trenu, in še pri nekaterih manjših vojaških oddelkih (n. p. Artillerie-Zeugsanstalt, Militar-verpflegsdepot). Posamesnikom se pa seveda tudi pri teh vojaških oddelkih žetni dopust podeli. Med velikim jesenskim počivanjem orožja se žetne dopuste pri vseh vojakih brez težave podeli. Pravico do dopusta ob žetvi imajo: 1. Lastniki podedovanih posestev gotove velikosti (zemljišče posestva mora zadostiti za življenje pete-roglavne družine, ne sme prekositi štirikratno svoto take potrebščine). Nadalje njih. sinovi, zeti, vnuki, ki pridejo kot preskrbovalci družine v zmislu § 34 vojne postave v poštev, ako že niso iz tega vzroka itak le nadomestni rezervisti. — 2. Najemniki takih posestev odnosno njih sinovi. Lastniki ali najemniki nepodedova-nih malih ali srednjih posestev ter njih sinovi in vnnki. — 4. Kmetijski delavci zadnjega pre-zenčnega leta. Med splošnim jesenskim počivanjem orožja zamorejo tudi posredni kmetijski delavci, to je taki ljudje, ki niso sami kmetijski delavci, ki pa jih vendar njih stariši za druga dela potrebujejo n. p. zidarji, pokrivalci streh, ključarji, mizarji, čevljarji itd.) žetin dopust dobiti. Ne dobijo pa dopusta enoletni prostovoljci, rekruti, v izvežbanju zaostali ljudje, slabo konduirani vojaki in taki jz okuženih krajev: j Zobna krems |fjK\w S E Ustna voda « Novice. Klerikalni voditelji o klerikalnih listih. Znano je, na kako nizkem stališču stoji večina klerikalnih časopisov vseh jezikov. Pošteni klerikalni voditelji in visoki duhovniki to sami priznavajo. Tako je rekel znani klerikalni vodja dr. Bachom že L* 1902: „Nobeno časopisje no stoji tako nizko in v nobenem se tako grdo ne bojuje, kakor v klerikalnem časopisju. To ima le osebno psovanje in zasraraovanje, kjer mu primanjkuje stvarnih razlogov". — Katoliški duhovnik dr. Jos. Miiller napisal je v listu ,Theo-logisch-praktische Monats-schrift" sledeče besede o klerikalnem časopisjn : „Le poglejmo surovost v polemiki, brezsramno laž in zaničevanje učenih mož, ki niso klerikalci. Klerikalno časopisje je slabše (schofler) nego nasprotniško". — Katoliški duhovnik dr. Bumiller rekel je dobesedno: .Pomanjkanje poštenosti je resničnosti in glavno znamenje klerikalnega časopisja". — Nadalje piše katoliški duhovnik dr. Kari M. Kaufmann: Klerikalni stranki neprijetnega moža se mora uničiti in nobeno sredstvo ni preslabo, da se ga hujska v smrt: vohunstvo, denuncijacija, prelomljenje pisemske tajnosti, nasilje pri nesamostojnih činiteljih, laži in obrekovanja. Najneumnejše laži so pri klerikalcih le deli dolge verige". — Katoliški profesor dr. Lichtenberger je pisal: „V vsaki številki klerikalnih listov najdemo laži, na vsaki strani surovost in neotesanost". — Strogo katoliški politik in urednik dr. Sigi pa je rekel o klerikalnih listih: „Lažejo kakor hudič in goljufajo iz principa". — Kaj bi ti pošteni katoliški možje šele o slovenskih klerikalnih listih rekli, ki so še tisočkrat gnusnejši nego nemško-klerikalni ?! Iz Spodnje-Stajerskega. Pozor, kmetje v ptujskem okraju! Z ozirom na vedno še nastopivšo kugo na gobcih in pnrkljih je c. k. nam&Btništvo v Gradcu aa 6. septembra določeni ogled goveje živine v Ptuju odpovedalo in se ta ogled (Rinderschau) torej ne vrši. Glej tudi inzerat v današnji številki našega lista. Proti C. k. kmetijski družbi pričeli so klerikalni listi zdaj z vsemi sredstvi hujskati in agi-tirati. Splošno je znano, da je ravno c. k. kmetijska družba velepomembna v gospodarstvu naše dežele. Pri najrazličnejših funkcijah kmetijstva pomaga ta družba z velikimi sredstvi, — mnogo živinorejskega, travniškega, poljskega, vinogradniškega napredka je ravno nje zahvaliti. Seveda je c. k. kmetijska družba nepolitična in brezstrankarska. Narodnostne hujskarije, politične gonje, vsega tega, kar je zastrupilo naše javne življenje, ni in ne sme biti v tej družbi. Družba je bila doslej vedno v rokah značajnih mož, ki so imeli edino en cilj: pomagati kmetskemu ljudstvu z izboljšanjem njegovega gospodarstva. To pa klerikalcem ne dopade. Oni bi dobili tudi c. k. kmetijsko družbo radi v svoje kremplje, da bi jo potem v politične svoje namene izrabljali. Zato in za ničesar druzega se jim ne gre. Kako Zdaj je čas velikih požarov. Tako je tudi pogorel svetovno znani hotel >Post< v Tegernsee na Bavarskem. V hotelu je bilo okroglo 200 gostov, ki so sedeli ravno pri skupnem obedu, ko je zadonel klic: ogenj! Nastala je velikanska panika. Gosti so bežali najprve na prosto in potem zopet nazaj po svoje vrednostne predmete. K sreči ni prišlo nobeno človeško življenje v; nevarnost, Yeliki požar. ^afvehtanskT13 ) ._!as niedergetrparmte f&st-ttoteifoTegemsee znajo ti brezvestni in sebični klerikalci trn gospodarskih organizacijah „delali", kadar p: na krmilo, dokazali so že opetovano. Om le dr. Sušteršičevo afero z žlindro, na tično izrabljanje gospodarskih zvez, na z; Ijanje kranjskih deželnih denarjev za fi klerikalna podjetja itd. itd. Vedno ista klerikalec ima k sebi obrnj roke . . . Kakšne pojme in cilje imajo kalci, dokazali so ravno zdaj na Kranj Tam je vsled nesrečne suše pričakovati veliko pomanjkanje krme in vsak otrok ve tO pomeni. Ako bi imeli na Kranjskem vla> klerikalci res le iskrico ljubezni do kmeta, tem bi morali skušati preskrbeti ceno krmi Pa so ravno nasproti storili : K 1 e r i k a 1 ci st| pokupili krme, kolikor bojo dobili] in bodejo zdaj 1000 vagonov krni na Bavarsko izvozili. 1000 vagono?jej približno 1 milijon 200 tisoč kilogramov mrre;| in to velikansko množino so slovenski klerikaki| slovenskim kmetom odtegnili v času, ko bolj kmet moral zaradi pomanjkanje krme strehe odkrivati . . . Tako torej slovenski klerikalci! In tako gospodarstvo tudi v štajerski c. k. kmetijski družbi Zato ravno so pričeli zdaj z najgršimi laid hujskati proti tej družbi, da bi kmetom it zadnjo opomoro v njih težkem boju za vzeli. Ali štajerski kmetje se ne tako daleč zapeljati kakor kranjski tovariši litikujoče farštvo okoli prevzetnega dr. KoroS naj bode prepričano, da velja beseda: vsak« sila do vremena! Vse ne bodejo stisnili pol Korošcev cilinder. Zalo kljičemo že danes ta klerikalni gospodi: roke proč od c. k. km»« tijske družbe, kajti drugače si bodtfl temeljito prste opekli! Dravsko polje bi klerikalci prav r svoje kremplje dobili. Zato priobčil je zbesneli pop v zadnjem „Slovenskem gospodarji nesramno-neumni članek, v katerem bluje 0| in žveplo na „Stajercijance". No, kmetje že vedo, da je vse tisto dobro, kar ta1 umnejši list pod Božjim solncem obreknje, Z nas blazno divjanje dotičnega črnega fam prav nič ne vznemirja. Klerikalci so stali v» na stališču, da je Bogu dopadljivo, ako nega nasprotnika blatijo... »Gospodar neverjetno predrznost, da očita „Stajercijani protestantizem, sovraštvo do Avstrije in Malika, nemčurstvo in ne vemo kaj vse božnim