LETO U, št. 46 PTUJ, 19. NOVEMBER 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Visoka €ena glasov Enomesečna volilna kampanja dosega vrhunec, v soboto se bo polegla, v nedeljo pa bodo prišli na vrsto volivci. Vrednost njihovih glasov se je močno povečala, saj je povpraševanje pre- raslo vse meje pričakovanja. Za županske fotelje se bori veliko število kandidatov, za sedeže v občinskih in krajevnih svetih pa že kar neverjetno število posameznikov. Pred štirimi leti stran- ke še niso prodrle v vse pore lokalnega življenja in odločanja, danes je drugače. Uspelo je sicer nekaj predvolilnih koali- cijskih povezav, v glavnem pa nastopajo stranke samostojno. Politični interesi so stopili pred lokalne - občinske in krajevne. Kandidati danes veliko obljubljajo in na njihovo srečo vseh obljub ne bo treba izpolniti. Tisti, ki bodo izbrani, bodo marsi- katero predvolilno obljubo še obžalovali, ko je ne bo mogoče izpolniti. Bog ne daj, da bi uresničili prav vse obljubljeno, po- tem naslednjih volitev sploh ne bi potrebovali in vsi problemi bi se uredili že v tem mandatu. Vedno mora biti tako, da ljudje oblast izvolijo, nato od nje nekaj pričakujejo, ji na koncu mar- sikaj zamerijo, jo kritizirajo, odstavijo ter pozabijo. Če ne dru- gega, je predvolilni čas dober za to, da se ljudje zbirajo, pogo- varjajo, potožijo o svojih problemih, včasih tudi poveselijo. Po volitvah gre življenje svojo pot, izid lokalnih volitev na njego- vo kakovost bistveno ne more vplivati Standardi obnašanja in merila kakovosti življenja se krojijo na bistveno višjih nivojih, kot so krajevni in občinski sveti ter županske pisarne. Kljub temu je prav, da volimo. Če so izvoljeni naši kandidati, smo lahko ponosni, da mislimo z večino, sicer se večini podredimo. Gre pač za načelo demokracije, ki jo spoštujemo, ko nam je v prid, in kritiziramo, ko se obrne proti'^ ________ našim stališčem. Tudi z demokratično ° izvoljenimi lokalnimi veljaki bo tako. U PTUJ / OB 45-LETNICI KRVODAJALSTVA Knrodalalstvo /e pretivsem humana dejavnost Pod okriljem Rdečega križa Ptuj je bila prva krvodajalska akcija v Ptuju izvedena že leta 1953; bila je ena prvih v Slo- veniji in se je je udeležilo 439 prostovoljnih krvodajalcev. Začetkov krvodajalstva na Ptujskem in vseh dosežkov v 45 le- tih so se spomnili na torkovi slovesnosti v ptujskem gleda- lišču, ki jo je ob 45-letnici krvodajalstva v Sloveniji organizi- ralo Območno združenje RK Ptuj. Predvsem pa je prireditev izzvenela kot zahvala vsem krvodajalcem za njihovo humani- tarno dejavnost, ki prispeva tudi k dvigu moralnih kvalitet človeka. Ob tej priložnosti je zbranim zapel pevski sekstet Feguš iz Podlehnika, ogledali pa so si tudi predstavo Lju- bezenska pisma. Slavnostni govornik je bil Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja repub- liškega Rdečega križa vsem, ki so nesebično prispevali v razvoj krvodajalstva na Ptujskem. Prejela ga je poleg drugih Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj za velik prispevek na področju organiziranega krvodajalstva. Začetki krvoda- jalstva na Ptujskem so tesno povezani s ptujsko bolnišnico, kjer so izvajali odvzeme krvi za njen kirurški oddelek. Aktiv krvodajalcev Taluma je priz- nanje prejel kot največji aktiv krvodajalcev v podjetju, kra- jevna organizacija RK Cirko- vce kot največja organizacija krvodajalcev na terenu, Ireni Maračič, dr. med., specia- listki transfuziologinji, so priznanje podelili kot vodji transfuzijskega odelka ptujske bolnišnice, za njen strokovni prispevek k razvoju krvoda- jalstva in tudi za ohranjanje števila krvodajalcev, saj njen neposredni in prisrčni odnos do krvodajalcev uresničuje načelo, da so krvodajalci sino- nim za solidarnost in huma- nost. Ptujski rekorder med krvodajalci je Vinko Brumec iz Reševe ulice, ki je doslej kri daroval že 113 krat, v vrste krvodajalcev pa je pripeljal tudi sorodnike in znance, približuje pa se mu Oskar Sturm iz Raičeve ulice, ki je doslej kri daroval 101-krat; za stokrat da- rovano kri je prejel zahvalo, po ustaljeni navadi pa še uro. Državno priznanje je prejel tudi Radio - Tednik, d.o.o., Ptuj, ki od ustanovitve dalje vsak dan v okviru radijskega programa objavlja razpored krvodajalskih akcij in v Tedni- ku redno zapise o darovalcih krvi za pretekli teden. S svojo dejavnostjo je veliko prispeval k razvoju krvodajalstva in ve- denja o njem ter k številčnejši udeležbi na odvzemih krvi. MG PTUJ / GRADNJA TRGOVSKO- POSLOVNEGA CENTRA KONČANA Pnri nakupi v Sparu že 25. novembra Ena največjih investicij v mestu Ptuju v zadnjih letih je končana. Od gradbenega dovoljenja do uporabnega do- voljenja za trgovsko-poslovni center na Osojnikovi cesti v Ptuju je preteklo 16 mesecev in 12 dni. Kot je v torek povedal direktor Gradbenega podjetja Ptuj Borut Bernhard, ki je bil investitor gradnje in izvajalec del, znaša predračunska vrednost investicije milijardo tolarjev. Bruto površina objekta je 17.500 m , neto prodajnih površin pa 8500. Tehnični prevzem objekta je bil prve dni novembra, uporabno dovoljenje pa izdano že za Spar Slovenijo (ki bo 25. novembra, na katarinino, svoj supermarket že odprl za kupce), za garažno hišo, za mostiček čez Grajeno in za celotni trgovsko-poslovni center. Za vse druge dejavnosti si bodo in- vestitorji uporabna dovoljenja pridobivali posamično. Celot- ni objekt naj bi bil poseljen in predan do aprila leta 1999. Borut Bernhard ne skriva zadovoljstva, da se jim je želja, da bi ob samem središču mesta zgradili objekt, ki bo z videzom in vsebino dejansko prispeval k prijaznejši in lepši podobi mesta, uresničila. Zadovoljni pa so tudi, da so do roka v celoti izpolnili določila pogodbe s Sparom Slovenija, ki je bila sklenjena 14. marca 1997, da bo tehnični pregled 5. novembra (opravljen je bil dva dni prej) in da bo supermarket odprt 25. novembra. MG 2 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK VIDEM / S SEJE UPRAVNEGA ODBORA OBMOČNE Zborni€a se približuje ilanom v okviru novih oblik in metod dela Območne obrtne zbornice Ptuj, ki jo od julija letos vodi Jože Milošič, se je pred kratkim upravni odbor Območne obrtne zbornice Ptuj sestal v Vidmu. Pokazalo se je, da so člani to pobudo in odločitev novega predsednika dobro sprejeli. Seje upravnega odbora bodo nam- reč vsakič v novi občini. To je tudi eden od načinov seznanjan- ja vodstva s člani na posameznih območjih in njihovimi speci- flčnimi problemi. V prvem delu seje upravnega od- bora na Vidmu so razpravljali v okviru dnevnega reda, v drugem pa so se srečali s člani - obrtniki, ki živijo in delajo v občini Videm. Vseh je 130. Odločili so se za dopisno sejo skupščine o določitvi zgornje meje članarine v Območni obrtni zbor- nici Ptuj, na podlagi katere so plačevanje članarine omejili z zgornjim limitom. V določenem roku po seji upravnega odbora so izglasovali sklep o plačevanju članarine od osnove, ki ne sme biti višja od dvakratne najnižje zavaro- valne osnove. Podoben sklep je pred njimi že izglasovala Obrtna zbornica Slovenije, kar pomeni, da je tudi za članarino Obrtne zborni- ce Slovenije določen zgornji limit članarine. Seznanili so se tudi z vsebinskim in finančnim poročilom o sodelovanju na letošnjem obrtnem sejmu v Celju ter odločili o nekaterih vlogah za dotacije. Do konca leta bo Območna obrtna zbornica Ptuj organizirala kulturni večer, na katerem bodo podelili priznanja in plakete za 10- , 15-, 20-, 25-, 30- in 35-letno delo v obrti. Priznanja pa bodo podelili tudi nekaterim drugim članom zbornice, ki so bili aktivni v prejšnjem mandatu. Ob tem so izpostavili delo nekaterih sekcij in pozvali predstavnike, da naj v okviru programov dela za letos iz- koristijo sredstva za izobraževanje. Sredstva je mogoče uporabiti le preko sekcije in v okviru sprejetih programov pred udeležbo na semi- narjih in drugih oblikah izobraževanja. Z obrtniki iz občine Videm (na seznamu jih je 130, prišlo pa jih je veliko manj, kot so pričakovali) so se člani upravnega odbora pogo- varjali o aktualnih problemih slo- venskega obrtništva. Poudarek je bil na avtoprevozniški problemati- ki. Iz te dejavnosti prihajajo tudi podatki o pogostih prevozih na črno, prav tako pa tudi o zaposlo- vanju šoferjev na črno. Od drugih problemov slovenske obrti pa so bila v ospredju vprašanja o plačil- nem neredu, šušmarstvu, delu na črno tako tistih brez obrti kot tis- tih, ki imajo obrt, pa zaposlujejo na črno. Kot dobrega so ocenili za- kon o preprečevanju dela na črno. Zbornici pa so predlagali, da bi or- ganizirala predavanje za vse člane o davku na dodano vrednost. Pose- bej naj bi ga organizirali za člane računovodske sekcije. Pri večini, ki so poskušali kritizirati delo Območne obrtne zbornice, se je pokazalo, da so bile kritike neu- mestne, izhajale so iz neob- veščenosti posameznih članov. Po- novno se je pokazalo, da nekateri obrtniki ne posvečajo pozornosti strokovnim prispevkom v okviru obrtniškega svetovalca in obrtniških novic in tudi sicer ne želijo biti informirani. Veliko svo- jih problemov pa lahko obrtniki rešijo v okviru sekcij, ki jih je tre- nutno 16, če so le dejavni. V krat- kem naj bi ustanovili še tri: sekcijo optikov in steklarjev, sekcijo foto- grafov in sekcijo zlatarjev. V končni fazi naj bi jih bilo 25, koli- kor jih ima tudi Obrtna zbornica Slovenije. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega del^ ki ga je ustanovit Okrajni odbor OfPtui leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik^ Viki Hlemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, w 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj; ^(062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Omtot- Vrazova 5; teUfaks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Zim račun: 52400-803-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za Izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik.si E-pošta:nabiralnik@radk>-tednik.si SL. BISTRICA / ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V SEDANJI SESTAVI Prihodnie leto srednim solit ekonomske smeri Po zajetnem dnevnem redu sodeč, obsegal je standardnih se- demnajst točk, nekaj dodatnega gradiva pa so svetniki prejeli še pred samo sejo, je bilo ob nekaterih točkah pričakovati burnejšo razpravo. Tako pa je zadnja seja minila v spravlji- vejših tonih s soglasno potrditvijo predlaganega. Med pomem- bnejše vsebinske točke je sodila predstavitev projekta srednje šole v Slovenski Bistrici ter soglasje za pridobitev statusa podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, kjer je bilo nekaj več razprav. ^ Omenimo pobudo svetnika Čelana o prepovedi odlaganja odpadkov v opusteli gramoznici v Stražgonjci ter o problemih ovtoo- dpada v Šikolah (kazi tudi videz ob cesti), obe lokaciji sta v občini Kidričevo, zaradi bližine vodnega zajetja v Šikolah, ki z vodo napaja vodovodni sistem v občini Slo- venska Bistrica. Kot smo izvedeli, je urejanje tega v pristojnosti države, prav pa je, da pobuda o ureditvi spornih lokacij pride iz občine. V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli odloke o občins- kih cestah, njihovi kategorizaciji, turistični taksi ter poročilo o delu projektnega sveta za ravnanje z odpadki. Nekaj več razprave je bilo deležno soglasje k pridobitvi statusa podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Tako bo odslej Al-Indel (Almontovo podjetje, kjer je zaradi narave dela čedalje več invalidnih delavcev, ki vse težje opravljajo fizično zah- tevna dela) ob Unidelu že drugo invalidsko podjetje v sistemu Im- pola. Brez dvoma pa med najpomem- bnejše odločitve 32. seje občinske- ga sveta sodi sklep o ustanovitvi srednje ekonomske šole. Delati bi pričela že v prihodnjem šolskem letu. Bilo je sicer nekaj razprav glede tega, ker bo šola producirala kader, za katerega v okolju ne bo zaposlitve. Ko so govorili o bodoči lokaciji šole (predlogi so trije: se- danji prostori Ljudske univerze na Partizanski, kjer so bili nekoč prostori Srednje kovinarske in metalurške šole, v Vošnjakovi, kjer je dislocirana enota bistriške osnovne šole, ter novogradnja v Tomšičevi), so se svetniki odločili za novogradnjo. Svetniki so potrdili Vlada Os- truha za direktorja Zavoda za šport Slovenska Bistrica; doslej je opravljal dela začasnega direktor- ja. Imenovali so tudi člana nadzor- nega sveta Komunalnega in stano- vanjskega podjetja ter dva nado- mestna člana volilne komisije v Oplotnici. Ob koncu so sprejeli