klerikalnim sleparjem bode pa enkrat pošteno po nosu dati! „Štajercijanci bili vedno boljši kristijani in katoličani politični farji. Katoličanstvo na jeziku ni moti vredno. Zakaj pa je zatajil dr. Korošec dnbrn niško sukno in postal politični hujskač najgiij vrste, ako mu je res toliko za vero? Dubonl ljubezni bi moral biti in razširjevalec sovraitaj je postal! Izdal je svoj stan in pozabil na8«jj duhovniške prisege. In taki ljudje hočejo tri vzor-katoliki ? ... Kmeta ljubijo klerikalci, ta piše „Gospodar". Seveda ga ljubijo, dokler iti! kmet polno denarnico! Farška bisaga je klerikalizma. In „dobri kristijani" so pri kalcih le tisti kmetje, ki jim vedno nosijo, fl bode kmet še tako reven in usmiljenja vredaj politični far ga bode našel in mu bode zadnjo kapljico krvi... Kar se pa tiče vinstva in sovraštva proti Avstriji, naj čred le raje molčijo. Klerikalci hočejo sedanjo Avstffl razbiti in novo jugoslovansko deželo uresnmj To so njih voditelji opetovano povedali. S Si in Hrvati nas hočejo združiti, trializem how vpeljati, našo kronovino hočejo raztrgati in m skega revolverskega kralja ljubijo desetkrat m nego našega cesarja. In ti hočejo nekaj o a striji govoriti! Kdaj pa je bil klerikalec k p triot? Klerikalec ne ljubi druzega nego svoj i in trebuh mu je domovina! In tisti politai| pop, ki strelja svoje kozle po n Gospodarja' nI ima še nesramno predrznost, da Bkmetskega sina", naj pometa pred gom. Ko bi bili cerkev in vera od politični farjev odvisni, bi že davno izginili. In Avstrijskem vladali politični farji, bila je tlaka izraz njih „ljubezni". Na Dravskem | ne bodejo popi mnogo kalinov nalovilili! Pri »narodni stranki" so v silni zadrej radi sitne smole njih voditelja dr. Knkora.] gotovo nismo tisti, ki so vpeljali v politi£joi l| brskanje po osebnem blata. Vraga, vsi grešni ljudje in kdor je brez greha, naj kamen na — Kukovca. Edino na spodnjem erskem je tudi mogoče, da se izrablja v po-iirem boju stvari, kakor je ona z dr. Kukov-(em. Drugje se živ krst ne briga za „roman-f' dogodbico pikantnega življenja slamnatih tdovcov. Prvaštvo pa je vstvarilo pri nas razmere, da je osebni boj postal potreben. Sicer nuno klerikalci nimajo nobenega povoda, da bi te zgražali nad dr. Kukovčevem romanom. Kajti p apodnještajerskih farovžih se še vse kaj ga godi in najrobatejši pisci francoskih cijskih romanov bi zardeli, ako bi le del teh farovških romanov poznali. Klerikalci naj Kukovcu nič ne očitajo ... Mi smo za-'Jwieo tega gospoda iz dveh razlogov omenili: prvič zato, ker je sedela ravno dr. Kukovčeva tačica vedno na visokem moraličnem konjičku. V svojih slovensko in nemško pisanih listih je ta stranka vedno kvasila o „močvirjn" lipodnještajerskih Nemcev ter naprednjakov. Vohali so ti narodojaški nžurnalisti" tudi pod spor.nje krilo nemških dekel; vse jim je bilo prav. tem narodnjakarjem v Celju, ki so se poti nam celo z enim Watzlawekom združili. ile :z tega razloga bi bili pač presneto pozab-Ijivi ako bi Kukovčevi aferi ne obrnili nikakor-iae pozornosti. Die Rache ist siiss, čeprav ni to lačelo posebno krščansko. Sicer pa imamo [itej stvari še drogi vzrok. Dr. Kukovec ni b vročekrvni slamnati vdovec, namreč tudi navidezni vodja „narodoe stranke". V svojih listih je pustil že pred sodnijsko razpravo ;i, da vse skupaj ni res, kar se o njemu Id C seksuelnem vprašanju govori. Pozneje je i pa le pred sodnijo dognano, dokazano in • dni zapora potrjeno, da je povest o grmovju Ksnična. In začulo se je novico, da hoče dr. vse svoje častne službe odložiti ter ob peči pepel na grešno glavo trositi. In to je zanimivo! Ako izgubi „narodna stranka" še dr. Kukovca, potem — adio, bella patria! Ku-jkovtc je „narodni stranki" danes potreben in idler ne more brez njega izhajati. V interesa tiste žlobodrije, ki ji pravijo „narodna 1°, je torej, da — odpusti dr. Kakovčeva soproga možu vse grehe in ga javnosti i. Pa tudi v našem interesu je to; kajti dr. Kukovec je — vsaj za nas! — pravi pa idi .najboljši" voditelj »narodne stranke"! Mariborske okrajne volitve so se te dni |d precejšnim razburjenjem in ob strastni agi- taciji nasprotnikov izvršile. Prvaki vseh strank so se združili, da bi dosedanji napredni zastop vrgli. Agitirali so ti zagrizeni nasprotniki z vsemi in tudi z najgršimi sredstvi. Mislili so pač, da bodejo tudi v okrajnem zastopa tako lahko zmagali, kakor pri državnozborskih volitvah, kjer je bila neumnost in laž močnejša nego pamet in resnica. Pa tukaj ni šlo tako lahko. V okrajnem zastopa mariborskem ne bodejo prvaški klerikalci nikdar zagospodarili, pa če se Koroščeva armada tndi na glavo postavi Kmetje-davkoplačevalci poznajo prvaško gospodarstvo v raznih drugih sosednih okrajih. Oni vedo, da se gre tej 99 krat »slovenski" gospodi edino za politično moč v okraja, nikdar pa ne za splošno koristno gospodarske delo. Pod koto političnih kaplanov a la dr. Korošec bi prvaki radi kmete v mariborskem okraja spravili. Svoje ideje, ki so jih pri svojih faliranih „konzumih" in bankerotnih „posojilnicah" pokazali, bi radi tudi v tem javnem zastopu vdomačili. Posledica bi pa bila, da bi morali itak preoblo-ženi kmetje za prvaške hujskače račune plačevati... To so volilci v mariborski okrajni zastop natanko vedeli in zato so tudi svoje glasove za dosedanje napredno-nemške kandidate oddali. Zmagali so torej našivrli so m i šlj e n i ki p o p o 1 n o m a in v vseh treh razredih. To je jako lepi in celotni uspeh naše misli. Res je sicer, da so nasprotniki v nekaterih razredih precej glasov skupaj spravili in da naša večina ni bila povsod velika. Ali to je na eni strani posledica neke gotove malomarnosti; na drugi strani pa so bili naprednjaki preveč samozavedni in so se nasprotnikom le smejali. V bodoče naj bi si torej zapomnili, da se nasprotnika ne sme nikdar podcenjevati, marveč da se mu mora vedno odločno in celotno nasproti stopiti. Sicer pa nam ta opomba ne sme zagreniti veselja nad lepo zmago. Volilci v mariborskem okraju so pač dokazali, da so politično zreli in da se jim gre v prvi vrsti za pametno, pošteno gospodarsko delo. Čestitamo torej prisrčno vrlim samo-zavednim volilcem, kakor tudi izvoljencem ! Oj ti vroča pobožnost! V Konjicah spada med najpobožnejše članice tamošnjega BMariji-nega društva" komaj 16 letna hčerka posestnika Bezevšek. Dekle je tako pobožna, da se nahaja zdaj nakrat v — dragem stana. Od same pobožnosti si je namreč za pol ure privoščila „nebesa" na tem sveta in pričakuje zdaj posledice svoje gotovo od političnih duhovnikov priučene pobožnosti... Žalostno pri tej stvari je le dejstvo, da si je njen oče, posestnik Bezevšek, stvar preveč k srcu vzel. Napaka njegove pobožne hčerke je šla namreč nesrečneža vedno po glavi. Prišlo je do družinskih prepirov in naposled se je zgodila nesreča. Bezevšek je namreč te dni enkrat vse svoje ljudi v cerkev poslal. Potem je zabil v strop sobe žebel, na katerega se je obesil. Ko so prišli domači domu, našli so ga mrtvega na sredi sobe viseti. Priporočali bi slavni duhovščini, da naj bi z dobrim in poštenim podukom take žaloigre preprečili! Procesija in poŠta. Mi gotovo nimamo ničesar proti procesijam. Ali tudi c. k. pošta je potrebna. Te dni enkrat, — tako se nam poroča iz Konjic? — peljali so trije duhovniki procesijo v farno cerkev v Žice. Na poti dohitel je procesijo poštni voz, ki pelje v Poličane k brzovlaku. Neki preveč vročekrvni kaplan je takoj zapovedal poštiljonu, da mora počasi za procesijo voziti. To pač ni šlo! Kajti poštiljon je sicer izborni katoličan, ali on je tudi c. k. služabnik in kot tak mora svojo dolžnost izpolniti. Zato je mož zatrobil in se naprej odpeljal. Kaplan je moral svojo jezico pogoltniti. Upamo, da mu no ostane v želodcu. . . Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; Bcjmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 26. avgusta v Brežicah (svinjski sejem); na Bregu pri Ptuju*; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad. Dne 28. avgusta v Svečini, okr. Maribor; pri sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Ribnici*, okr. Marnberg. Dne 29. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Orešju**, okr. Brežice; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Žalcu**, okr. Celje; v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica; pri sv. Tomaža**, okr. Ormož; na Muti**, okr. Marnberg. Dne 30. a v g a s t a na Ptuja (sejem s ščetinarji); na Hajdini*, okr. Ptuj. Dne 31. avgusta na Bregu* pri Ptuja (svinjski sejem); v Konjicah*; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 1. septembra v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Rogatcu (sejem s ščetinarji); na Žigrtovem, okr. Sevnica; na spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Rogatca (sejem s ščetinarji; v Arnačah**, okr. Šoštanj; v Št. Ilju v Slov. gor.**, okr Maribor; v Trnovcu*, okr. Ptuj; pri Sv. Ilju pri Turjaka**, okr. Slov. Gradec; na Planini**, okr. Sevnica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 3. septembra v Št. Ilju v Slov. Poročali smo že, da [iose vršili deloma še jiecokončani štrajki na An;leskem, ki so bili »bolj revoluciji kakor lnaradnemu štrajku podobni. V mestu Liverpool igodili so se pnvi, krvavi boji. De-hici so bili oboroženi ■ se vojaštvu niso 'i uaknili. Več kot 11(0000 delavcev najavilo je na cestah hikade in se je bo- |ft> s kamenji ter re-ldverji proti vojaštvu. | Y(e hiše so bile zaba-nbdirane. Iz tlaka se je iztrgalo kamenje, — 'i i eno besedo, bilo je kikorv revoluciji. Dva policista sta bila ubita, rte kot 100 oseb pa | J bilo težko ranjenih. Generalni štrajki so ineli seveda žalostne nsoodarske posledice. Vsak dan je bilo za 'i *£ milijonov škode. pjbujse je učinkoval bilk železničarjev in [ nornarjev, ki je ves »fjrtki promet vstavil. Štrajki na Angleškem. DerStrassenrtainpF in Liverpool. Khie dve sliki kažeta posamezne prizore iz teh bojev. Na prvi sliki vidimo prizor iz cestnih lotjev v Liverpoolu, kjer je bilo ravno najhujše. Delavci so policijske jezdece iz konjev metali. U hladnokrvnosti angleške policije, ki ni streljala, se je zahvaliti, da ni v veliki gneči boj še IfalO'tnejSe posledice imel. Druga naša slika kaže vrsto vozov z življenskimi sredstvi, ki jih policija na konjih ter vojaki strazijo, ker bi jih drugače delavci takoj razbili. Na vsakem vozu |e bilo par policajev ali vojakov Štrajki na Angleškem so dokaz neverjetnega nasilja tistih de-Knkih krogov, ki niti svojih lastnih voditeljev ne poslušajo. S takim nasiljem si delavstvo ne nore boljše bodočnosti doseči I Gildervom Rlesenstreik in London. Goricah, obr. Maribor. Dne 4. septembra v Zrečah**, okr. Konjice; na Tinjskem*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Celju*; v Racah*, okr. Maribor; v Kamnici*. okr. Maribor; v Ormožu*; na Vuhredu, okr. Marnberg; v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 5. septembra v Ormožu (svinjski sejem): v Radgoni*; v Rogatr.n*. Dne 6. septembra v Dobjem*, okr. Kozje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; v Lu-Čah (sejem z drobnico), okr. Arvež. AutOmobil nekega vinskega trgovca iz Kra-pine povozil je pri Sv. Križa 12 letno deklico Opreznik iz Negove, ki je bila takoj mrtva. Šofer je pri nesreči nedolžen. Poročil se je g. Emil B 1 a 8"s v Sv. Barbari v Halozah z gospico Zlato Stern v Malem Bukovcu. čestitamo! Kamenje V vlak metali so pri Trbovljah posoruveli fantalini. V vodnjak padla je v Lokrovici pri Celju poseatnica Marija Jezernik. Potegnili so mrtvo iz vode. Nesrečnica zapušča 7 nedoraslih otrok. Telico ukradel je posestniku v Ravčah hlapec Pristernik in jo prodel nekemu mesarju. Dali so ga v luknjo. De Carro. Naša slika kaže pokojnega imenitnega zdravnika doktorja Jeana Chevalier de Carro, ki je umrl 1. 1857. Bil je v razvitku avstrijskega zdravilstva velepomemben. On je vpeljal tudi cepljenje k&z proti nalezljivim boleznim in je kot prvima svojima dvema sinovoma z velikim uspehom kdze cepil. Njemu gre tudi glavna zasluga, da se je to varstveno zdravstvo potem po celi DrJ«an(}«!vatier de Carro Evropi razširilo. S tem se je zlasti grozovito bolezen >črnih koz« omejilo. Kako huda je bila ta bolezen, dokazuje dejstvo, da je le na Nižjeavstrijskem vsako leto 2000 oseb na nje umrlo. Za časa »črnih koz« koncem 18. stoletja je umrlo na tej bolezni v Evropi 400.000 oseb. Danes te bolezni skoraj več ne poznamo In gre zato doktorju de Carro glavna zasluga. ,. 4 .-, Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Andreja Stern v Račjem. Požaraiki so bili takoj na lici mesta. Ali nekateri ljudje mislijo, da smejo pri požaru le zijala prodajati, ne pa pomagati. Ukradel je neznani tat sodarju Pichlerju v Mariboru 170 K vredno kolo. ' Pobegnil je iz Maribora čevljar Bartel Korošec. Preje je ukradel mojstru Narathu 1600 K. Vsled vročine je zadela kap posestnika Načeta Pelko v sv. Petru m. s. Delal je celi dan na polju. Nesrečnež bil je takoj mrtev. Ribe kradla sta graščaku Galletu pri Dobrni fanta Blasietto in Mimik iz Lemberg. Orožnik ju je zasačil in sodniji naznanil. Pazite na deco! V Dolu pri Rogatca je pasla 6 letna hčerka posestnika Goričarja živino. Otrok je imel užigalice in si je napravil ogenj. Nakrat primejo plamena otrokovo obleko in predno je prišla pomoč, dobil je nesrečni otrok take rane, da je še isti dan umrl. V spanju ukradel je neznani tat mesarju Sevič kolo v vrednosti 100 K. V Oko padel je delavcu Koprivšek v Storeh kos kovine; revež bode bržkone oslepil. V nogo vsekal se je pri delu v Trbovljah rudar Delost. Ranil se je pri temu jako težko. Samomor. Zaradi družinskega prepira vrgel se je pri Slov. Gradca sin posestnika