še poročilo o delu občinskih organov in občinske uprave v mandatu 1995-98. Vida Topolovec PTUJ / REGIONALNO SODELOVANJE PRI PROJEKTU AGENDA 21 Sonammi rtavoj v2L stole^u Leta 1972 je 70 držav na srečanju v Stockholmu pod okriljem Združenih narodov sprejelo okoljevarstveni program. Na podlagi teh izhodišč so pri Združenih narodih oblikovali sve- tovno komisijo za okolje in razvoj, ki je pripravila strategijo sonaravnega razvoja za 21. stole^e, imenovano AGENDA 21. Osnovna značilnost sprejete strategije, ki jo je leta 1992 podpisalo 179 držav, med njimi tudi SlovehiJ^ je, zagotavljanje celostnega ekološkega, ekonomskega in socialnega razvoja za vse človeštvo, ne glede na barvo kože, nacionalnost in versko prepričanje. Obveznost držav podpisnic je, da omenjena izhodišča vne- sejo v nacionalno razvojno politiko in priredijo zakonodajo v snaeri sonravnega razvoja. Da bi usmeritve iz Agende 21 čim prei zaživele, je potrebno organizirati čim večjo število interdiscipli- narnih mednarodnih skupin^ ki bodo skrbele za Uveljavljanje sprejetih načel pri skupnih razvojnih pro- jektih. V ta namen so Spodnje Podravje v nedeljo, 8. novembra, obiskali predstavniki iz Nemčije (dr. Ul- rike Weiland z brlinske tehniške fakultete in Erhard O. Miiller, glavni in odgovorni urednik revije Zukiinfte) in Avstrije (prof* dr. Jens Dansschat z dunajske tehniške fakultete). Na pogovoru pri županu občine Gorišnica Slavku Visenjaku, ki ga je organiziral in vodil mag. Andrej Horvat, so sodelovali še prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Mariboru, dr. Radmila Milačič z Inštituta Jožk Štefan Ljubljana in dr. Štefan Čelan iz Znanstvenoraziskovalnega središča BISTRA Ptuj. Predstavnike iz tujine so se^znanili s pripravo regionalnega razvojnega programa in vsebino posameznih razvojnih projektov, kjer ocenjujejo, da je potrebno mednarodno sodelovanje. Zanimivi so projekti sanacije podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju in divjih odlagališč. Na področju socialnega razvoja so se dogovarjali o možnih oblikah na- daljevanja projekta IDRIART. Večje število skupnih projektov bodo lahko oblikovali, ko bodo tuji predstavniki prejeli regionalni raz- voj programa, ki ga pripravljajo v ZRS Bistra Ptuj in bo v prevedeni obliki na razpolago v decembru. O možnih oblikah povezovanja med posameznimi univerzitetnimi programi je več govoril rektor prof. dr. Ludvik Toplak. Š. Čelan PTUJ / POSVET OBRTNIH ZBORNIC PODRAVJA IN POMURJA Obrtniki bodo smml zašiitiii svo/e interese Petkovega posveta predstavnikov dvanajstih območnih obrtnih zbornic Podravja in Pomuija, ki je potekal v Ptuju, so se udeležili tudi predsednik upravnega odbora Obrtne zborni- ce Slovenije Stanislav Kramberger, Anton Filipič, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije, Pavel Sedovnik, na- mestnik generalnega sekretarja, in Milica Gostiša, vodja službe za gospodarski sistem pri Obrtni zbornice Slovenije, ter Bojan Pečnik, strokovni sodelavec zbornice za področje avtoprevozništva. Tudi dobra udeležba na posvetu v Ptuju je pokazala, da so bile teme dobro postavljene. Govorili so o obr- ti in njenem približevanju Evropi, davku na dodano vrednost in razreševanju problematike avtoprevozništva. V obrtniški organizaciji se še kako zavedajo pomena organizi- ranosti slovenske obrti, ki ne more čakati, da bo njene interese v procesu približevanja Evropi zaščitila država ali pa da zanjo ne bo ničesar naredila. Svojo strategi- jo približevanja Evropi mora pri- peljati tako daleč, da bo njen ena- kovredni partner in da ne bo po- tisnjena na stranski tir. Zato je v tem obdobju še kako pomembno, da slovenska obrtniška organizaci- ja strne svoje vrste in se poenoti glede svojega bodočega razvoja. Zanj pa potrebuje tudi več denarja, natanko dvesto tolarjev več po članu, je v Ptuju povedal Stanislav Kramberger, predsednik upravne- ga odbora Obrtne zbornice Slove- nije. Prvič se je namreč zgodilo, da se program in članarina ne pokri- vata, potrebna je skupna odločitev o tem, kako naprej. Dejstvo pa je tudi, da osem let članarine niso povečevali. Kot so povedali predstavniki posameznih območnih obrtnih zbornic, ni bo- jazni, da se članski prispevek ne bi povečal, če bodo člani dobili stro- kovno in vsestransko utemeljen predlog o tem, zakaj ga bodo pora- bili. V prvi vrsti naj bi šlo za teh- nološko posodobitev in kadrovsko okrepitev. Če želi Obrtna zbornica Slovenije v tem predpridružitve- nem obdobju zaščititi interese posameznih branž, mora začeti vzpostavljati ustrezno službo. V tem trenutku se na zbornici s tem posebej ne ukvarja nihče, čeprav imajo svoje predstavnike v vsaj os- mih od 31 strokovnih skupin, ki se v Sloveniji ukvarjajo z vprašanji priliževanja Evropski uniji in v ka- terih v tem trenutku dela okrog 600 ljudi. Razvoj je tesno povezan tudi z novimi zaposlitvami. Ptujski posvet predstavnikov območnih obrtnih zbornic Podra- vja in Pomurja je bil hkrati prva razprava o predlogu za povišanje članskega prispevka. Uvajanje davka na dodano vrednost bo eden najpomembnejših projektov v letu 1999 in tudi zato bo morala obrtna zbornica dodatno izobraževati lju- di, glede avtoprevozniške proble- matika pa je bilo v Ptuju poudarje- no, da sicer vse zahteve še niso rešene, nekaj jih je še v razreševan- ju, da pa so v vladi in ministrstvu za promet in zveze pričeli drugače gledati na to dejavnost, spreminja- jo pa se tudi pogledi med samimi avtoprevozniki. Dejstvo pa je tudi, da vseh deset tisoč avtoprevozni- kov, kolikor jih je trenutno v Slo- veniji, ne bo moglo preživeti. MG ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 3 VČERAJ SVEČANA POPEHTEV V hotelu Casino Perla v Novi Gorici je bila včeraj zaključno f slovesnost letošnjega projekta Turistične zveze Slovenije . Moja dežela - lepa, urejena in čista. Na njej so podelili priz- nanja najboljšim. Med večjimi mesti je letos slavila Nova Go- ; rica, med srednjimi Slovenske Konjice, med manjšimi Lenart, med izrazito turističnimi kraji Bled, med turističnimi kraji Ptuj, i med izletniškimi Mozirje, med hribovskimi Šentanel in med drugimi Braslovče. V panožnih tekmovanjih so letos sodelovali bencinski servisi, pošta, železnica, vojaške in policijske posta- ' je, gasilski domovi, planinske koče, trgovine in drugi. I V IB PRIPRAVLJENI NA EVRO t Prvega januarja 1999 bodo v 11 evropskih državah op- ^ ravljali knjižne transakcije le še v evru. Slovenija več kot 70 ! odstotkov prometa s tujino opravi z državami, ki so članice ev- | ropske ekonomske in monetarne unije. V bančni skupini Nove j Ljubljanske banke bodo 1. junuarja v celoti pripravljeni na poslovanje v evru. SEMINAR O DAVKU NA PODANO VRIDiOST V organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj bo danes po- ! poldan v gasilskem domu v Ptuju potekal seminar o pripra- J; vah na uvedbo davka na dodano vrednost. Predavala bosta ; strokovnjaka iz službe za gospodarski sistem pri Obrtni zbor- { niči Slovenije. TURISTIČNA DRUŠTVA V NOVI GORICI: : ^ j Šestega novembra je bil v Novi Gorici posvet predstavnikov turističnih društev slovenskih mest o njihovem delovanju v 't \ mestih. Med razpravljale! je bil tudi Albin Pišek, predsednik TD :j I Ptuj. Osredotočil se je na vlogo turističnih društev v luči ures- I I ničevanja zakona o pospeševanju turizma. Osnovna ugotovi- j tev posveta je bila, da imajo zlasti v večjih mestih veliko težav ; pri večjem vključevanju v aktivnosti turističnih društev. Sklenili I I so, da bo prihodnje leto srečanje predstavnikov turističnih | I društev slovenskih mest v Ptuju, kjer bodo praznovali 1930- ; letnico pn/e pisne omembe kraja. | ! DR. iiilCA puii, iicilšiji msm ^ j ŽENSKEGA VEČERA V prostorih Slovenske vinske akademije Veritas bo nocoj ob 1 9. uri srečanje ptujskih žensk z dr. Danico Purg, direktori- ; co Centra Brdo, predsednico Združenja managerskih šol i srednje in vzhodne Evrope in gostojočo predavateljico na več , I evropskih in ameriških šolah. Dr. Danica Purg, ki se je rodila i v Halozah (Stogovcih), kjer je tudi preživela del svoje mladosti, : je pred kratkim v akciji revije Naša žena bila proglašena za darovalko leta 1 998 za svoj prispevek ljudem v stiski. ^ IZDELOVANJE NOVOLETNIH DARIL = V klubu Obzorje na Potrčevi v Ptuju ne bo živahno samo v novembru, ampak tudi v decembru. Ob vodenem učenju ^ nemškega jezika bodo pričeli tudi učenje angleškega jezika za I začetnike. Poleg tega zainteresirane vabijo v bralni kotiček, na I predavanje o razvijanju zaupanja vase, študijski krožek skozi fotografijo, vrtnarski krožek in na delavnico o izdelovanju no- voletnih daril. Udeležba na vseh aktivnostih, ki jih pripravljajo v Obzorju, je brezplačna. 25. NOVEMBRA KATARININ SEJEM Pnhodnjo sredo bo na ptujskih ulicah in trgih znova živahno, saj bo sejmanla Katarina. Katarinin sejem je eden treh i najstarejših ptujskih sejmov in domače in druge prodajalce j najbolj zanima. Zanj so izdali okrog 1 80 dovoljenj za proda- i li I V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV I ============rr===============^ J Na programu je informativna oddaja s prispevki o dogajan- i jih v Ptuju in okolici v zadnjih štirinajstih dneh. Med najpo- * i membnejšimi je bilo odprtje novega bloka z 32 neprofitnimi | i stanovanji, ptujsko kmetijstvo šolstvo je praznovalo 45-letni- i co, svoje fotografije je razstavil mojster fotografije Stojan Ker- ; bler, v Miheličevi galeriji je na ogled razstava slik likovne ko- I lonije Statenberg, v Mestni hiši se predstavljajo člani likovne ~ i sekcije DU Ptuj, ena od vsakoletnih novembrskih aktivnosti je j tudi razstava malih živali in sobnih ptic, v Narodnem domu v I Ptuju je potekalo glasbeno srečanje dijakinj in dijakov dijaških I domov SV Slovenije, v Ptuju je bilo martinovanje, njegov ses- I tavni del pa pn/ič tudi festival domače zabavne glasbe. Pripravila: MG PTUJ / V PONEDELJEK ODPRTJE NAKUPNEGA CENTRA NA ORMOŠKI Super mesto - prvi nakupni center na Ptuju Kovinotehna, d.d., Celje odpira 23. novembra na Ptuju ve- lik nakupni center Supermesto, kjer bo poleg Kovinoteh- ninega prodajnega centra z največjo ponudbo tehničnega blaga še velik Merkatorjev hipermarket z živili, ponudba tekstila, čevljev, kozmetike, avtodelov, otroška trgovina, bančne storitve in še in še - skratka ponudba "vse za vsa- kogar". Prvi tovrstni nakupni center na Ormoški 30 na Ptuju bo na 8.800 kvadratnih metrih ponujal najpestrejšo ponudbo vsa- kovrstnega blaga. Poleg Kovino- tehnine ponudbe tehničnih iz- delkov in opreme za dom na 2.000 kvadratnih metrih bo tam Mercatorjev hipermarket s preh- rano in gospodinjsko galanteri- jo. Poleg ponudbe tekstila, športne opreme, obutve, otroškega programa, daril, etno izdelkov, avtodelov, ur in naki- ta, nogavic ponudnikov, kot so Mass, Inka Impex, Tenzor, Eurošport, Racman, Dele, Slo- watch, Fabiani, bo obiskoval- cem Supermesta na voljo tudi gostinska ponudba. V decembru se jim bosta pridružila še Droge- rie Markt s ponudbo kozmetike, čistil in otroške hrane, in Nova Ljubljanska banka z bančnimi storitvami. Supermesto se ponaša tudi z velikim parkiriščem, kjer je za- gotovljenih 300 parkirnih mest, in z direktnim dostopom do na- kupnega centra. Kovinotehna kot investitor, ki je objekt odkupila od maribors- ke Jeklotehne v lanskem letu, je v izgradnjo Supermesta poleg kupnine vložila 750 milijonov tolarjev, večji del pa je tudi odprodala že omenjenim ponudnikom. Tako je zgradila sodoben nakupni center, prija- zen kupcu, v katerem nastopajo lastniki z najpestrejšo in najširšo ponudbo blaga in storitev. Supermesto bo svoja vrata odprlo v ponedeljek, 23. novem- bra, vse obiskovalce pa bodo za- bavali ansambel Bluegrass Hop- pers, plesna akrobatska skupina Mambo, ljudski pevci in godci ter folklorna skupina iz Lancove vasi. Vsi ponudniki pripravljajo posebne ponudbe blaga in prese- nečenja za kupce. Poleg vrste dogajanj, ki jih v Supermestu obljubljajo ob otvo- ritvi, pa tudi za vnaprej načrtuje- jo vrsto dogajanj, akcijskih ponudb in predvsem kupcem prijazno nakupno središče. SL. BISTRICA / SKODA PO NEURJU IN POPLAVAH ŠE NI DOKONČNO OCENJENA ZagolovHev najnujneisih pogoiev la iMjenje Občino Slovenska Bistrica so 4. in 5. novembra letos prizadele neurje, poplave In plazovi. Ocenjevalci škode menijo, da je to bila ena večjih na- ravnih katastrof v zadnjih desetletjih. Naravna ujma je občino prizadela v to- likšni meri, da s preostankom proračunske rezerve ni mogoče izvesti niti na- jnujnejše sanacije na vseh objektih in komunalni infrastrukturi, zato je nujna državna pomoč. O popoplavnem stanju In nastali škodi je občina Slovenska Bistrica ministrstvo za okolje In prostor tudi uradno seznanila s prvimi, sicer še nedokončnimi ocenami. V tetu 1998 so v občinskem proračunu za odpravo posledic naravnih nesreč namenili 9,5 milijona tolarjev. Za nujne sanacijske ukrepe so razporedili 22,200.000 tolarjev za vzpostavitev prevoznosti cest in zagotavljanje prometne varnosti ter najnujnejše sanacije po toči v kmetijstvu. Po doslej znaniti podatkih, ki še niso dokončni, ocenjujejo nastalo škodo po neurju in poplavah 4. in 5; no- vembra na komunalni intrastrukturi In kmetijstvu na 897,480.000 tolarjev, od tega 280 milijonov tolarjev za plazove in udore na komunalni intrastrukturi, 180 milijonov tolarjev za plazove, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte, in 90 milijonov za plazove kmetijskih zemljišč. Na cestnem omrežju je škoda ocenjena na 120 milijonov tolarjev, na poplavljenih stanovanjskih in poslovnih objektih 140 milijonov tolarjev, na kmetijskih objektih in silosih 37 in pol milijo- na tolarjev in 50 milijonov tolarjev na kmetijskih zemljiščih. VT PafpRI SE ... fei DA so v Ptuju pogruntali, rešiti Evropo. Sto W^jčanov (ki ima) da po 7000 DEM. i.. DA nas dva leva ali levosre- dinska kandidata pozdravljata na dravskem mostu. Toda v eni in drugi smeri je eden vedno na desni. ... DA je množica kandidatov tako velika zaradi tega, ker je to zadnja priložnost. Slej ko prej se hoda začele občine združevati. k{0didati ugodno kupuje- jo proste glasove. Ponudbe odda- jte pod šifro "Rad bi bil župan". ... DA je medicinska znanost znova na preizkušnji: virus gripe že uspešno premaguje s cepljen- jem, kako naj se sedaj loti kandi- dacijskega virusa? ... DA pri nas povprečno vsaka štiri leta nastopi leto pros- vetljenstva. Potem pa znova tri leta zaman razmišljamo, kaj sto- riti, da bi nam šlo bolje. ... DA bi se dalo v nedeljo kaj zaslužiti. Pojdite na volišča in to- liko časa oklevajte, da vas vidi vsaj eden od kandidatov. ... DA so v Halozah, od koder je bila zadnja, pred dvema stoletje- ma sežgana copmica, pred dnevi ustoličili novo. Kot poroča NV Press, je omenjena dobrosrčna. ... DA bo potrebno, če bi se prej omenjena vseeno kdaj razjezila, nemudoma obnoviti obrambo pred točo. 4 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK LENART / GALERIJA KRAJNC Jubileina razstava u€en€cv likovne šole v galeriji Krajnc v Lenartu so v petek zvečer odprli jubile- jno, 5. razstavo del učencev likovne šole. Na ogled so dela z letošnje poletne likovne delavnice na Krku in zanimivi motivi Lenarta iz junijskega slikarskega ex-tempora »Le- nart 98«, ki so ga pripravili ob krajevnem prazniku. Na otvoritvi se je predsednica lenarške Zveze kulturnih društev Marija Šauperl zahvalila mentorju in galeristu Konradu Krajncu za opravljeno delo in mu ob 30-letnici njegovega umetniškega ustvarjanja izročila spominsko priznanje. Galerist Konrad Krajnc, ki šolo že od vsega začetka vodi, pa je podrobneje predstavil mlade ustvarjalce, njihove motive in tehniko slikanja. Izrazil je zado- voljstvo nad mladimi talenti, ki bodo očitno nadaljevali bogato slikarsko in likovno tradicijo Lenarta. V priložnostnem kulturnem programu je nastopil kitarist Denis iz Veličine. Razstava bo odprta do 5. decembra. M. Toš K. Krajnc: Lormanje ORMOŽ / RAZSTAVA Aids ne pozna meta Vse do 10. decembra bo v prostorih osnovne šole Ormož na ogled razstava Aids ne pozna meja. To vzgojno- izobraževalno razstavo si bo mogoče ogledati vsak dan med 8. in 18. uro. Na otvoritvi, ki so jo s svojo prisotnostjo obogatili številni gostje in ob kateri so prijeten program pripravili ormoški osnovnošolci, so posredovali tudi aktu- alne podatke o obolelosti in okuženosti z aidsom pri nas. Številke pravijo, da je do danes v Sloveniji 73 oseb, obole- lih za aidsom, od tega dva otroka. S to nevarno boleznijo pa je okuženih 60 ljudi - 46 moških, 12 žensk in dva otro- ka. Najboljša preventiva je informiranost in seznanjenost predvsem mladih - to pa je tudi cilj gostujoče razstave. Razstava je nastala na Inštitu- tu za zgodovino medicine Medi- cinske fakultete v Ljubljani pod vodstvom dr. Zvonke Zupanič Slavec. Sodelovali so šudenti medicine, ki so v obliki semi- narskih nalog pripravili posa- mezne teme. Področja so predstavljena na devetih plaka- tih, ki poleg uvoda spregovorijo o zgodovini aidsa, o nacional- nem programu v boju proti aid- su, o razširjenosti bolezni pri nas in po svetu, o testiranju, o obli- kah zdravljenja, o izpostavljenih skupinah ter o tem, kako je mogoče bolezen preprečiti in živeti z aidsom. Poleti je bila razstava postavljena na najpo- gosteje obiskanih mestih - na le- tališču Brnik, železniški postaji, v Ljubljani ... Opremljena je z manj teksta in več sproščenega slikovnega materiala. Dr. Zvon- ka Zupanič Slavec v katalogu, ki spremlja razstavo, pravi: "Aids je aktualna bolezen ... Če se hočemo proti njej uspešno bori- ti, moramo biti o njej seznanjeni in osveščeni ter se moramo naučiti, kako z njo živeti." Ogled razstave v Ormožu je omogočil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Maribor, v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitutom za varovan- je zdravja Republike Slovenije in Območnim združenjem Rdečega križa Ormož. vkl PmOU. pmtUK 4« (jdU: Skrivno nasilje Vse več slovenskih šol, srednjih in tudi osnovnih, naje- ma varnostnike. Raznovrstno nasilje se je razlezlo med mladi- mi, da očitno ostajajo odrasli brez moči in znanja, ki bi na- mesto nasilja udomačilo razu- mevanje in tovarištvo med učečo se populacijo. Varnostni- ki so tako ali drugače spretni v zatiranju in preprečevanju fizičnega nasilja; slednje je vid- no in enostavno prepoznavno. Pravzaprav si večina ljudi ob besedi »nasilje« predstavlja te- lesno nadlegovanje in prete- panje, vendar je nasilje izraženo v neštetih manj vidnih oblikah: besedno trpinčenje, izsiljevanje, poniževanje, norčevanje, zas- mehovanje. Največ takšnega, psihičnega terorja, so deležni tisti otroci, ki kakorkoli odstopa- jo od splošno sprejetih po- vprečnih norm: težje učljivi in brihtneži, debeli in prekljasti, majhni in večji, revni in bogati, slabovidni, naglušni... A nasilje nikakor ne obide tudi vseh dru- gih: je že tako na tem svetu, da lahko prav vsakemu navržemo kakšno pomanjkljivost ali pa odvečnost. Takšno trpinčenje med mladimi ima pogosto dal- jnosežne posledice: otroci raz- vijejo komplekse, osvajajo napačne vzorce samopotrje- vanja, nalezejo se agresije, pa- dajo v depresivna stanja, skrat- ka zastanejo na poti do vsestransko razvite osebnosti. Menim, da bi odrasli morali sto- riti odločno več in drugače v prid nenasilja, razumevanja, to- varištva med mladimi. Sicer pa: od koga se učijo otroci? Današnja Tednikova knjigarni- ca predstavlja novo knjigo priz- nane avstrijske pisateljice Chrls- tine Nostlinger, ki je prava mojstrica zgodb o konfliktnih si- tuacijah med učenci, med odraslimi in mladimi, v družini. Knjiga DEBEU\ NELA iN ZA- VAUENI JANI bo pomagala ot- rokom in odraslim k razumevan- ju in premagovanju mla- dostniškega nasilja. V predmestnem naselju živita Nela in Jani. Njuni starši so pri- jatelji, mnogi mislijo, da sta otro- ka dvojčka. Oba sta namreč zelo debela, in kakor pravi pisa- teljica, debeli trebuhi so si po- dobni. In oči, ki so vsajene med debela lica in tolsta čela, so si tudi podobne. Njuni starši so prepričani, da sta Nela in Jani izvrstna prijatelja. A v resnici si gresta na živce: sovražita drug drugega! Toda nesrečna debe- lost ju pripelje v objem zaresne- ga prijateljstva Kako tudi ne, saj se ju vsi otroci izogibajo in stre- sajo neslane šale na račun nju- nih okroglin. Tako žalostna in osamljena skrivaj prežvekujeta neskončne količine keksov in marmelade ter maslenih prest. Še huje je v šoli. kjer sta veno- mer izpostavljena roganju, zlobni sošolci |u spravljajo v neprijetne položaje: skupaj ju zaprejo v kabino na kopališču, Nelo pretentajo, da se zapodi do češenj in se zagozdi med ograjo. Toda Nela in Jani sta ne- razdružljiva ter mirno prenašata zoprnije drugih otrok. Nekega dne Jani zboli in bo- lezen ga za lep čas priklene na posteljo. Vse otroške hudobije so zdaj uperjene na Nelo (bok- sanje v trebuh, obmetavanje z gobo, koš na glavo, črvi med šolskimi potrebščinami ...), ki neizmerno pogreša Janija in ugotavlja, kako rada ga ima. Toda ozdravljeni Jani ni tisti, ki je ljub Neli, namreč fanta je bo- lezen stanjšala skoraj za polovi- co! In zdaj je Nela sama s svoji- mi odvečnimi kilogrami! Sprva se brezglavo zateče k slaščicam, a kmalu ugotovi, da se mora spremeniti. Kako Nela premaga zasvojenost s hrano, kako spozna nove prijatelje, kako vzpodbudi pozitivno vzdušje do drugačnih v razredu, pa preberite sami. Knjiga Debela Nela in zavalje- ni Jani je izšla pri Mohorjevi založbi v prevodu Lučke Jencič. Zgodba je razdeljena na enajst poglavij (Domino in dama, Kabi- na za dva. Naključni angel va- ruh, Trebuh v ograji, Omara se trese. Ognjemet za Janija, Pre- senetljivi Jani, Nobene rešitve v dvojni ničli, Dolgotrajni tek besa. Trde počitnice, Velika sreča) in ima šestinosemdeset strani. ilf/ono Klemenili FILMSKI KOTIČEK Docfor Dolinic Že dolgo je tega, odkar je leta 1920 Anglež Hugh Lofting napisal knjigo o čudežnem zdravniku, ki se zna pogovarjati z živalmi. Presenetljivo, toda knjiga je bila tako uspešna, da se je odločil napisati še eno. Tokrat je zdravnika poslal na pot po svetu ter leto kasneje za delo prejel knjižno nagrado. Če se boste z navdušenjem odpravili v kiito, ker boste imeli v mislih enako kvaliteten filni, kot je bila knjiga, potem boste ob koncu predstave zaspano vstali s stola in ugotovili, da ste kupili premalo po- kovke za preganjanje dolgčasa. Dr. Dolittle že kot deček zaslutil svoje nadčloveške sposobnosti, a jih mora zaradi strogih staršev zatreti. Ko pa čez mnogo let kot priznan zdravnik z avtom oplazi psa, se dar razumevanja živali spet prebudi. Dober glas seže v deveto vas, zato je nje- gov dom kmalu poln sov, koz, miši in rac, ki priha- jajo po pomoč, on pa jih spretno skriva pred svojo družino. Za vse najde zdravilo, toda (napetost narašča): ali mu bo uspelo rešiti cirkuškega tigra, ki od strašnih bolečin v glavi že dvojno vidi in je s tem ogrožena njegova kariera? Eddie Murphy, ki je v marsikaterem filmu znal od gledalcev izvabiti prešeren smeh, je tokra odpove- dal kot izrabljen tiskalnik. Kot zdravnik nikakor ne more razumeti, da sliši, kar živali govorijo. In sploh ne more razumeti... in ne more razumeti. In s tako počasnim dojemanjem stvari okrog sebe je sposo- ben gledalca spraviti ob živce. Če bi imeli priložnost opazovati obiskovalca ob tem filmu, bi ga lahko opisali tako: salva smeha ob nekaterih res smešnih prizorih in potem dolgo nič, pa spet salva smeha in na koncu gledalec postane že utrujen od dolgega čakanja na spet takšno duhovitost, ki bo prišla ali pa tudi ne. Ogled filma vam priporočam v spremstvu otrok, saj so se mnogo bolje kot vi sposobni vživeti v situaci- jo. So čari, ki jih prinaša čas otroštva, in so tisti, ki jih prinaša odrasla doba - na primer občutek zado- voljstva, ko boste dvorano zapuščali z zadovoljnim malčkom poleg sebe. Nataša Žuran ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 5 NOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI Kaj se nam obeta z uvedbo devetletke že nekaj let se Slovenija pripravlja na reformo osnovnega šolstva, ki prinaša tudi 9-letno obvezno osnovno šolo. Prvih 46 šol - med njimi je hajdinska - naj bi poskusno pričele pro- gram devetletke že prihodnje šolsko leto. Naj bi smo zapisali zato, ker morajo starši soglašati s poskusno uvedbo pouka po novem programu za svojega otroka. Ponekod bo poskusna uvedba prvo leto zadevala samo 1. razred, drugod tudi sedan- ji 5., bodoči 7. razred, tako kot na Hajdini. V naslednjih letih namerava Ministrstvo za šolstvo in šport knig šol z devetlet- nim poukom širiti, v šolskem letu 2003/04 pa naj bi po se- danjih predvidevanjih uvedli 9-letni pouk v vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Kaj torej čaka učence, starše in učitelje v novi šoli? VSTOPVSOLOS 6 LETI Po novem bodo pričeli obi- skovati prvi razred otroci, stari od 5,8 do 6,8 let, to je starost, v kateri pričenjajo sedaj obvezno pripravo na šolo v okviru