Werdniga pod vlak. Vlak je mladeniča popolnoma zdrobil. Zaprli so v Celja postopača Vinko Hajnšek zaradi raznih tatvin. Po romanju. Zakonska Vodovnik iz Starega Trga pri Slov. Gradca napravila sta romanje v Sjele. Ko sta prišla zopet domu, padla je žena ponoči baje iz postelje in se je tako težko ranila, da je kmalu umrla. Kolera v Mariboru? Pretekli tedea se je opazilo v Maribora mnogo razburjenja. Neka gospa Hobacher je namreč jedla laško grozdje in je hipno z vsemi navadnimi znaki kolere zbolela. Zdravniki so napravili takoj vse varnostne uredbe, da se bolezen ne razširi. Pozneje se je izkazalo, da bolezen sploh ni bila kolera in da je vBaka nevarnost odstranjena. življenje rešil je portir Zangger v Celja nekemu tujemu gospodu, ki bi pri kopanju kmalu utonil. Zangger je že več osebam življenje rešil. Vsa čast pogamuemu moža! Rudarska nesreča. Na ^versaca" v Hrastnika je ponesrečil radar Franc Spljet. Padel je kamen nanj in ga težko ranil. Od SV. Urbana se nam piše: Mladega ptička po imena Skaliber je v pondeljek orožnik pripeljal v zapor, ker je hotel svojega očeta vstreliti. Cnj, čaj, kaplan Malajnar, kakšnega prijatelja imaš . . . Ogenj. V Rogatca je pogorelo kletsko poslopje posestnika Kregarja. Škode je za 800 K. Pravijo, da je nekdo iz sovraštva zažgal. 30 kokoši ukradel je neznani tat posestnici Mariji Peterffi v Rogaški Slatini. Škoda znaša »0 K. Uboj. V pretepa v Storeh ranil je fant Janez Lah tovariša Antona Pinter z nožem, tako da je ta v bolnici umrl. Laha so zaprli. Nepošteni najditelj. Neki oficir je na postaji v Zidanem mostu pozabil svojo denarnico s 400 K. Našel jo je neznani gospod, ki je potem izginil. Iz Koroškega. Materi pomagati je hotel Rudolf Gsodam v sv. Lenarta. Drugi mož njegove matere se je namreč hudo z njo prepiral. Fanta je to tako razburilo, da je vzel revolver in je očima težko ranil. Iz drevesa ustrelil je pri Huttenbergu neki 15 letni fant svojega tovariša. Le-ta se je nahajal na drevesu, zadnji pa je v šali s puško nanj nameril. Pnška se je sprožila in nesrečnež je padel iz drevesa ter je par ur pozneje umrl. Krvavi ples. Pri Treibachu so se odrski lavci pri plesu z domačimi stepli. Madhri| vzeli takoj nože. Vnel se je krvavi boj. K»[ feldski kučijaž je bil takoj mrtev, ksr Madžaroni \rat prerezali. Neki drugi dobil 9 sunkov z nožem. On in še eden rišev so težko ranjeni. Tadi dve dekli s njeni. Storilce so orožniki zaprli. Oropati hotel je svojo ljubico neki slik' pomočnik v Beljaku. Slučajno je pri; čuvaj in ga je prepodil. Požar. V Jellu pri Gusnitzu so Kramraerjeva poslopja. Škode je za 12.0 \l skale padel je na Gasgenalpe pri drauburgu pastir Peter Huber. Mrliča so ^ pri rožah, ki jih je na gori trgal. Pod Vlak prišel je v Sv. Andrej obfinsBi revež Kopelbauer, ki je bil duševno bolan. Bi vežu je truplo in glavo zmečkalo, da je bil ta-| koj mrtev. Zbesneli automobil. Pri Paterniona se jt| zgodil čudni slučaj. V nekem avtomobila, v terem se je nahajalo več gospodov iri dam, je baje šoferju zmešalo in je hotel bencin žgati. Bili so to Angleži, ki so se po pretepu vendar naprej odpeljali. Neki „ so imeli vsi. Težki sum. V Beljaku so zaprli natak Berger; sumijo ga, da je hotel Vetterjevo tovarno zažgati. Vlomili so pri županu Steinbrugger vMob>| bichlu in ukradli 50 K denarja. Neznane storilce] še niso vjeli. Iz Drave potegnili so pri Šachsenburgn mrliča neke 25 letne ženske, ki je morala ie dalje časa v vodi ležati. Ponesrečena konja. Pri Lavamiiadu je poginil konj posestnika Kassbauer vsled vročine;| vredeu je bil 600 K. — Istotako je padla ko-j bila posestnika Reehberger in si zlomila vrat', Vredna je bila^ 500 K. Tatvina. Čevljarja O. Rettl v Beljaku ukra-| del je neznanec 90 kron vredno kolo. Iz voza padel je, baje vsled pijanosti neprevidnosti, hlapec Anton Warum v Celovca. Pretresla so se mu možgana, tako je par dni pozneje v bolnišnici umrl. Požig? Pri posestnika Riesnet v bližini| Graf'ensteina_ je pogorela hiša z gospodarskim! poslopjem. Škode je za 22.000 K. Splošno se[ sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Vsled zastrupljenja umrla je gospa Fahrenberger pri Celovcu. Neko babico so zaprli, ker je baje pokojnici strup dala, da odpravi sad telesa. Ukradel je neznani tat krčmarici Turk v Celovcu 300 K, njeni dekli pa 93 K. -! Portschachu je bilo dijaka A. Rapatz kolo u deno. Saški kralj prišel je zopet na lov v revir pri Trbižu. Pozdravilo ga je vse prebi stvo prisrčno. Dama S91 ki drži kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli tei&t dobiti in obdržati, umira se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka nSteckenpferd") od Bergmann I Co. Tilsita i. E. Kos za HO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Kmetovalci! Vsi se še živo spominjate, kake rane nam je zadala suša v letih 1908 in 1909. Prilično tako se godi ic:os ljudem po severni Avstriji, južni in srednji Nemčiji ter zapadni Francoski. Opozarjali smo vas v zadnji številki našega lista, da ne prodajajte za katerokoli ceno sena, katerega vam je Bog dal v obilni meri lansko leto in 190 katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. — 5 — kaiero se je naredilo na vlado, se povoljno z dovoljenjem, nakupiti za vsak sod- aj po eno stiskalnico za seno. Zalagali bomo omenjene kraje potom Zveze kmetijskih L'j po ugodnejših conah, nego so nam jih pone- ponujati prekupci s senom; slišalo se je celo po 1 K 40 v metrski stot. Vprašanja po ki prihajajo iz zgoraj omenjenih krajev kar bodisi na c. k. kmetijsko druibo, bodisi na etljslcih zadrug, so povzročila, da se zadružnim "daja že precej črez 5 kron cent in bo cena, da soditi po poročilih, še zdatno poskočila. : je po zgoraj omenjenih krajih tako pritisnila, "Ija izsušena na meter globoko. Pojavljala se 'tudi tam posledica, da bodo rastline usahnile Se niti drugo leto ne bo pošteni: košnje, četudi suša. Travino in deteljino seme utegne ' poskočiti zdaino v ceni. Havnejše pri stvari pa bo to, da se bo v tistih cena zdatno znižala. Za to je kmetijska "segla tudi v tej zadevi vmes ter pros'la vlado zdeielnim odborom in Zvezo kmetijskih zadrug, ■i vsem posestnikom, da si nakupijo živino, ki gotovo prav vredno, zlasti če bi se nakup Trem po organih kmetijske družbe, deželnega živinorejskih in bikorejskih zadrug, okrajnih in podružničinih funkcijonarjev, ker ni ter radi nevarnosti kuge slinavke tudi živino- r-Q strokovnjakov. Po prihajajočih poročilih se ie začela prodajati. ~0 pa je, da bi si marsikateri posestnik šta- ~» rad kupil živinčc v spopolnitev svojega ima za to potrebnega cvenka. Da bi se pa omogočilo, se obrača c. k. družba v sporazum- ielnim odborom in Zvezo kmetijskih zadrug i visoko c k. vlado s prošnjo, da dovoli dr- cdit za nakup živine potrebnim posestnikom, ki ', zavežejo, da dotično vsoto z nizkimi obrestmi £'o v teku 2 ali 3 let. Ce bo stvar dobila 'ko, je odvisno od zanimanja kmetijskega ct napram tej zadevi; če se ne bo nikdo ganil, ava ne bo ponujala denarnih sredstev. Kme- "nizacija bi tukaj začela segati črez spodnje- ^meje in bi si na tak način priborila lahko že 1 napram svetu, ki smatra kmeta še vedno za ali manj postranskega. J bi se pa naše domače čistokrvno pleme ne i živino prišedšo iz tujine, moramo pripomniti. ' nakupu prišli v prvi vrsti v poštev mladi voli telice, pri katerih se da kaj prirediti, k več- : krave, ki bi se pa po 2 do 3 letih prodale dočim bi se razmnožila naša domača pasma, aro ne smemo pustiti nikdar v nemar. bi ponujajočo seznam priliko izrabili na tak "' pomagali sami sebi in drugim, ki bi sicer mo-' le žepe prekupcev in živinskih barantačev etovalci naj so pripravljeni na to, da bo vlada 'nednost tega predloga in da se, če je treba, vočasno za posojilo, za katero se je vlada . navedenimi pogoji v ta namen. 