vrtcev. Pouk prvega razreda bo praviloma organiziran v šoli, lahko pa tudi v prostoru vrtca. Učenci 1. razreda bodo imeli dve učiteljici oziroma učiteljico in vzgojiteljico. Oprema učilni- ce bo morala biti prilagojena velikosti in potrebam 6-letni- kov, vključno z igralnimi kotički in zunanjimi igrali, mi- nistrstvo pa priporoča še ločen vhod v šolo in ločen prostor za prehrano najmlajših. V 1. razre- du dolžina ure ne bo določena, pač pa bodo odmore uvajale učiteljice po potrebi učencev. VAROVANJE PRVOŠOLCEV Otroci, stari do 7 let, se po za- konu ne smejo sami vključiti v promet, pač pa jih morajo v šolo spremljati starši ali otroci, stari več kot 10 let. Torej bodo mora- li otroka spremljati vse leto v šolo starši ali pa se bodo peljali v šolo z organiziranim prevo- zom, ki ga bodo morale za prvošolce po zakonu zagotoviti občine. Šole bodo morale nudi- ti varstvo v šoli do pouka oziro- ma po pouku do avtobusnega prevoza. Za prvošolce bo orga- nizirano tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, pa tudi počitniško varstvo in varstvo ob pouka prostih dnevih, če ti dnevi niso državni prazniki. PRVO TRILETJE Sedaj je osemletni pouk raz- deljen na razredno in predmet- no stopnjo, po novem pa bo na iriletja ali triade. Razredi ene triade bodo imeli nekatere skupne značilnosti. Tako števi- lo ur pouka v prvih treh razre- dih ne bo preseglo 22 ur na te- den, vsa tri leta pa bo učence praviloma poučeval isti učitelj. Ocenjevanje bo opisno, ob kon- cu triletja pa bo znanje učencev iz matematike in slovenskega jezika preverjeno z nacionalni- nii preskusi znanja, ki pa na šolski uspeh ne bodo vplivali. ORUGO TRILETJE To bodo sedanji tretji, četrti 'n peti, po novem pa četrti, peti in šesti razred. Število ur pouka teh razredih ne bo presegalo 26 ur na teden, ob razrednem Učitelju pa bodo iz leta v leto ^eč predmetov poučevali pred- 'Hetni učitelji. Znanje učencev t^odo učitelji med letom ocenje- vali opisno in številčno, ob '^oncu leta pa samo številčno. Ob koncu drugega triletja bo Znanje iz slovenskega jezika, •Matematike in tujega jezika preverjeno z nacionalnimi pre- skusi znanja, vendar te ocene ne bodo vplivale na šolski uspeh. Pri teh predmetih bo uveden tudi nivojski pouk. TRETJE TRILETJE Zadnje triletje bo sestavljeno iz sedmega, osmega in devetega razreda (sedanji šesti, sedmi in osmi razred). Število ur pouka ne bo presegalo 30 ur na teden. Učitelji bodo ocenjevali znanje številčno. Ob koncu triletja bo znanje iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika preverjeno z nacionalnimi pre- skusi znanja, katerih rezultat bo vplival na zaključne ocene pri omenjenih predmetih v ena- kem deležu kot ocene domačih učiteljev. Uvedeni bodo izbirni predmeti, nivojski pouk in di- ferencirani pouk. IZBIRNI PREDMETI v zadnjem triletju bodo učenci obiskovali tudi pouk treh predmetov, ki si jih bodo izbrali sami. Šole bodo izbirale med 40 izbirnimi predmeti, razdeljenimi v temeljni skupi- ni: družboslovno-humanistični predmeti in naravoslovno- tehnični predmeti. Vsaka šola bo morala ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov, in si- cer po tri iz vsake skupine, učenec pa bo moral izbrati tri predmete, od tega največ dva iz ene skupine. Šola bo morala ob- vezno ponuditi drugi tuji jezik, retoriko ter verstva in etiko. Pri izbirnih predmetih bodo učenci ocenjeni prav tako kot pri drugih. Učenec se bo lahko vsako leto odločil za druge iz- birne predmete. Šola bo izvaja- la le tiste izbirne predmete, za katere se bo prijavilo zadostno število učencev. NOV POLOŽAJ TUJEGA JEZIKA Devetletna šola bo uvedla prvi tuji jezik bolj zgodaj, in sicer v 4. razredu (starost učencev se- danjega 3. razreda), drugi (in ponekod celo tretji tuji jezik) pa bodo lahko izbrali v zadnjem triletju osnovne šole. NIVOJSKI POUK Nivojski pouk bo pomembna novost v novi šoli, s katero so se v nekaterih šolah že poskusili. Ponekod so uvedli tako imeno- vano notranjo diferenciacijo, pri kateri učitelji dajejo raz- lično sposobnim učencem raz- lične naloge, učenci pa se lahko odločijo za lažje ali težje pre- skuse znanja. Doslej so ta pro- jekt imenovali "nivojski pouk" in so ga uvajali pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem je- ziku, pa ne le na predmetni, pač pa tudi na razredni stopnji. V bodoče bo do 7. razreda pouk pri istih predmetih organiziran kot temeljni in nivojski, in si- cer bo pouk organiziran nivoj- sko pri največ četrtini ur. DIFERENCIRA' NI POUK Popolna novost pa bo zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu. Takrat se bodo učenci ob pomoči staršev in šolske sveto- valne službe odločili za eno iz- med dveh oziroma treh zahtev- nostnih ravni. Pouk bo organi- ziran posebej za boljše, pov- prečne in slabše učence. Preha- janje med posameznimi skupi- nami ne bo mogoče znotraj ene- ga ocenjevalnega obdobja, pač pa le na koncu ocenjevalnih ob- dobij. Sicer pa natančnejših na- vodil za organizacijo nivojske- ga pouka še ni. Že sedaj pa je očitno, da ga bo težje organizi- rati na majhnih šolah z eno vzporednico, saj mora biti v vsaki skupini za organizacijo pouka zadostno število učen- cev. OCENJEVANJE Znanje pri predmetih, pri ka- terih poteka nivojski pouk, naj bi učitelj ocenjeval s točkovno lestvico od 1 do 10, prav tako bodo nacionalni preizkusi znanja ocenjeni s točkami od 1 do 10. Oboje točke naj bi združili in pretvorili v oceno od 1 do 5. Pri drugih predmetih bodo ocene od 1 do 5, tudi li- kovna vzgoja, glasba, tehnična vzgoja, športna vzgoja in gospo- dinjstvo bodo ocenjeni šte- vilčno (ne pa kot doslej zu, u, mu). Učenec bo uspešno končal deveti razred, če bo imel pozi- tivne predmete iz vseh predme- tov in bo uspešno opravil zakl- jučno preverjanje znanja (tako imenovano malo maturo). DESETO LETO IZOBRAŽEVANJA Ta program se bo izvajal le na določenem številu šol'v Slove- niji in bo namenjen učencem, ki niso uspešno opravili zakl- jučnega preverjanja znanja, in pa učencem, ki bodo želeli uspeh zaključnega preverjanja znanja izboljšati. ''PREDMETNIK Učenci, ki obiskujejo sedaj 5. razred in bodo prihodnje leto obiskovali 6. razred 8-letke, bodo dobili dva nova predmeta oziroma bodo imeli namesto dosedanjih 9 predmetov 11 predmetov, število ur se jim bo povečalo za 3 na teden (s 23,5 na 26,5). Tistim učencem, ki pa bodo vključeni v 9-letni pro- gram (iz 5. v 7. razred), se bo povečalo število predmetov za 5 (z 9 na 14), število ur pouka pa vsaj za eno uro dnevno (za pet ali šest tedensko). WČNI NAČRTI Učni načrt določa, kaj bo učitelj pri posameznem pred- metu poučeval in kaj bo od učenca zahteval. Učenci, ki bodo prešli iz sedanje 8-letke v zadnje triletje 9-letke, naj bi imeli za vse predmete nove učne načrte. Na splošno velja, da so novi učni načrti bolj so- dobni kot sedanji. Zaenkrat ni dokazov, da bi zaradi novih načrtov prišlo do razbremenit- ve učne snovi, če jo primerjamo z 8-letko. Veliko obveznih iz- birnih predmetov se uvaja čisto na novo. Učni načrti se gradijo od 1. razreda dalje, tako da bo prehod učencev iz 5. razreda v zadnje triletje 9-letke težaven, zato komisija za osnovno šolo še išče primerne rešitve za ta prehod. Po sedaj veljavnem za- konu bi morali biti predmetni- ki in učni načrti sprejeti do 1. septembra 1998. Strokovni svet je predmetnik potrdil 15. okto- bra. Del učnih načrtov za ob- vezne predmete je že sprejet, večina bo v prihodnjih tednih. Nekoliko dlje bo trajalo za predmet državljanska vzgoja in etika, za predmeta likovna in tehnična vzgoja pa ni znano, kdaj bosta sprejeta, saj se učitel- ji in strokovnjaki ne strinjajo s predmetnikom. Po sprejemu učnih načrtov je potrebno pri- praviti nove učbenike in delov- ne zvezke. WRNIKI Zaradi večjega števila ur, ob- veznih izbirnih predmetov in nivojskega pouka bo v zadnjem triletju veliko težje pripraviti urnike kot doslej. Pouk se bo začenjal za posamezne učence 1. ali 2. učno uro, trajal pa bo občasno do 15. ure ali še dlje. Okrog 13. ure naj bi imeli učenci približno 30 minut časa za kosilo. ODLOČITEV STARŠEV Poskusna uvedba 9-letnega pouka bo vključila učence 46 šol že prihodnje leto, v nas- lednjih letih pa večino učencev sedanjega 2. in 3. razreda in ne- kaj manj kot polovico učencev sedanjega 4. in 5. razreda. Tako naj bi večina sedanje generacije otrok v Sloveniji opravljala pro- gram kombinirane 9-letke, in sicer program 5 (sedanja osnov- na šola) + 3 (novi učni progra- mi). Za vse te otroke imajo nji- hovi starši pravico odločiti, ali jih vključijo v poskusni pouk devetletnega pouka ali ne. Učenca, ki ga starši ne bodo želeli vpisati v poskusni pro- gram, bodo prepisali na osnov- no šolo, ki dela po predpisa- nem, 8-letnem programu. Učenec ima pravico do povrnit- ve stroškov prevoza v drugo šolo. Milena Zupanič VIRI: - Gradivo o vsebinskih in organi- zacijskih vprašanjih 9-letne osnovne šole, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Objavljeno na internetu: http:llwzm). mss.edus.si - ^Informacija za starše, posre- dovana slovenskim medijem. Av- torica dr. Darja Piciga, članica Nacionalnega kurikularnega sve- ta. OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH Spremembe - edina rešitev Lep pozdrav! Kot kandidat za župana v naši občini, vam v premislek, komu dati svoj glas, dajem še enkaj "materia- la". Marsikdo izmed vas misli, da volit- ve same po sebi niso pomembne, ker se v bistvu z njimi nič ne spre- minja. Ni res. Ali se bo kaj spreme- nilo in koliko se bo spremenilo, je odvisno samo od vas. Upam, da je večina od vas, ki lahko s svojim glasom odločate o usodi naše nove občine, v pravi meri doje- la, da so pri nas nujno potrebne spremembe. Potrebujemo namreč sposobne ljudi z novimi idejami, z novo energijo, skratka ljudi, ki jim ne bo žal ne ure, ne dneva in ne tednov. Kajti tisti, ki jim boste zaupali, bodo morali znati iz Ljubljane "pripeljati" še več denarja, kot nam ga zagotavlja občinski proračun. Čeprav nam v tem pred- volilnem času obljubljajo marsikaj, nas g. Podobnik, g. Peterle, g. Janša in drugi gospodje ne bodo "zasipali" z denarjem. Na izbiro imate kar precej kandidatov za občinski svet in tri kandi- date za župana. Nekateri so za naš kraj že mnogo naredili. Ned- vomno gre pohvala sedanjemu predsedniku KS g. A. Druzoviču, ki je v naš kraj vložil veliko energije in truda. Hkrati pa moram priznati, da se kljub svoji odstopni izjavi, ki jo je objavil celo v Občanu (po- manjkanje časa, zdravstveni problemi in drugo), vrača v politično življenje. Na koncu vam vsem skupaj polagam na srce, da preden ob- krožite kateregakoli kandidata vzamete "pamet v roke". Vaš kandidat za župana Franci iCrepša, dipl. ing. Naročnik: F. Krepša 6 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV / NA OBČNEM ZBORU PREGLEDALI DELO Aktivno leto grtulskih študentov Konec preteklega meseca so se člani Kluba ptujskih študen- tov, ki deluje na območju nekdanje ptujske občine (danes Upravna enota Ptuj), sestali na rednem občnem zboru ter ob pregledu dela v minulem študijskem letu i/volili novo vodstvo kluba. Novi predsednik je Roman Križanič. Ob tem so ugoto- vili močan porast v aktivnostih in delovanju kluba v zadnjem obdobju, kar nazorno pokaže dvig članstva s 40 na 159 evi- dentiranih članov ob sklicu zbora. Uroš Vidovič, prejšnji pred- sednik Kluba ptujskih študen- tov, nam je o delu kluba in nje- govih načrtih povedal: "Veliko prelomnico v združevanju mla- dih, bodisi dijakov ali študen- tov, je nedvomno prinesla osa- mosvojitev Slovenije, ko so bivše mladinske organizacije, med ka- terimi je dominirala nekdanja ZSMS, postopno poniknile ali se preobrazile v politične stranke. Čeprav sta evforija in zagnanost ob rojstvu prve samostojne države Slovencev pogosto dose- gali zgornjo mejo začrtanih družbenih okvirov, so nove družbenopolitične strukture na izvenstrankarsko organiziranost mladih v veliki meri pozabile. Na nesrečo študentov, ki priha- jamo z izvenuniverzitetnih območij, pa je vzporedno s slabo organiziranostjo, zavladala na področju posredovanja dela mla- dim prava anarhija. To se je močno odrazilo v skrčenju fi- nančnih sredstev za obštudijske dejavnosti, omenjeni procesi pa so posledično povzročili postop- no izgubljanje stika kluba s članstvom in zamiranje študent- skega življenja v Ptuju in okoli- ci. Tovrstno nezavidljivo stanje, ki smo ga pred dobrim letom za- tekli člani novega Upravnega odbora, je pred nas postavilo vrsto zahtevnih in odgovornih nalog. Če se danes ozremo nazaj, je morda celo dobro, da se takrat nismo popolnoma zavedali obsežnosti teh nalog, kajti zag- nanost in optimizem, ki sta po- membni vrlini mladih, seveda v kolikor tolikor normalno orga- nizirani družbi, bi lahko ob tem kaj hitro splahnela. V prvi fazi smo uskladili novi statut z novimi zakonskimi predpisi ter ga konec lanskega leta svečano sprejeli na izred- nem občnem zboru. S tem so bili postavljeni temelji nadaljnjemu delu in predvsem uveljavljanju ptujskih študentov v širšem slo- venskem prostoru. Vzporedno z vzpostavljanjem temeljev kluba se je zvrstil cel spekter raz- novrstnih aktivnosti, katerih glavni namen je bila popestritev študentskega življenja na območju Upravne enote Ptuj. V sklopu teh aktivnosti smo poskrbeli za rekreacijo v ptuj- skih Termah, študentje smo si ceneje ogledali celo vrsto gleda- liških predstav na Ptuju, v Mari- boru in Ljubljani ter ob sobotah s klubom zahajali v Mestni kino Ptuj. Za ljubitelje smučanja smo poskrbeli s cenejšimi vozovnica- mi na Mariborskem Pohorju, Kaninu in Krvavcu, posebno mesto pa si vsekakor zasluži tra- dicionalno zimovanje kluba na Voglu. Med daljšimi potovanji velja omeniti novoletno poto- vanje članov kluba v Budim- pešto, odpravo na Korziko ter prvomajski izlet v Strasbourg in Pariz, kamor smo se odpravili v sodelovanju z ormoškimi štu- denti. Seveda pa ob tem nismo pozabili na najpriljubljenejši del študentskega življenja - ŽURE. Organizirali smo jih v Ljubljani ter s tem navezali številne stike s študentkami in študenti z raznih koncev Slovenije in iz zamejst- va. Vrhunec družabnega življen- ja v klubu pa je bilo nedvomno letošnje brucovanje s skupino Agropop v Kidričevem. Nabito polna dvorana nasmejanih štu- dentov je bila jasen pokazatelj nujnosti kvalitetnega in organi- ziranega obštudijskega življenja mladih na Ptuju. Ob tem smo v klubu trdno upali, da bodo dobri zgledi po brucovanju vsaj malo prebudili odgovorne na področju aktiv- nusti mladih. Toda nič! Nas- lednji konec tedna na Ptuju vse po starem. Čeprav tega takrat ni- smo zapisali v časopisju ali pove- dali v študentski oddaji radia, pravi stari pregovor: Nikoli ni prepozno. In upam, da bodo za- pisane besede ob nadaljnjih ak- tivnostih Kluba ptujskih štu- dentov naletele na plodna tla tudi pri drugih, ki se ali bi se morali ukvarjati s študentsko problematiko oziroma bolje rečeno proDiematiKo miaain. Le-to bi lahko veliko lažje rešili z boljšo medsebojno usklaje- nostjo in informiranostjo vseh, ki nas tovrstna problematika za- deva. Ob vseh naštetih aktivnostih kluba, ki so v minulem študij- skem letu nakazale širok okvir možnosti na področju obštudij- skega življenja, pa nikakor ni- smo pozabili na dodatno izo- braževanje Ptujčanov. Ta izraz lahko uporabimo brez zadržkov, saj se je raznih potopisnih (Bra- zilija z Vilijem Podgorškom, Antarktika z Vikijem Grošljem ...) in občeizobraževalnih preda- vanj (Naše osončje z Milanom Krajncem) udeleževal širok krog Ptujčanov in okoliških prebival- cev. Izvedba vseh zapisanih aktiv- nosti kluba in drugih dejavnosti nikakor ne bi bila mogoča brez urejenih odnosov s študentskimi servisi oziroma posredovalci dela. V Ptuju smo na tem po- dročju dosegli veliko stopnjo us- klajenosti, za kar gre v prvi vrsti zahvala študentskemu servisu Čebelica, saj je v minulem štu- dijskem letu pokazal, da se zave- da pomena dobre povezanosti servisa s študentsko populacijo. Dobra povezanost študentov in ustrezno informiranje sta poleg stalnih aktivnosti glavna izziva v delovanju KPŠ, na kar so opozo- rili tudi prisotni študentje na minulem občnem zboru. K do- segi teh ciljev bodo v veliki meri pripomogli novi prostori KPŠ v Vodnikovi ulici (nad novo pošto), saj se bo s tem oblikoval t.i. študentski informacijski cen- ter, kjer bo možno dobiti raz- novrstne informacije iz študent- skega življenja ter se aktivneje vključiti v študentsko življenje na Ptuju. Ob že omenjenih možnostih posredovanja infor- macij v Tedniku in preko Radia Ptuj pa so vam izčrpne informa- cije o delovanju kluba že dalj časa na voljo na Internetu. Do- miselno urejenedomače strani poleg raznovrstnih informacij opremljene s fotografijami, mnenji, predlogi ..., oblikuje Samo Bauman, ki sprejema vse predloge za popestritev in obo- gatenje domače strani KPŠ. Aktivno .sodelovanje čim širšega kroga ptujskih študentov v bodoče je glavni cilj vodstva kluba, saj so obštudijske aktiv- nosti, organizirane v klubu, v prvi vrsti namenjene študent- kam in študentom, zatorej jih vabim v KPŠ. Pred nami se odpira novo štu- dijsko leto, v katerem stojimo na pragu novega tisočletja, poveza- nega s številnimi izzivi za našo družbeno skupnost. In glavni nosilci teh izzivov bomo prav se- danji študentje, katerih uspešnost pri premagovanju raz- nih ovir je v veliki meri odvisna od podpore in razumevanja matične družbe. Zatorej ne zane- marjajmo aktivnosti mladih, saj sloni tako bodočnost Ptuja kot Slovenije v Združeni Evropi prav na sposobnosti in aktivnos- ti današnje mlade generacije. Prvi koraki uspešnega udejstvo- vanja mladih pa se pričnejo naj- pogosteje prav v lokalni skup- nosti," je sklenil Uroš Vidovič. Ur Novo vodstvo KPŠ SLOVENSKA BISTRICA / PRIKAZ UUBITEUSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica ima pod svojim okriljem več kot 50 raznih kulturnih in prosvetnih društev ter skupin in vse so v minulem letu uspešno delovale. Ker pa vse manj javno nastopajo in v želji, da se pokažejo ne samo občinstvu, temveč tudi drugim skupinam, so se odločili za skupni nastop, ki je potekal v športni dvorani v Slovenski Bi- strici. Na skupni prireditvi, ki je trajala dobro poldrugo uro, se je predstavilo 23 skupin in skoraj 900 nastopajočih. Številne skupine dosegajo lepe uspehe, našteli bomo najpo- membnejše. Po predstavitvi otroških in mladinskih pevskih zborov na občinski reviji so bili za republiško srečanje predlaga- ni zbori iz Poljčan, Oplotnice, Zg. Ložnice in Slov. Bistrice. Tudi odrasli zbori so se predsta- vili na občinski reviji, na me- dobčinsko revijo v Ormožu pa so s uvrstili ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistri- ca, mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjevca ter moška komorna skupina KUD Alojza Avžnerja z Zgornje I Ložnice. ZKD je organizirala tudi revijo j gledaliških in lutkovnih skupin. Lutkovna skupina Koruzno i zrno se je udeležila regijske revi- I je v Lendavi in se nato uspela : uvrstiti na državno v Novem | mestu. Od otroških gledaliških ; skupin sta se uvrstili na regijsko ! revijo v Gornjo Radgono skupi- ni iz OŠ Pohorskega odreda in Poljčane. Odrasla gledališka skupina DPD Svoboda Sloven- ska Bistrica pa se je s kriminalko Cimre uvrstila na regijsko revijo ^ v Ljutomer. Vidno vlogo v tej igri je odigrala Jana Jeglič in pre- jela za vlogo Rebeke najvišje re- publiško priznanje za amaterske igralske dosežke - Linhartovo zlato značko. Podelili so ji jo na svečanem zaključku Linharto- vih dnevov v Slovenj Gradcu 29. maja. Tudi na področju folklore žan- jejo skupine iz bistriške občine lepe uspehe. Od najmlajših sta se na regijsko revijo v Slovenj Gradcu uvrstili skupini iz osnovnih šol Poljčane in Zg. Ložnica. Odrasla folklorna sku- pina iz Zg. Ložnice se je uvrstila na regijsko revijo v Markovcih. Na regijsko revijo odraslih fol- klornih skupin v Mariboru so uvrstile skupine s Tinja, iz Poljčan in Makol. 26. julija se je poljčanska folklorna skupina udeležila državne revije odraslih folklornih skupin v Beltincih, otroška folklorna skupina iz Poljčan pa je bila 2. in 3. oktobra na četrtem mednarodnem festi- valu v Ptuju. Omeniti je potrebno tudi mažoretke Društva plesnega kluba Sašo, ki so letos prvič tek- movale na državnem prvenstvu v Radečah in v svoji skupini do- segle prvo mesto, kar jim je omo- gočilo, da so se uvrstile na evrop- sko prvenstvo v Ljubljani, kjer so osvojile zavidljivo drugo mes- to in s tem srebrno medaljo. Ob vseh teh uspehih ni čudno, da so se kulturne skupine rade zbrale na prvem skupnem srečanju v bistriški športni dvo- rani, da bi delček najboljšega po- kazale občinstvu in drugim sku- pinam. "Ljubiteljska kultura je včasih dejavna le v ozkem krogu svojega domačega kraja in neka- teri so že skoraj stalni inventar na krajevnih prireditvah, zunaj domačih krajev pa niso znani. Zato smo se odločili, da bi se vsaj enkrat letno dobili pod isto stre- ho in se tako predstavili še dru- gim. Želel bi, da bi tovrstno srečanje postalo tradicionalno", je v nagovoru povedal dr. Miran Arbeiter, predsednik ZKD v Slovenski Bistrici. Prireditev sta vodili odlični povezovalki Jana Jeglič in Nata- lija Sinkovič. Ker je bilo srečanje ob martinovem, so bile v kulturni mozaik vpletene misli o vinu. V kulturnem mozaiku so se prvi predstavili združeni pihalni orkestri, svoje spretnosti pa so ob tem pokazale še mažoretke. S prizorom iz veseloigre Poročil se bom s svojo ženo se je predstavi- la dramska skupina KUD Alojza Avžnerja. Nato je mogočno, iz okoli 250 grl pevcev in pevk združenih pevskih zborov občine Slovenska Bistrica, zado- nela pesem "Tam dol na ravnem polju", nato venček narodnih - oboje pod vodstvom Ignaca Pančiča ter ob spremstvu pihal- nega orkestra bistriške glasbene šole. Program so nadaljevali tamburaši s Šmartna na Pohorju ter Spodnje Polskave in s tem dokazali, da ta glasba pri nas še ni pozabljena. Med izvajalci je bil najopaznejši Hinko Sernc, le- genda šmarske godbe. Nato je bil na sporedu duhovit prizor lut- kovne skupine Koruzno zrno. Temperaturo sta dvignili še se- stri Vlasta in Vesna Kidrič iz Lušečke vasi s frajtonaricama in dokazali, da znajo tudi dekleta odlično zaigrati na ta ljudski in- strument. Predah med glasbo in petjem je zapolnil prizor dram- ske sekcije KUD Gaj Zgornja Polskava. Hvalnico vinski trti ter vinu so zapeli ljudski pevci in pevke, bratje Višiči s Koritna nad Oplotnico, ki jih bolj pozna- mo pod imenom "Štirje revni", pa so ob frajtonarici zaigrali na doma narejene instrumente. Prava paša za oči je bil skupni nastop odraslih folklornih sku- pin, ki so občinstvo očarale s spletom slovenskih ljudskih ple- sov. Dokazali so, da imajo ljud- ski plesi največji učinek, če so množični. Sklepni del kulturne- ga mozaika je bil ponovno od- merjen združenim pihalnim or- kestrom ter mažoretkam. Ko so izzvenele še zadnje note in verzi iz Prešernove Zdravljice, je občinstvo kar obsedelo in niso mogli verjeti, da je poldruga ura tako hitro minila. "Še več takih prireditev," je bilo slišati med njimi. Na svidenje ob letu! Vida Topolovec Povezovalki programa Jana Jeglič in Natalija Sinkovič. V ozadju so napisi sodelujočih kulturnih in prosvetnih društev, za povezovalkama pa pevci združenih pevskih zborov iz območja celotne občine. Foto: Samo Brbre Skupni nastop odraslih folklornih skupin s Tinja, iz Poljčan, z Zg. Ložnice, Črešnjevca in iz Makol, ki so se predstavile s spletom slovenskih ljudskih plesov. Foto: Samo Brbre ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 7 PTUJ / VELIK MEDNARODNI USPEH DIJAKOV EKONOMSKE SOLE PndsHmIev la evt^ske šolske minisfre na Dunaju v oktobru 1997 je avstrijsko ministrstvo za šolstvo razpi- salo projekt "Erinnem und Gestalten". Projekt je potekal v sklopu akcije Evropske unije EUROPA MACHl SCHU- LE. Namen projekta je bilo vzpodbuditi sodelovanje med mladimi v Evropi. Avstrijsko ministrstvo za šolstvo je razpis posredovalo našemu ministrstvu za šolstvo in to je z njim seznanilo šole v Sloveniji. Na razpis se je odzva- la Ekonomska šola Ptuj. Ker je vsaka šola morala imeti partner- sko šolo v Avstriji, smo se odločili za Bundesfaschule fiir wirtschaftliche Berufe iz Mu- recka. Do 14. 11. 