'ji prošnje centraline pa je odvisen od vsakega Prosto pojuvanu — Holz. >Gosp. Glasnik«. Ali si se že naročil na „ŠtajerČevi" M koledar za 1912? i ta splošno priljubljeni koledar zopet 5no. Gledali bodemo, da mu ostane vse-bogata, kakor vsa dosedanja leta. i celo vrsto velekoristnih gospodar-v, lepih povesti, podučnih notic, ;itd. Cena mu bode pa edna-jtala. namreč 60 vinarjev, s pošt-vinarjev. Tudi velja i letos do-da dobi vsakdo e n koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente ^mo istotako ob tej priliki, naj nam za J namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. ti na delo za naš koledar! = terijske številke. 19. avgusta 12. avgusta: 86, 9, 4, 64, 72. 26, 19, 6, 42, 40. IU2 šnje, borovnice druge vrste sadja kupuje v vsaki množini ascbill, Breg pri Ptuju. X* %:% e x%y § Nadviničar sprejme se pri knez Auerspergovem graščinskem oskrb-ništvu Bellay v Istriji pod sledečim pogoji : Nadviničar gotovo plača 60 K na mesec, vsaka moška delavska moč 2 K 40 h na dan, vsaka ženska moč 120 K na dan ; nadalje deputati drv, mleka, vina, stanovanja, polja in vrta, držanje svinj in perutnine. Potrebnih 5—6 . delavskih moči. Viničar ali eden moških se mora razumeti na konje in v kleti. Zahteva se trezne moči. Pot se poplača. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-Čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe 776 . , J a b 1 u s". = Iz nJablusa" pripravlj'ena pijača vre, kakor naravni mošt, je zdrava in krepična. 1 zavoj „Jablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30 v po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastojn in franko. Glavno zastopstvo „Jablus", Podplat, Štajersko. 279 Ura za verižico ! 1 ara samo za K 190. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno gaiaucijo.PoSilja po povzetju eksportna hiša ur F. Windlsch, Krakova St. u. == NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. ==: v ptujskem okraju! Z ozirom na zopet nastopivšo kugo na gobcih in park-3 j iti je c. k. namestništvo za 6. septembra določeni ogled goveje živine odpovedalo in se torej ta ogled ne vr ŠL **W^ Okrajni zastop ptujski. Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K 350. 30.000 komadov 'J kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, svic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste Svic uro s podač. verižico za K 5'—. Triletno p.smeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kuhane, razpošiljal niča švicarskih ur. Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 791 I (^ vlad. državnega mesta Ptuj Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem r vstreže. = $ Občenje $ j$ i avst. ogersko # $ banko. $ m Ravnateljstvo, m Vstanovljena leta 1862* Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Pozor! 50.000 parov čevelj I 4 pari čevelj le za K 850. Zaradi vslavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da večjo množino Čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddam. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnora-stih čevelj, usnje rujavo ali črno, galoSiranih, močno žebljani podplat, veleelegantna najnovejša faqija, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo K 8'50. Pošlje po povzetju P. Lust, eksport čevelj, Krakova št 16 S. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 789 Podpisani Jakob Sluga, posestnik v Sto-govcah, občina Ptujska gora, obžalujem, da sem gospoda Jakob-a Horvat, posestnika, kamnoseškega mojstra i. t. d. v Stogovcah pred več pričami na nečuven način žalil. Prosim g. Horvata odpnščenja ter se- mu zahvaljujem, da je opustil kazensko postopanje proti meni. Jakob Sluga 1. r. Proda se gostilna ~ z polno koncesijo in iztočom žganja (Branntwein-au8schank), ležeča na glavni cesti in v zelo lepi legi pol ure od mesta Ptuj; zelo sposobni prostor za trgovca. Zraven je tudi 6 oralov zemlje. — Več se izve pri upravništvu „Štajerca," Ptuj. u. I šojam si, dati prijazno na znanje, da sem svoje že mnogo let obstoječe podjetje na tem prostora z vsemi aktivami in pasi vami svojemu sina gosp. August Stanitz mlajš. izročil. S tem da so najbolje zahvaljujem za mi izkazano zaupanje, prosim da podelite isto i mojemn sina, ki je bode gotovo v vsakem ožim opravičil. Blagovolite to prij. na znanje vzeti in beležim z velespoštovanjem August Stanitz star. 793 mesarski mojster, krčmar in posestnik. Na Bregu pri Ptuju, avgusta 1911. Iz lesa zgrajena h i ■v a, krita z opeko s svinjskim hlevom, '/, are od železniške postaje Poličane, V/t orala njive, vinograda ter sadonosnika, se takoj proda. Več pove g. Hans Wouk, Poličane. Sprejmejo se takoj za trajno lahko opravilo dekleta od 14 leta naprej; tudi cele družine. Stanovanje je na razpolago. Vprašanja poslati na J. A. Siegl & sin, Slov. Gradec. soo Veliko posestvo v Schlossbergu pri Leutschachu, kjer je 15 ma-jerij, se a od 36.000 K naprej razkosi; k vsaki majeriji se prideli sudonosrnk. travnik, gozd in njive. Vprašanja na g Edmund Buberh, LeUtSChach, žel. post. Ehrenhausen. 793 Malt) posestvo na okrajni cesti poleg trga, 10 minut od železniške postaje, obstoječe iz 2 biš z gostilniško koncesijo. 2 hleva, svinjak, 3 orali goric s prešo in vinsko^ kletjo. 2 orala travnika s sadonosni-kom, 1'A orala njive, veliki vrt za zelenjavo, se pod ugodnimi pogoji poceni proda. Več pove g. Vinzenz Preschern, Poličane. m *ttK%ftKttK«*XK9fKKXK*K« _ 6 — Pridna prodajalka, ne pod 20 leti, zmožna nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, se takoj sprejme. Trgovina z mešanim blagom Alois Kossar. Šoštanj na Štajerskem. 782 Ekonom ne premlad, samski, ki zna nemško in slovensko, jako dobra spričevala, poljedelska, sadjarska in vinogradniška šola, popolnoma zanesljiv, išče službo. Ponudbe prosi pod „Ekonom 100" Graz, Rechbauerstr. 