1997 je bilo treba poslati koncept svojega projekta na Dunaj, tam pa je po- sebna žirija izbrala najboljše in njihovi avtorji so svoje delo na- daljevali do 31. maja. V Ptuju ga je pripravila prof. Marijana Rajh skupaj s 16 dijaki in dija- kinjami in sredi decembra 1997 je posebna žirija izmed 101 pris- pelih konceptov izbrala 50 naj- boljših. Med izbranimi je bil tudi ptujski. Sodelovale so šole iz Grčije, Švedske, Belgije, Madžarske, Francije, Hrvatske, Portugalske, Anglije, Švice, Ir- ske, Španije, Češke, Poljske, Nemčije, Jugoslavije, Luksem- burga, Italije in Slovenije. Tema projekta ptujskih dija- kov ekonomske šole je bila predstavitev zgodovine in kul- ture mesta Ptuja od poznega srednjega veka do 17. stoletja v obliki namišljenega, imaginar- nega časopisa, ki bi vseboval tudi rubrike modernih časopi- sov, kot so mali oglasi, kuharski recepti, nasveti za zakonsko življenje, vzgoja otrok ... Podo- ben časopis je za svoj kraj izde- lala tudi avstrijska partnerska šola iz Murecka. Delo dijakov pri projektu je vseskozi podpi- rala in vzpodbujala ravnateljica šole prof. Branka Kampl Reg- vat, zgodovinski del je prevzela prof. Marija Matjašič. Pri obli- kovanju časopisa sta dijakom pomagala prof. Vesna Emeršič in prof. Zoltan Sep. Nad prevo- di so bdeli vsi profesorji nemškega jezika. Pri izdelavi časopisa sta dijake vodili prof. Mija Vaupotič Gregorinčič in prof. Vlasta Hodnik. Predstavitev obeh časopisov, se pravi finalno srečanje obeh redakcij, je potekalo v dramati- zirani obliki posameznih član- kov, ki so se med seboj prepleta- li. Dramatizacijo na odru je uspešno vodila prof. Barbara Bezjak. Predstavitev je potekala 26. maja letos v minoritskem sa- mostanu na Ptuju. Videokaseto s posnetkom predstavitve in oba čudovito izdelana časopisa - ptujski je bil vezan z rafijo in le- som - so poslali na Dunaj. Kot nagrado so prejeli štiridnevno bivanje na Dunaju od 21. do 24. oktobra za tri dijake in vodi- teljico projekta. V tem času je namreč potekala konferenca mi- nistrov za šolstvo Evropske uni- je in predstavitev projektov ev- ropskih držav je bila del te kon- ference. V njihovi prisotnosti je potekala tudi podelitev nagrad za izbrane projekte; dobili so jo tudi ptujski ekonomci. Bivanje na Dunaju je bilo zelo pestro, pravijo dijaki in profeso- rici Marijana Rajh in Manja Fras, od dela v delavnicah z dru- gimi udeleženci, celodnevne predstavitve projekta in svoje dežele v Generali Centru do sprejema v Mestni hiši na Du- naju ... Sicer pa so o tem napisali več dijaki v svojem dnevniku. ČE GREŠ NA DUNAJ... Sreda, 21. oktobra 1998 Razburjenje pred odhodom: ravnateljica in profesorji tlačijo v torbe in vrečke plakate, klopo- tec, kurente, gledališke kostu- me, 15 izvodov našega srednje- veškega časopisa "Ptujer Allge- meines", čarovniška oblačila, vodeokasete, CD-je, brezovo metlo ... Stojimo pred Centrom in čakamo na prevoz do mari- borske želežniške postaje - vlak odpelje ob 10.20. Še zadnji sprint do Petice. Oskrbimo se s sendviči in nato se končno stlačimo v dva avtomobila. Pel- jeta nas dva v vseh pogledih do- bra šoferja g. Kampl in g. Rajh! Železniška postaja je skoraj prazna. Vlaka še ni. Stojimo na pravem peronu? Tadej je poza- bil svojo jakno. Oče mu da svo- jo. Naši "tršici", prof. Frasova in prof. Rajhova, že zaslišujeta nič hudega slutečega železničarja - vlak bo pripeljal! Tršica šteje kose prtljage: ena, dve, tri... enajst + mi trije! Vlak je skoraj prazen. Nas "otroke" pustijo v posebnem ku- peju. Hura! To nas zelo razvese- li. Polja, gozdovi in travniki hi- tijo mimo okna. Carinik začudeno gleda naše "cuhce" in nam zaželi prijetne dneve na Dunaju. V Šentilju prevzame- mo še dve vreči gledaliških kos- tumov iz graškega teatra - ti so za našo partnersko šolo iz Mu- recka. Končno Siidbahnhof - Wien! Proti nam gre prijazna starejša gospa. Je to naša spremljevalka iz OKS (Osterreichischer Kul- tur Service)? Ne, to je Katjina teta. Prišla nas je pozdravit. Katja bo bivanje na Dunaju po- daljšala pri njej še za nekaj dni. Tedaj zagledamo vitko, mlado žensko v plastičnem belem dežnem plašču, s kratkimi črni- mi lasmi in temnimi sončnimi očali. Takoj ve, kdo smo - mi pa tudi vemo, da je od OKS. Do našega mladinskega hotela bi sicer morali potovati z mest- nim prometom, ampak ko pog- leda trinajst kosov naše prtljage. naredi izjemo in nam naroči dva taksija. Taksist je iz Irana. Mi smo si- cer natlačeni, a izjemno dobre volje in nasmejani. Taksist nam začne dajati koristne napotke: najboljše bomo jedli v Neubau- gasse v Schnitzellokalu, najce- neje lahko spimo v Kugelhotelu - 430 ATS prenočišče z zajtrkom (če nam v našem mla- dinskem hotelu ne bo všeč). Končno Europahaus, Linzer- strasse 429. Prijetno, stari graščini podobno poslopje. Čakamo, da profesorice uredijo formalnosti na recepciji. Tadej dobi ključe sobe številka 13, kjer je že Manuel - učenec naše partnerske šole iz Murec- ka. Zadovoljen je, tako kot zme- raj. Jerica in Katja sta v prvem nadstropju, soba št. 18. Z našo graščino ne bo nič. Na- potijo nas skozi park do sivih zgradb. Skupne kopalnice so na hodnikih. Končno postelja - miza - kase- tofon - glasba. V mladinskem hotelu so še skupine iz Švedske, Belgije, Danske, Madžarske, Anglije. Udeleženci drugih ev- ropskih držav so nameščeni po drugih mladinskih hotelih na Dunaju. Popoldne se odpravimo na kratek skok po mestu. Sivina se prepleta z bliščem. Iščemo kavo za eno tršico, končno sedemo v neki lokal roza barve. Ob 18.00 večerja: piščanec - skoraj kot PP! Srečanje z našo partnersko šolo iz Murecka, s katero smo skupaj delali pri projektu. Njihove učence spremlja Herr Gliick; naš Tadej predlaga, da ga kličemo kar Srečko - vsi smo navdušeni. Ma- nuel je od maja, ko smo imeli skupno predstavitev na Ptuju, spremenil frizuro - malo laka za avto in že mu lasje stojijo tako, kot želi. Tukaj sta tudi Eva in Karin, Frau Niederkorn pa pri- de v četrtek na slavnostno pode- litev nagrad. Po večerji nas prizadevna štu- dentka Magdalene pelje na og- led mesta - Stephansdom, In- nenstadt. Naše ljube tršice nam dajo urico prosto in končno si lahko napasemo oči na proizvo- dih razvitega kapitalističnega sveta. Trikrat se obrnemo in že smo skoraj brez šilingov. Nato siva monotonost pod- zemne U3, ki jo razsvetljujemo s svojim nenehnim smehom in dobro voljo. Prestop na "Stras- senbahn" 49 in do konca do Hiittelsdorfstrasse. Ne moremo mimo "Jagermeistra", kjer si pred spanjem privoščimo dišeč čaj. Katja se odhčno spozna na mestni promet, Tadej sanja o kebabu, Jerica mora poklicati fanta - tršici si masirata razbole- le noge. Manuel pripoveduje, da je v njegovi sobi neidentificirana žival - pokaže nam velikost veli- ke miši. Vprašamo ga, ali je to miš ali celo podgana, pa vztraj- no trdi, da je "Kafer" - hrošč. Čudimo se, kako neki bi lahko bil hrošč tako velik, vendar on vztraja pri tem. No, dobro! Bomo videli, kaj bo prinesla noč {Konec prihodnjič) Tadej Kampl, Jerica Marinšek in Katja Slaček dijaki Ekonomske šole Ptuj Dunajska delegacija ptujske ekonomske šole: profesorici Marijana Rajh in Manja Fras ter dijaki Jerica Marinšek, Tadej Kampl in Katja Slaček Izdelek ptujskih ekonomcev ■ srednjeveški ptujski časopis PTUJ / RAZSTAVA V MESTNI HISI Pomembno je^ ifei nsftrtfi^ jm, twB ko $1 um^k^n Ljubiteljski slikarji, ki po upokojitvi ustvarjajo v okviru kojencev Ptuj, so pod vodst- vom Branka Gorjupa, ki likov- ni. Tokrat so razstavili svoje najnovejše slike v ptujski Mestni hiši. Enotni so si v tem, da je zelo pomembno, da ostaneš ustvarjalen tudi v tret- jem življenjskem obdobju. V Mestni hiši razstavljajo El- frida Brenčič, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Vilma Kac, Mirko Javšovec, Rozina Šebe- tič, Tonček Šomen, Emil Sto- ger in Peter Vurcer. Mentorica likovnikov Društva upokojen- cev je Rozina Šebetič. Razstava - odprl jo je podžupan Ervin Hoj- ker - bo na ogled do 26. novem- bra. MZ likovne sekcije Društva upo- no sekcijo vodi, zelo ustvarjal- Likovniki DU Ptuj, ki razstavljajo v Mestni hiši PTUJ / RAZSTAVA V MIHELIČEVI GALERIJI Mkadmmld sBkmji s ŠMmimtgit Tudi letos je tovarna Talum organizirala in financirala likovno kolonijo na Štaten- bergu. Deset uveljavljenih slikaijev se je teden dni v septembru družilo in ust- vaijalo v idiličnem okolju baročnega gradu. To je bila že sedma likovna kolonija na Štatenbergu, avtoije pa so povabili po izboru Dušana Fišeija. Na Štatenbergu so tokrat ust- varjali Todorče Atanasov, Me- tod Frlic, Dušan Fišer, Stojan Kerbler, Gregor Kokalj, Ana Košir, Nataša Mirtič, Lucija Močnik, Vojko Pogačar in Žarko Vrezec. Tam ustvarjena dela so na ogled v Miheličevi ga- leriji na Ptuju. Ob odprtju raz- stave v petek, 6. novembra - hkrati so odprli tudi razstavo fo- tografij Stojana Kerblerja - se je v majhnem razstavišču ob Dravi zbralo toliko obiskovalcev kot le redkokdaj. Poleg vodstva ptuj- ske občine, tovarne Talum in podjetja Perutnina se je prire- ditve udeležil celo minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter seveda številni stalni obiskoval- ci razstav. O novonastalih umet- ninah in ustvarjalcih je sprego- vorila Vera Peklar iz Taluma, sicer pa je Talum razstavi na pot izdal tudi katalog s fotografija- mi avtorjev in ustvarjenih slik ter uvodnim besedilom kusto- dinje Stanke Gačnik. MZ Ob odprtju razstave je predstavila avtorje in njihova dela Vera Peklar iz Taluma 8 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK LOVRENC / ANDREJA LAMPERGER - ŠTUDENTKA V ZDRUZENIH DRŽAVAH AMERIKE S šolsko torbo po znonie Andreja Lamperger je skoraj 22-letno dekle Iz Lovrenca na Dravskem polju, ki zadnja štiri leta živi in študira v Združenih državah Amerike. O tem, zakaj se je odločila za študij v tujini, s kakšnimi težavami se srečuje, kako preživi dan in kakšen je videti v živo Leonardo di Caprio, sva se pogovarjali v njeni sobi v Lovrencu na Dr. polju. • Kdaj in zakaj si se odločila za študij v ZDA? "V tretjem letnil bo izvoljen za župana, se bo skupaj s svetniki zavzemal za boljšo opremljenost osnovnih šol, kajti dobra šola je naložba v prihodnost. Več denarja bi bilo treba nameniti tudi za lu-editev vrtcev. V občini je potrebno ure- diti komunalno okolje ter infra- strukturo, pri čemer bo treba rav- nati bolj smotrno in preudarno. Ceste bi morali delati celovito in po finančno ugodnejših načrtih, potrebno pa je tudi več pločnikov. Njegov in strankin cilj je tudi čim lepše urediti okolje, pri čemer bi za začetek postavili pozdravne ta- ble. Okolje pa je potebno urediti tudi iz ekološkega vidika, predvsem razne gramoznice in divja odlagališča odpadkov ter od- lagališča tovarniškega blata in pe- pela. Zavzema se tudi za ekonomično ogrevanje blokov, denar iz stano- vanjskega sklada pa bi namenil za beljenje blokov. Brezposelnost v občini namerava zmajnšati s pod- poro mladih podjetnikov, ki v poslu komaj začenjajo. Da bi spre- menili odnos mladih do starejših, bi mlade poskušal angažirati kot pomoč starejšim občanom. Iskal bi nove možnosti, kako pomagati brezposelnim, resneje pa bi se lo- til r^evanja problemov s področja sociale in zdravstva. Za kmete bi organiziral okrogle mize in jih tudi tako pripravljal na evropski trg. Več denarja pa bi namenil tudi raznim društvom in ljubi- teljski dejavnosti. Nasploh bi bolj prisluhnil krajevnim odborom, občinskemu svetu pa bi predlagal, da ustanovi turistično društvo, v katerem bi povezal interese gos- tiln, tiuističnih kmetij, folkolor- nih društev in še koga. V 1. volilni enoti z liste SDS za člane sveta kandidirajo Zvonimir Holc, Anton Orter, Marjan Pe- tek, Franc Pepelnik, Matija Re- pinc, Vinko Plej, Franc Panikvar in Zlatka Jeza, v 2. volilni pa Dragan Koren, Janez Zafoštnik, Miroslav Dobič, Anton Lesko- var, Stanko Pernat, Andrejka Goričan, Štefan Klasinc, Anton Vodušek in Andrej Kameža. •OM Neodvisni sindikati opozarjajo Pred nami so lokalne volitve in v Neodvisnih sin- dikatih bomo tokrat mirovali, saj ne bomo podpirali posameznih kandidatov niti strank. Potrebujemo pač nekaj časa, da nekatere zadeve "prebavimo". Zagotovo pa tokrat sedanjega župana in ponovne- ga kandidata za župana Miroslava Lucija, dr. med., ne bomo podprli, kajti tudi z njim imamo zelo slabe izkušnje. Na prejšnjih volitvah smo se z njim dogo- vorili, da naj bi predstavnik Neodvisnih sindikatov Slovenije prek njegove stranke zagotovo prišel v svet mestne občine Ptuj. Naša želja je bila, da bi do- bili vanj svojega predstavnika, da bi prek njega lahko vplivali na socialno in ekonomsko politiko občine ter da bi lahko sindikat pač uveljavljal svoje interese. Dogodilo pa se je, da so mimo naše ved- nosti našega človeka dali na zadnje mesto, tako da sploh ni bil izvoljen. Župan nas v vseh teh letih ni "obrajtal", praktično se nam sploh ni zahvalil za vso podporo, ni nas uradno nikoli vabil k sebi na kakršnekoli pogovore. Zamerimo pa mu tudi to, da je kljub obljubi, da bo pol župan in pol zdravnik, pozneje "pobegnil" v Ljubljano. Sicer sem zelo vesel, da imamo Rujčani pod- predsednika državnega zbora, vendar ne na tak način. Po mojem bi moral biti profesionalni župan Ptuja, ne pa, da je danes tu, jutri tam, en dan se gre to, drugi dan drugo. Skratka tu imamo grenke izkušnje in enako pozivamo vse naše člane in vse tiste, ki so takrat po našem nasvetu dali glas g. Lu- ciju, da ga tokrat ne dajo. Podporo odrekamo tudi kandidatu za župana občine Kidričevo Alojzu Šprahu, saj so se v tej občini v času njegovega mandata dogajale preveč čudne stvari. Gre za delitev nekih velikih kreditov in morda še kaj! Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi Naročnik: Neodvisni sindikat Slovenije LOKALNE VOLITVE 1998 PTUJmListaKS- nestrankarska lista Lista krajevnih skupnosti mes- ta Ptuja je nestrankarska lista, ki javno ne podpira nobenega od županskih kandidatov, svoje kandidate za občinski svet ima v vseh volilnih enotah, ti pa v večini primerov kandi^rajo tudi za četrtne svete v mestnih četrtih. Lista se zavzema za to, da Ptuj postane močno in uspešno sre- dišče obmejne slovenske regije, to je Spodnjega Podravja, Haloz in večjega dela Slovenskih goric, z vplivnim nastopom v Sloveniji. Razvoj mora graditi na znanju mladih Ptujčanov, zgodovinskem mestnem jedru, bogatem kmetij- skem zaledju in spremenjeni geo- politični legi. Kandidati Liste krajevnih skupnosti mesta Ptuj kot nestrankarske liste pa so tudi prepričani, da je razvoj Ptuja pre- več pomemben, da bi ga pre- puščdi politikom; prav tako jih povezuje prepričanje, da kdor s Ptujem ne živi, naj se z njim ne krepi! Kandidati Liste krajevnih skup- nosti mesta Ptuj za občinski svet so v prvi volilni enoti: Fnmc Štrucl, Boris Krajnc, Erika Šaf- ranko, Uroš Langerholc, Jože Vodopivec, Peter Gaspari in Vladimir Trstenjak; v drugi vo- lilni enoti: Srečko Šneberger, Franc Potočnik, Vojko Belšak, Marjan Lenartič, Alojz Skok, Anton Šafiranko in Peter Starki; v tretji volilni enoti: Marjan Munda, Matilda Zelenik, Štehm Hajduk, Marjan Krajnčič, Dar- ko Stropnik, Martin Hentak in Franc Benko; v četrti volilni eno- ti: Alojz Arko, Janez Gornik, Stanko Peklar, Ladislav Fajt in Anton Korez. MG GORIŠNICA • Kandidati LDS za obiinskisvet v občinskem odboru LDS imajo na listi 16 kandidatov za občinski svet. V prvi volilni enoti kandidi- rajo: Vekoslav Čagran iz Tibol- cev, Vilijem Horvat iz Gorišnice, Milorad Zrnič iz Formina, Jožef Bezjak iz Male vasi. Vida Kozel iz Gorišnice, Jožef Petek iz Moškanjcev, Ivica Orešek iz Ti- bolcev, Miroslav Zorko iz Gorišnice, Janko Erhatič iz Mure- tincev in Branko Žnidarič iz Zamušanov. V drugi volilni enoti Cirkulane pa za občinski svet kan- didirajo: Stanko Demikovič iz Cirktilan, Franc Prelog iz Cirku- lan, Branko Majhen iz Gradišč, Martin Žuran iz Cirkulan, Mateja Mtu^ec iz Medribnika in Slavko Fajfar iz Cirkulan. Sicer pa občin- ski odbor LDS Gorišnica na letošnjih lokalnih volitvah daje vso podporo kandidatu za župana Slavku Visenjaku iz SLS. TM KIDRIČCVO • Zeleni za jutri in lepšo prihodnost Kljub zapletom v vodstvu stran- ke so-se Zeleni v občini Kidričevo odločili, da bodo na volitvah nas- topili, saj se zavedajo, da živimo v času, ko je potrebno nameniti več pozornosti ohranjanju okolja in narave, saj se v tem odraža ^ko- vost življenja. Kot je povedal predsednik občinskega odbora Branko Sabath, ne smemo nikoli in nikjer pozabiti, da je človek del narave, zato naj z njo ravna lepo kot s svojim najboljšim prijatel- jem. Zeleni Kidričev^a se bodo zav- zemali za okolju prijazno indu- strijo, za ohranitev kmetijskih površin in pridelkov, za zmanjšanje števila brezposelnih, za življenje v pravni državi ter za uspešno sodelovanje na področju ktUture, šolstva, obrti, gozdarstva in drugih panog našega gospo- darstva. V volilni enoti št.l - Kidričevo kandidirajo na listi Zelenih Slo- venije za svetnike občine Ki- dričevo Slavko Feguš in Milan Turk iz Njiverc ter Branko Sa- bath, Franc Šalamun in Nataša Muršec iz Kidričevega. V volilni enoti št. 2 - Cirkovce pa so kandi- dati Zelenih za občinske svetnike Vincenc Peršoh iz Jablan, Zvon- ko Babič iz Župečje vasi in Ro- bert Dolenc iz Sikol. •OM HURKOVCI • Humanost soiialdemokratov člani in članice občinskega od- bora Socialdemokratske stranke Markovci so na razširjeni seji stranke sprejeli sklep o hiunani- tami pomoči najbolj prizadetim občanom ob zadnjih poplavah, ki so prizadele tudi kraje v novi občini Markovci. Tako je vodstvo stranke 17. novembra obiskalo tri najbolj prizadete družine na po- plavljenem območju, in sicer dve v Zabovcih in eno v Stojncih, ter jim ob tej priliki izročilo simbo- lično denarno pomoč - prispevek članstva in članarino. Ur PODLEHNIK / SE DVA KANDIDATA ZA ZUPANA V prejšnji številki smo predstavili dva kandidata za župana v občini Podlehnik: Franca Toplaka, kandidata SOPS, in Antona Žeraka, kandidata SLS s podporo SKD in SDS. Danes pred- stavljamo še dva. • ALOJZ NOVAK: ZaupanjOf razvoj, lepša prihodnost "Geslo pomeni, da si moram v prvi vrsti pridobiti zaupanje občanov. Ko bo to zaupanje vzpostavljeno, bo stekel razvoj občine, kar je pogoj za lepšo pri- hodnost," pravi kandidat LDS za župana v občini Podlehnik Alojz Novak in nadaljuje: "Za župana občine Podlehnik kandidiram predvsem zato, ker kot sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Podlehnik in predsednik komisije za ustano- vitev občine Podlehnik želim nadaljevati začeto delo. Čutim se odgovornega in sposobnega, da ob pomoči občanov novousta- novljeni občini dam še dušo in kot župan poskrbim za njen raz- voj. Za svojo občino lahko storim zelo veliko! Poskrbim lahko za uresničitev zastavljenih progra- mov, ki sem si jih zastavil kot predsednik sveta krajevne skup- nosti. Zavzemal se bom za celos- ten, enakomeren razvoj občine: širitev izgradnje vodovodnega omrežja, modernizacija in vzdrževanje cest, dograditev osnovne sole za potrebe devetlet- nega šolanja, izgradnja otroškega vrtca, ureditev strnje- nih naselij (kanalizacija, raz- svedjava), pospešitev razvoja kmetijstva, razvoj turizma, raz- voj drobnega gospodarstva. Ure- sničitev celotnega programa po- meni tudi pridobitev nekaj no- vih delovnih mest. Moja skrb bo tudi posluh za mlade kot tudi za starejše občane, ki so potrebni še poseb- ne pozornosti. Moj program in smernice moje stranke LDS so torej takšne, da lahko s skupni- mi močmi začrtane cilje ure- sničim. Zato, drage volivke, dragi vo- livci, občani občine Podlehnik, glasujte za razvoj in lepšo pri- hodnost, ki vam jo ponujam. Glasujte zame in za mojo stran- ko. Rad imam svoje ljudi, rad imam svojo občino." • VEKOSLAV FRIC: Za razvoj strniti znanje in delo Vekoslav Fric je neodvisen kandidat za župana občine Pod- lehnik. Njegovo kandidaturo je s podpisi podprlo 63 volivcev. Po poklicu je učitelj na osnovni šoli Martina Koresa Podlehnik in od leta 1978 njen ravnatelj. Vekoslav Fric meni, da je v občini, kot je podlehniška, z ne- kaj več kot dva tisoč prebivalci, potrebno strniti vse znanje raz- lično mislečih v en sam cilj hi- trejšega razvoja. Iz tega razloga tudi ne čuti nobene potrebe po strankarski pripadnosti, ker prek njih ni mogoče ponuditi več, kot če si strankarsko neo- predeljen. "Prepričan sem, da lahko s svo- jimi izkušnjami, nabranimi v dosedanjem delovanju v svetu občine Videm in dolgoletnim vodenjem šole Podlehnik ter vključevanjem v društva na našem območju, vzpostavim do- bro občinsko upravo in prek nje s svetniki zagotovim prevoznost cest, potrebno oskrbo z vodo, načrtno stanovanjsko izgradnjo, razvojne možnosti za kmetijstvo in drobno gospodarstvo, kar so ključni pogoji, da se zaustavi od- hod mladih in s tem poveča šte- vilo prebivalcev, saj so ljudje ut- rip in življenje kraja. Občanom lahko zagotovim pri- merno osnovno zdravstveno oskrbo, nemoteno šolanje otrok, zgraditev vrtca, možnost rekrea- cije, športa in kulturnega utripa na višjem nivoju. Vsekakor bo treba najti rešitve, kako pomaga- ti starejšim občanom, da bo nji- hova življenjska pot čim lepša. Vse to se bo uresničilo z argu- mentirano izdelanimi projekti, ki bodo vsebovali dolgoročno nadaljevalni potek. Ker sem bil z dvema kolegoma aktivni zagovornik in sotvorec naše nove občine, je logično, da se čutim odgovornega in se tudi obvezujem, da vse svoje znanje in izkušnje posvetim temu, da skupaj dosežemo njeno uspešnost. Ta cilj lahko dosežem v največji meri kot župan ter z znanjem in voljo do dela odločnih svetnikov. Želim si strpnosti, združenih izkušenj in znanja vseh, saj lahko le tako z optimizmom gledamo prihod- nosti naproti. Volimo ljudi, ki želijo naši občini dati pečat no- vega navdiha ter razvoja z delom in znanjem." JB KIDRIČEVO / SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki občine Kidričevo so se na 33. redni (verjetno zadnji) seji v tem mandatu v četrtek, 12. novembra, lotili izredno obsežnega dnevnega reda, ki je obsegal kar deset točk, vendar so se po 6. točki zaradi nesoglasja razšli. Uvodni del seje je bil kot običajno dokaj optimističen. Najprej so se lotili predlogov krajevnega odbora Kidričevo in Strnišče. Na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo so na- menili dobrih 619 tisočakov za regresiranje nakupa mnogocvet- ne ljulke. Na predlog odbora za varstvo okolja in požarno var- nost so za sodelovanje v spomla- danski akciji čiščenja okolja do- delili Društvu upokojencev Lovrenc 50.000 tolarjev, Lovski družini Kidričevo 70.000, Lov- ski družini Cirkovce 150.000, OŠ Cirkovce pa 30.000 tolarjev. Potem ko so imenovali komisi- jo za primopredajo vrnjenih ob- jektov Mercatorja SVS Ptuj ter gradbeni oddbor za gradnjo ka- nalizacije v Njivercah, so se strinjali z imenovanjem Neže Še«o za ravnateljico Vzgojno- varstvenega zavoda Kidričevo. Precej razprave so namenili spremembam in dopolnitvam proračuna občine za letošnje leto in sklenili, da ga z rebalansom po hitrem postopku povečajo z dosedanjih 478 milijonov na skoraj 543 milijonov tolarjev. Strinjali so se s predlogom odlo- ka o kategorizaciji občinskih cest in predlogom odloka o občinskih cestah ter oba doku- menta dali v 30-dnevno javno razpravo. Nekoliko se je zataknilo pri obravnavi najugodnejšega po- nudnika za izdelavo razvojnega projekta za celostni razvoj podeželja Ravno polje, saj so županu Alojzu Sprahu svetniki očitali, da je s podjetjem Halo iz Cirkulan za to podpisal pogodbo brez predhodnega soglasja sveta, vendar so sklep vendarle potrdi- li. Resneje pa se je zapletlo po predlogu župana, da bi za izdela- vo igral na otroških igriščih v štirih krajih izbrali podjetje Al- bin Promotion. Svetniki so bili ogorčeni, ker so šele na seji izve- deli, da so igrala v Apačah in Lovrencu že postavljena, in očitali županu, da se je to zgodilo z njegovo samovoljo, brez pred- hodnega soglasja občinskega sveta. Zaradi tega je nekaj svet- nikov sejo protestno zapustilo; ker so zaradi tega ostali nesk- lepčni, so nekaj pred 22. uro sejo morali prekiniti. In vprašanje je? ali jo bodo po nedeljskih volit- vah sploh še lahko nadaljevali - M. Ozmec SPOSTOVANE OBČANHE IN OBČANI OBČINE VIDEM Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov Vi- dem vabi na predstavitev kandidatov za svet občine Videm in svet KS, ki bo v DOLENI (domu krajanov) v petek, 20.11.1998, ob 19.00 uri. Prav tako se bodo predstavili kandidati za svet občine Videm in svet krajevnih skupnosti iz Občinskega odtx)ra Socialdemokratske stranke Videm. Predstavil se bo tudi kandidat za župana Ot)čine Videm g. Branko MARINIČ, član SDS, ki mu podporo daje tudi Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Videm. Vljudno vabljeni v Do/eno/ ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 23 24 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK HAJDOŠE / 70-LETNICA POROKE ZAKONCEV VIDOVIC Največje bogastvo so bili ofrocf Danes praznujeta častitljiv in redek jubilej, 70-letnico poro- ke - Matilda in Martin Vido- vič iz Hajdoš. Poročila sta se na današnji dan leta 1928 na Hajdini. Poleg enajstih še ži- vih otrok jima bo čestitko iz- reklo 17 vnukov, 16 pravnu- kov in en prapravnuk. Najlep- šim željam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Ko smo se na matičnem uradu v Ptuju zanimali za podatke o za- koncih, ki so doslej praznovali tako visok jubilej- takšni poroki rečejo železna poroka (60-letna je biserne, 65-letna pa diamantna) - so povedali, da se tudi najstarejše matičarke ne spomnijo, da bi jo kak zakonski par dočakal; v pre- teklih letih pa je bilo več dia- mantnih porok. Z jubilantoma živijo sin Martin z ženo Terezijo in vnuk. Z njiho- vo skrbjo in skrbjo drugih otrok zanju sta Matilda in