29, II. n. 777 801 Novo zidana '/s orala njive, lVi orala mladega gozda, 5 minut od železniške postaje Poličane, se iz proste roke za 4,000 K takoj proda. Več pove g. Hans Wouk, Poličane. Ignac Sitar,trgovec iz Toplic pri Novemmestu rabi v svojo trgovino z mešanim blagom vešč slovenskega in nemškega jezika. Krepak, pošten in priden. Učna doba po dogovoru 702 Pošljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles puške, Trojke, Lankaster- in flobert-puške. revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na ?.ttljo pošljem boljše puške brez kupne obveznosti tudi 8 dni na poizkus. II. ceniki zastonj in franko. F. Dušek, tovarna orožja, Opton« šl. 85 na drž. žel., Češko. 616 Franz Schonlieb, Gewthrfabrikant und Fein-bllchsenmacher Ferlaeb (Kfirn-t&n). Direktni nakupni vir mod. lovSkih pušk, lancastre-puSk, (Bdchsflinten) cd K 58-— naprej. Popravila, prenaredbe alrokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove Safte. H. ceniki prezplačno. 664 Mlatilce 7M za večjo množino rži in pšenice sprejme Franc KUinszig, Wtlfiberg na KoroSkem. Zanesljivega mlinar-skega pomočnika ki se razume v tej obrti, sprejme takoj Anton Polonc, valjčni mlin v Radeiah pri Zidanem mostu. Mora biti neo-ženjen. Plača po dogovoru. 741 768 Dva krepka kovaška učenca (Ring- und Ketlenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki, Sludenei pri Maribora. Dobro idoča 762 peltarija se da takoj v najem. Vpraša se pri Frani Preehtler. Pobrež St 182 pri Mariboru. Dobre sode s za vino, do 10 polovnjakov, proda Janez Švsgan v Stude-nieah; tudi ima za prodati 600 lit. dobrega vina iz leta 1910. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri njemu. Vinicar 786 z 3 do 4 delavskimi močmi, priden, zanesljiv in izurjen v vi-nogradstvu za viničarijo v I^es-kovcu (Berinjek) se ifiče. Natančneje se izve pri gospej Kofler, Herrengasse 27 v Ptuju. Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaSko. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, P Ulj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zazeljeno pojasnilo. Mufitri Štikanja in Šivanja zastonj in franko. S66 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herrengasse Nr. 11. verleibt Geld — »«ch ii grosseren Ponti-n — ruek, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang xu Gebaltsvonirerkuiigen be; massiger Verzinsung gegen BUrgscbaft oder gegen Gehalls-abzug mit Lebensversicherung. oder gegen grundbucberliche oder sonstige entsprcchende Sicherheit im Personalkredit-sweig zur RUckzahlung in Wochenraten ' (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden kflnnen), so dass das Capital in 6 oder in 10 oder 15 Jahren ruckgezahlt wird. im .allgemeinen Zweig« abt-r in beliebig zu vereinbarender Frist. Sehuldscheinverfassung unentgeltlich. Scbuellst* Erle-digung. Austahlnng der Vor-schOsse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- versand. Zaslužek!! £ 2—k K na dan in stalno skozi prevzet je lahke Slrikarije doma. Kdino moja mašiua za hitro Strikanje ..Patentlu-h*!'* ima ukutene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mati. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, tre. sodu. protokol. Kuri Wolf, Dmiuj. Mariahilf, Nelken(*as*e 1/0fi. Pozor! 60.000 parov čevelj! 4 par čevelj samo K 760. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje števib čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla. veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi i pari kostajo le K 7-60. Pošlje po povzetju C. Uriiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 747 Preklic! 780 Jaz podpisana preklicem, in ga prosim za odpuščanje gospoda Štefana Sulosnika, gostilničarja v Oplotnici, ter se mu zahvaljujem, da je proti meni tožbo nazaj petegnil. Juhama Biihm. Oplotnica dne 8. avgusta 1911. Viničarja z večimi delavski ljudmi za gorice na vrhu pri Ptuju sprejme £ Simon Hutter, Oistofa drift: se iščejo za zdaj in za pozneje v nakup. se kupi večja množina oglja. — Pounlbeij znanilom množiue, cene in dolžine in debi debelj naj se naslovijo: Trgovec z lesom na upr. lista. — Posredba se nagradi. Med! Med!! Garantirano čisti naturni med se oddaja t pB natih dozah po 10 funtov a K 520 v poli zadovoljstvo J. Kleiner, Podwoloczyska, št. | Avstrija. I zaradi kmet 1 klobu Tisoči r. Otl Pridni dobijo trajno in izplačno opravilo. „ Fiume Section B." če mogoče ki se je že učil. 4 K tedenske dobri pogoji. J. Bbsendorfer, parna pekan Eggenberg, Rochelgasse 26. Stazglas. V nedeljo dne 27.18.1911 ob 3. ure popoi se bo v Radachi in na pondelek dne 28.18.1911 ob predpoldan v Ribniki in ob 3. uri popoldan na Sani trava v licitacijo oddala. K tej licitaciji i vrst UŠI naj ulj ud nej o Josef 785 v Ptuja. a nakuj salne in npr. bes tiritve it pletarsk mit. Ra piskre, : spadajoč oaprej. '. za duševno bolane, samski, pod 30 let j nemščine zmožni in na štajersko pristojni! so pri vojakih služili, naj se v sv elnega sprejema pri ravnateljstva deželni rišnice Feldhof pri Gradcu med 8. in 9. uro4 poldne predstavijo in vpisati pustijo; prei imajo poselsko knjižico in spričevala. ! plača za čuvaje mesečno 26 — 28 kion a prosto. Po 10 letnem zadovoljivem ceh tivno nastavljam in pravico do Veliko presenečenje! Nikdar v življa ta priložnost! 600 kom. le 3 K 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 lit cija; 1 moderna zidana kravata za gospode; :1 ff. žean krasni prstan za gospode z imit. bisjrom ; 1 krasna efej, ^ ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje, iz orient. biwS damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. daraska iratel*,« ušesnikov s patent-kaveljem, i krasno žepno toa! usnjata denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradi s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razgledni«,hH gledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in i 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in duel koresp. predmetov in še čez 5O0 rabnih predmetof, hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ti di košta le K 3*80. Pošlje po povzetju dunajska centralain Gh. Jungwirth, Krakova št I N6. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima in^eAtj Za kar ne dopade, deoar nazaj. pnporoC izc I razna opeka opeka) nad iriginalu), S chvranz-opi fodi'.ejsimi I Strangfal sketii vagon I talz in 4UWJ ; te'u-Stagla; ■aSin-Pressfalz MiiiB-stenska I fraSajalno - Zaloge: I ner L6wc". Lslrasse 26, žara Telefon inž II — 7 — nestnera veliko trgovino Jotam Koss, Celje ■ idi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj i le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, Jlobuke, čevlje, sploh obutalo, Strikane En šifonasie srajce, kravate, otročje vozičke, na- = grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ■■ » < a==------ j,., . Dunaj III. Panlnagasso 1. . motorjev v prometu. Ceniki \zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji. \ 'An 9 vinari« prometnih troskov za uro i no is \ indija in up z moyimi pal. motorji za surovo olje z visokimj)ritiskom (Rohsl-Hochdruck-Motorcn od 16 HP naprej. 4*1a P\ vinav\a\T P" rnojih petrolin-rootorjih in pctrolin UU O y IJldl JCV lokomobUih, ter 2—10 HP in tudi sto- ječih motorjih. »II J. vozički za 12,14,16,18, 20 K jjjj in tudi finejše sorte v A velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 kakopelj mestnega nega^ Ptuju fej iČ«i za kopanje 1 ob delavnikih od 12. ore do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. j vročim zrakom, paro alfi i" z rjuho K —-60; postrežba I K --10. Brause: ia Samarki itaciji vabi »mig glasnem trgu zraven apoisks wofa svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih atega blaga kakor kofre. taške za šolo, liakupovanje in za denar, toaletne reči, pike in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla l bestek. žlic, nože za žep in prave Soiinger ite itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud tarsto blago npr. korbe za potovanje vseh Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, ire, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko reči. Bazami oddelek že od 20 vin. j. Posebno lepe reči pa za 60 dO K l'2Q. ffl sna e: nt. a brace! toaletno rradno inice, najl_. za mlado in ;pode in letov, v hiS i ta denar vi -al na razpad Si" pri " 296 Mariboru svoje iikuSene kolrane in proti Tiemenu trajne iz rlovifcnega materijala, zzz oprita (maSin-oppka, stenska, dimniška, rekontra, zacken- ' inlalje Doppelpressfalz-opeka (izdelala po Wienerberger Slrsngfalz-opeka (zistem Stadler in Steinbrllck), Biber- ij.eka (ristem Kanstanz), po najnižjih cenah in z naj- . ti plačilnimi pogoji. 15 kosov moje Doppel-Pressfalz iSaipfiliOfcke krijejo en kvadratni meter strehe. V 10 ton- Vgamise naloži 6000 kosov Biber-ali 6000 kosov Strang- ■ tm kosov Pressfalz opeke. Razpošilja se na nevarnost prejemnika. prodajalne cene od tovarne v Leiters-bergn: . I. razred II 50-, II. razred I J|- l.....L . I 11- II. . K 60- l . II W-, IL . II 70-I. . II Ji—. ■«to: Roman Pachners Nflg. Edmund Schmidgasse. Haas Aniiraschitz. Schmiedplatz, poleg gostilne „golde-..'. Alois Matschek, Triesterstr. 23 in v lastni hiši, Reiser-ii. kjer se sprejemajo naročila in se dobi stresno opeko undi komodnosti po orisinalnih fabriftkili cniah. jhte i-. 18. Telefon št. 18. Z vclespoStovanjem mestni stavbeni moJ3ter in lastnik fabriko Priporočljiva domača sredstva. 106 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bUdičnosti (Bl«ichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in^ pljuče, stckl. 120 K proti kašlju, težki saoi itd. — Caj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gilitu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek h l-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1"60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke ži K 1"—. Razpošiljate? L. Herbstt apoteka, Bleiburg na Koroškem. Kari Kas trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PT 1IH šivalni stroj ao. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi —= naše agente. , ..==' Singer Co, ak dr.it šivalne stroje PtUj, Harjptplatz 1. Svarilo pred »»snetkll Tie od drugih prodajalen šivalnih strojev pod imenom >Singer« ponujanj stroji BO izdelani po imenu naših starejših zistemoT, ki zaostaja t tajnosti, delazmoznosti in konstrukciji dale« za našimi novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vzorci vezenja, Šivanja in ttopfanja zastonj in franko — Repa-ratuia vsake vrste M napravijo hitro in obračunajo najceneje. priporoča svojo bogato zalogo 225 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograda i. s. Toma>ova moka. kajnit itd nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne Šivalne stroja (Nahmascliiaen) po sledeči ceni: Singer A . . Singer Medium Singer Titania Ringschiffchen Ringschiffchen za krojače .... Miuerva A .......... Minerva C za krojače in čevljarje Howe C za krojače in čevljarje . Cylinder Elastik za čevljarje . . Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najin« cene so nižje kakor povsodi in s© po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 6 . 70 K • 90 . 120 , 140 , 180 „ 100 „ 160 „ 90 j, 180 „ Lepo posestvo. 581 97 Jos. Kaslmir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. To:ns.a,že-^7-a, zccLoUsist, najboljše gnojilo. Zaloga cemonto, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in .beilov" za sode itd. itd. V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda i lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, j eno kuhinjo in preso, veliko izbo; 2 lepi in veliki z i opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, ' veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav ži-•: vine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, ■ kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in • travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo. akL 25 jo-| hov veliko, cena 30000 kron, od katerih lahko 10.000 ; kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Onrajnig v Ribnici na Pohorju. Naš na najmoderneje urejeni špecial-tovarniški etablissement stoji že 635 = 40 let na čelu = fabrika za preše in ima v strokovnih krogih najboljše ime. Zahtevajte specialni cenik št. 775 o prešah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidrauličuih prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. Čez 680 medajl in prvih cen itd. Ph. Mayfarth & Co. liti si z»tijniki. Dunaj il., Taborstr. 71. lift a altpnike. XXXXMOOOOOOOCXIOOOOCi« Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglom I pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, ; lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron. Posestvo leži v Št. Miklavžu pri Lubečni '/« nre j od trga Vojnika (Hochenegg). Na to posestvo je privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto in prodajalec čaka po 5% obresti pet let za 8.000 K. Vpraša se pri gosp. Karl Teppey-u v Celju. Na prodaj I 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste V« ure | od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci- glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse i skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se j naj pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u v Celju. I Meščanska parna žaga. I I T Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur =:_______ v porabo. -- Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. 15 184991 45 Zdravniška krerrsa W\ \ *M. PriznanJa o Krema iw\ ^Jgk izvrstnem za prša |gg|^ |||| vplivu neškodljivo, se rabi zunaj, trajni senzacionalni uspeh! Lepa prša. polne, krepke forme trupla za vsako starost — v kratkem času. . Poiakusna doza K S.— velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8—. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom & minut dr. A. Riks >Haarentferner<, gx-ranlirano neškodljiv, cena K 4-—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wien IX, Berggasse 17/K 780 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti na-prej plačilu svote. = Učenca = sprejme Matias Hočevar, šlosareki mojster v Rogoznici pri Ptuju. 774 ~ Delavci! Krite svojo potrebo na Stotih, platnu, plavem druku, cajgu za postelj, gotovem perilu, obleki itd. pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draagasse. Bluze, krila (šosi), predpasniki, spodnja krila itd. v trgovini Domgasse 2, ogetj Hauptplatz Mariboru pri M. Wesiak, krojašnica! WP"* Po zelo znižanih, cenah! *^1 Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gani za pele, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske eerlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Štajerska dobra močna eat vinska preša se poceni proda, Več pove g. Ftam Derwisthek. lei v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem dobrem prostoru ob ceBti, lepo zidana, za profesioniste, krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo lepo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji za K 12.000 FrailZ Kleinszig, Wolfsberg. 6?e z mojim 185 eui dolgim velika«-skfifl Lorelei-laseoi, dobita sem te lase po H mesečni rabi moje pomade, ki sem jo sama iznajdla. Ta je edino sredstvo proti ispa-■Uniji. las, ta pospeSpvaaje rasti lun, za okrepe&nje lasne podlage, ona pospeši pri gospodih polm> in krepko rast brade in daje ie po kratki rabi ravno tako glavnim lasem kakor onim brade naravni »vit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitra sivi do najvišje starosti. ta 1 plskerta K2. U, 6 K is 10 K. Poštna raspošiljatev vsaki dan pri naprej-plačilu svote ali potom pustnega pivietja po vsem svetu iz fabrikn Ana Csillag, Dunaj I. Kohlmarkt št. 11/64 kamer je pošiljati sarecila. Ceno ToUeUnc 1 kila sivega slišanega K 2 —, boljšega K 2„, , prima K 2-80, belega K 4-—, prima mehkega kot do* K 6—, veleprima 14 7—, 8-— in 11-60. Danec,sir«,(9 K 7-—, bele prima K 10- , prsni flaum K 1* - od i H naprej franko. gotove napolnjene . iz tcsno-nilnega, rdečega, plavega, rumeneea ali bi— (Ranking), 1 takent ca. 180 cm dolga, 120 cm Ss I glavnima blazinnma, vsaka ca. 80 cm dolga, SO cm I dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajni steljiiini perjem K 16—, p.l-daune K 20 —, danne K Posamezne tulme K 10—. 12—, H-—, 16--. Pni glavne bleziie K S-—, 3č>0, 4—. Talne 2O0YH0 K 18—, 18-—, 20—. Glavna blazine 90X?U K 4 50, 6"-, 5'50. Spodnje tnhtne iz najboljšega gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15— povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz št. 3Wa (Bokme... Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne, Bogato ilustr, cenik o posteljnem blagu zastonj. Stern Marke daje za jesensko setev, travnike in paše po izkušnjah kmetijske prakse najboljšo in najza-nesljivejšo rentabiliteto. Ima pri teinn odliko cenosti iu ni izročena čez zimo nobeni izgubi v zemlji. Pozor pred ponaredbami in manjvrednimi mokami! i Fabrike Tomaževih fosfatov 1.1 o. i Berlin I i Zahtevajte od svojih liferantov izrecno Tomaževo moko „križeva zvezda". Podnčne knjižice pošlje brezplačno društvo fabrik Tomaževih fosfatov, Berlin SW. Letna razprodaja 15 mililonov meterskih centov. 633 JKletje (Lolin- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valčni umetni mlin V Rušah (Maria-Rast) pri Maribora. Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil Franc Kampuš Zg. Polskava pri Pragerskem »sem kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, vitelne mla-tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporemice, žitne čistilnice ali vejač, odbiralnike ali trijerje, mline za jaboljke in grozdje mleti, stiskalnice aH urese, sesalke za gnojnico in studence, vsakovrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsa)* vrste zrnje se-jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, Samote za cementne cevi delat itd., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje, itn roko, na viti, vodno in parno moč, celo domači izdele<, najnovejše kotlje, brzoparilnike prave ,.A.faa separator, pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno nkoli 20*' strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na Ee'jo pridem tud> k vsakemu kmetu na dom, da se dogovoriraa, pa I«' im moje etroSke ne na kmeta stroške; ugodni plačilni pogoji m tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih ;astopnikov; ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami pošteni mo-'-7" rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. AL.F \ brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa! Dopisuje se slovensko! te cenike 1 1 Ifn O ntx n «n+n» Dopisuje se slove Delniška družba Alld ^CPdldlOr Dunaj XII|3 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj 1 kg. sivih Slišanih 2 K; bo| 2 K 40 h; na pol Mili 2 K 8 belih 4 K; belih mt-hkik a 1 kg najfinejših sn-žetio-b. sanili 6 K40 h, 8K;1 kj_ (Daunen) sivega 6 K. ; K; 1 10 K; najfinejai'prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, polem " £W- Gotove postelje -*PJ iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankranj tnhent, 180 cm dolg, 116 cm širok, z 2 glavnima blaiiiu vsaka 80 cm dolga, 56 cm široka, napolnjene z novim, »raj Irajnim in llamnastim perjem za postelje 16 K; Ml-daiuSn danne 34 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; {lili blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od liSf prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar *: dopada denar nazaj. S. Bontaoli, Deschenitz Nr, Bdhmenvald. Cenik gratis in franko. DODODODODDD dl D O □ O a o D O D O D O !□ DDDODODODOi Štajersko dobro deželno vino K 52-Štajersko namizno in iztočno vino K 54'-| Štajersko krepko vino iz gore K 56-Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60-Silvanec, beli, fino namizno vino K 60-j Rizling, beli, fino namizno vino K 64- pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v nlitai poslopju Sparkase o Otto Kuster, Celje na Štajerskem.' ODODOnODODOO O OODOOOQODMOj Die gefertigte Bank gewahrt zu den vorteilhaftala Bedingungen: Biirgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, RUckzahlung in Monatsralen nun Vcreinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit Wertpapier-Belehnung. Hypothekar-Darlehen. Geld-Einlafen lei der Anstalt in Grai nnmittelbar vt-erden bestens verzin6t. Ausw&rtigc Einleger erhsltm Postsparkasse-Erlagschcine- Aoteils-Einligen der MB-glieder geniefien seit 1903 einen Gewinnanteil ra1 ===== 4'/, v. H. ===== SMmarkische Yolksbank, Gru Al kov rod ski! če, ni sp mo. p«i t;„i.q»i Tiskal: W. Blanke tRiji 9366 77 65