Martin Vido- vič zelo zadovoljna. Zelo pa sta navezana drug na drugega. Njun svet je v jeseni življenja bolj ali manj prijazna sobica, v kateri preživita večino dneva. Matilda je vezana na posteljo, mož pa se tu in tam še sprehodi. Nagaja jima vid, Martinu pa tudi sluh. Sicer pa sta zadovoljna, vsaka malen- kost ju razveseli. Spomini občasno zaživijo. Ma- tilda pravi, da se najbolj spominja zlate poroke, ki sta jo dočakala že v novi hiši, hiši, ki jo je kot nešteto drugih zgradil Martin. Nekoč so jih še butali, v njego- vem življenju jih je bilo kar ne- kaj sto, pri gradnji pa je pomagal tudi vsem otrokom. "Drugega kot roke nisem imel, zato sem jim po- magal z delom," je povedal ob našem obisku. Z ženo Matildo sta skusila veliko slabega, dobrega skoraj nista imela. Njuno na- jvečje bogastvo so bili otroci, ki so si vsi poiskali primerno delo. Študiral je le eden, ker ni bilo de- narja. "Ta mladi pa vsi študirajo," ponosno povesta. V zakonu jima je uspelo tako dolgo vzdržati tudi zaradi tega, ker sta se dobro razumela. Če sta se že sporekla, je to bilo za kratek čas. Martin ni samo butal hiše, znal je tudi plesti košare; tega ga je naučil njegov oče. Vrbove šibe je nabiral še do pred nekaj leti. Občasno je košare žena Matilda odnesla na mariborsko tržnico. Po njeni vrnitvi je bil v hiši vedno praznik, otrokom je vedno kaj prinesla. To so bili lepi trenu- tki, ki se jih vsi radi spominjajo. Veliko teh spominov pa bo v njuni hiši zaživelo danes, ko se bodo zbrali otroci, vnuki, pravnuki in prapravnuk, da bi jima ob 70-letnici poroke zaželeli vse najboljše in še veliko zadovol- jnih let. MG Matilda in Martin Vidovič iz Hajdoš praznujeta danes 70-let- nico poroke. Poročila sta se 19. novembra 1928. Foto: Črtomir Goznlk BUDINA - BRSTJE / DRUŠTVO UPOKOJENCEV V SKRBI ZA KRAJANE Sreianje starejših in mlajših člani odbora društva upoko- jencev so 14. novembra v domu Budina - Brstje orga- nizirali prijetno družabno srečanje svojih članov in kra- janov. Prijetno kramljanje, petje pa tudi ples je trajal do jutranjih ur. Tokrat se je sta- rejšim pridružilo lepo število mladih, ki so popestrili vzdušje v dvorani in dokazali, da se lahko mladi in stari pri- jetno poveselijo skupaj in vsaj za trenutek pozabijo na svoje težave in bolečine. V letošnjem letu si je odbor zastavil cilj, da poskrbi za kul- turno dediščino. Ob Ormoški cesti na levem bregu Rogoznice stoji trikotno znamenje. Kra- jevni leksikon Dravske banovi- ne iz leta 1837 ima zapis, da znamenje spominja na kugo iz leta 1647. Za spomenik, ki je simbol na društvenem prapor- ju, se že več desetletij nihče ni zanimal in ga vzdrževal. Gonil- na sila društva predsednica Marija Cvetko se je povezala z ravnateljem Mikužem z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da ji je svetoval, kako se je treba dela lotiti. Or- ganizirala je delovno akcijo moških članov društva in ti so žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur. Restavratorsko- koznervatorska dela bodo na- daljevali strokovnjaki z Zavoda v spomladanskem času, tako da bi dobil spomenik takšno po- dobno, kot ga je že nekoč imel. Minimalna sredstva za obno- vo znamenja so zagotovljena v letošnjem občinskem pro- računu, člani društva upoko- jencev pa upajo, da se jih bo ne- kaj našlo tudi v prihodnjem. Marija Strelec UpkojencI so obnavljali znamenje Iz 17. stoletja. Foto: Kosi ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 25 ŠPORTNI POGOVOR / URŠKA JURIČ, TENIŠKA IGRALKA Uspešno leto v slovenskem tenisu so dekleta v mlajših kategorijah v zadnjem času dosegala izjemne rezultate. Očitno imamo zelo nadaijena dekleta za ta šport. Mednje sodi tudi sedem- najstletna Urška Jurič iz Placarja, dijakinja tretjega letnika /športnega oddelka/ II. gimnazije v Mariboru. S tem atraktivnim športom se je pričela ukvarjati z devetim letom starosti, sedaj pa je člani- ca ZTK Maribor. Po prometni nesreči je imela krizno obdobje, ko ji enostavno ni šlo od rok, v letu 1998 pa se je vse obrnilo: prvo mesto na odprtem prvenstvu Ptuja, 1. mesto na mastersu do 18 let, na mastersu članic prav tako prvo mesto, prvo mesto na državnem prvenstvu dvojic do 18 let, dru- go mesto na odprtem prvenstvu v Mokronogu in drugo mesto na članskem prvenstvu v Ljubl- jani. Vsekakor so to uspehi, ki so plod trdega dela in nakazuje- jo, da se Urška Jurič prebija na mesto, ki bi ji že pripadalo, če ne bi bilo nepredvidenih zaple- tov zaradi prometne nesreče in poškodb. Vendar pa to niso vsi uspehi, saj se je mlada teni- sačica poizkusila tudi na turnir- jih WTA v sosednji Hrvaški. 1 Kako ti je uspel preboj med najboljše v Sloveniji? "To je zelo težko, saj ne sme- mo pozabiti, da so naše mladin- ke že bile svetovne mladinske prvakinje. Samo trdo delo in prepričanje v končni uspeh te lahko uvrsti tako visoko." 1 Koliko časa porabiš za vadbo? "Treniram dnevno po dve uri, včasih tudi več. Zraven tega pa skrbim še za fizično pripravlje- nost. Dve leti sem bila članica ptujskega TK, nato dve leti Branika, sedaj pa sem članica ŽTK Maribor, ker je to v bližini šole." 1 Dobre igre pa so prinesle tudi nastop v slovenski rep- rezentanci do 18 let. Kje bo ta nastopila? "Reprezentanca bo nastopila v ZDA na Floridi na ekipnem tekmovanju Maureen Cononely Cup. Tam se bom udeležila tudi turnirja Eddie Herr Cup ter poizkusila odigrati še na Oran- ge Bowlu, ki je uradno mla- dinsko svetovno prvenstvo. Sredi novembra pa se namera- vava s trenerjem Igorjem Košakom udeležiti še dveh pro- fesionalnih turnirjev na Ba- learskih otokih. Upam na uspešne igre." 1 Ali kaj razmišljaš o profe- sionalizmu? "Normalno je, da ne raz- mišljam samo o tem, ampak si to tudi želim. Na že odigranih turnirjih sem dokazala, da sem sposobna, vendar mi priman- jkuje izkušenj in predvsem nas- topov na podobnih turnirjih. Seveda pa je to povezano z veli- kimi materialnimi stroški. Ob strani mi stojijo starši, klub in prijatelji. Upam, da jih ne bom razočarala in bom z dobrim in načrtnim delom dosegla želene cilje." Danilo Klajnšek KIKBOKS Uspešni Ptujiani v športni dvorani v Ormožu je potekal 3., zaključni turnir za državno prvenstvo v kikboksu - light kontakt, ki sta ga orga- nizirala Kickboxing zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Ormož pod pokroviteljsstvom občine Ormož. Nastopilo je 56 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov v kategoriji mladincev, mladink, članov in članic. Fo turnirju je bila proglasitev no- silcev naslova državnih prvakov in prvakinj za leto 1998. /elo dobro so se kot ponavadi odrezali tekmovalci in tekmovalke ptujskega kluba borilnih veščin. Rezultati: - mladinke: do 55 kg: 1. Mateja Erlač, KBV Ptuj; osvojila tudi naslov državne prvakinje; nad 60 kg: 1. Nina Vehar, KK Vrh, 2. Damjana Tomašič, KBV Teak- won-do Izola; skupno: 1. Nina Vehar, KK Vrhnika, 2. Damjana Tomašič, KBV Izola - mladinci: do 56 kg: 1. Matjaž Brumec. KBV Ptuj, 2. Dušan Sto- janovič. KK Novo mesto; skup- no: Matjaž Brumec, KBV Ptuj, 2. Dušan Stojanovič, KK Novo mes- to; do 63 kg: 1. Stanko Kostrevc, Thai Boxing klub Scorpion Novo mesto, 2. Darko Milanovič, KK Novo mesto; skupno: 1. Stanko Kostrevc, Thai Boxing klub Scor- pion Novo mesto, 2. Dušan Sto- janovič, KK Novo mesto; do 71 kg: 1. Uroš^ Kostevšek, Kickbo- xing klub ŽŠD Maribor; skupno: Uroš Kostevšek, Kickboxing klub ŽŠD Maribor, 2. Damir Molnar, Thai Boxing klub Scorpion Novo mesto, 3. Boban Kosič, KK Celje; do 79 kg: 1. Iziri Petrit, KK Novo mesto, 2. Kristjan Slodnjak, KBV Ptuj; skupno: 1. Iziri Petrit, KK Novo mesto, 2. Kristjan Slodnjak, KBV Ptuj; - članice: skupno do 50 kg: 1. Mateja Raboteg, Branik Hawv- rang, skupno do 55kg: 1. Majda Trebše, Branik Hawrang; do 65 kg: 1. Maja Ozmec, KBV Ptuj; skupno: 1. Maja Ozmec, KBV Ptuj; nad 65 kg: 1. Nadja Šibila, KBV Ptuj; skupno: 1. Nadja Šibi- la, KBV Ptuj; - člani: do 57 kg: 1. Tomaž Ro- gelj, ŠD Budokai Nova Gorica; skupno: 1. Tomaž MerCj KBV Ormož, 2. Tomaž Rogelj, SD Bu- dokai Nova Gorica; do 63 kg: 1. Boštjan Brumec, KBV Ptuj, 2. Dalibor Malič, KBV Teakwon-do Izola, 3. Simon Srpič, Thai Bo- xing klub Scorpion Novo mesto, in Tomaž Masten, KBV Ormož; skupno: 1. Boštjan Brumec, KBV Ptuj, 2. Dalibor Malič, KBV Teakwon-do Izola, 3. Danilo Ko- rotaj, KBV Ormož; do 69 kg: 1. Marcel Fekonja, KBV Ptuj, 2. Kristjan Tomšič, KBV Teakwon- do Izola, 3. Milan Korotaj, KBV Ormož, in Andrej Uratnih, KK Celje; do 74 kg: 1. Ciril Čuš, KBV Ormož, 2. Drago Kegljevič, ŠD Budokai Nova Gorica, in Sebast- jan Čauševič, ŠD Budokai Nova Gorica; skupno: 1. Ciril Čuš, KBV Ormož, 2. Uroš Makuc, ŠD Budokai Nova Gorica, 3. Marko Rotar, KBV Ormož; do 79 kg: 1. Tadej Cotič, Branik Hawrang, 2. Damjan Filipčič, KBV Ormož, 3. Matej Ružič, Power Kick Murska Sobota, in Simon Judež, Thai Bo- xingklub Scorpion, Novo mesto; skupno: 1. Miloš Seme, Power Kick Murska Sobota, 2. Andrej Sande, Branik Havvrang, 3. Tadej Cotič, Branik Hawrang; do 84 kg: 1. Matej Šibila, KBV Ptuj, 2. Sašo Miloševič, Thai Boxing klub Scorpion Novo mesto, 3. Simon ^ Pečkaj, in Luka Malavašič, oba Karate klub Vrhnika; skupno: 1. Franjo Skok, KK Novo mesto, 2. Matej Šibila, KBV Ptuj, 3. Boštjan Lucu, Power Kick Murs- ka Sobota; do 89 kg:l. Daniel Marhold, KBV Ormož, 2. Matija Blatnik, Thai Boxing klub Scor- pion, Novo mesto, 3. Mladen Pav- lin, Kickboxing klub ŽŠD Mari- bor; skupno: 1. Mladen Pavlin, Kickboxing klub ŽŠD Maribor, 2. Daniel Marhold, KBV Ormož, 3. Matjaž Pander, KBV Ormož; nad 89 kg: 1. Toni Turk, KK Novo mesto, 2. Elvis Trepič, ŠD Budokai Nova Gorica, 3. Uroš Re- pas, KBV Ormož; skupno: Elvis Trepič, ŠD Budokai Nova Gorica, 2. Toni Turk, KK Novo mesto, 3. Lucijan Jurman, KBV Teakwon- do Izola. Danilo Klajnšek PTUJ / MEDNARODNO MODELARS- KO TEKMOVANJE Murskosobotan Miler osvojil obe prvi mesti Prvi ptujski pokal v tekmovanju z radijsko vodenimi jad- ralnimi modeli je osvojil Murskosobočan Marko Miler. V zelo lepem in za letenje radijsko vodenih modelov zelo pri- mernem vremenu se je na travniku ob ptujskih Termah po- merilo v spretnosti vodenja modelov 24 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je organiziralo ob ptujskih Termah društvo Avioteh iz Ptuja. Marko Miler je še mladinec, ki pa je tokrat svoj HLG model izredno dobro vodil in zmagal ne le pri mladincih, pač pa tudi pri članih pred svetovnim viceprvakom Wernerjem Starkom in hrvaškim tekmovalcem Sašom Pečinarjem. Od članov ptujskega modelarskega društva Aviotech je bil najuspešnejši Gregor Urbančič, ki se je uvrstil na 13. mesto, takoj za njim pa sta bila uvrščena še Mitja Zamuda in Franc Tomanič, prav tako Ptujčana. V mladinski konkurenci se je Mitja Zamuda uvrstil na drugo mesto, njegova klubska kolega Matjaž Pos- tružnik pa na tretje in Ivan Žižek na četrto mesto. MZ PLANINSKI KOTIČEK Izlet na Šmohor v soboto, 21. novembra, organizira mladinski odsek PD Ptuj izlet na Šmohor. Na pot se bomo odpravili z vlakom z železniške postaje Ptuj ob 6.45 uri. Vsi udeleženci izleta se zberejo na postaji 5 minut pred odhodom vlaka in se peljejo do Laškega, od koder sledi vzpon na Šmohor (784 m). Na Ptuj se vrnemo ob 17.28 uri. Cena izleta je za mladino 1000 in za odrasle 1300 tolarjev. Prijave s plačilom se zbirajo v pisarni društva do petka, 20. novembra. Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. Oprema planinska za sredo- gorje. Ob kapi, šalu, dežniku ... ne pozabite s seboj vzeti tudi kopalk in brisače. Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, namesto na Šmohor sledi vzpon do gradu v Laškem in kopanje v zdravilišču. Izlet vodi Primož Trop. ČlANOM PD PTUJ Še dober mesec in prestopili bomo v novo leto. S koncem leta pa čaka Planinsko društvo Ruj naloga, da izdela letni koledar izletov za leto 1999. Da bi ta bil še zanimivejši in privlačnejši za naše člane, smo se odločili, da bomo prisluhnili tudi njihovim željam. Zato pozivamo člane, da oddajo svoje predloge v pisarni društva do konca tega me- seca. Z upoštevanjem le-teh nam bo lažje narediti program izletov, ki bo še bolj po vašem okusu. Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj 26 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK Verjamem, da si redni bralci vedno zastavljate vprašanje, ki je povezano s predstavitvijo novih pesmi nezna- nih izvajalcev. Moj odgovor je, da vam želim čimbolj razširiti glasbeni pogled narazllčnih glasbenih po- dročjih In opisujem v glavnem pe- smi, ki vam bodo sčasoma postale všeč. Dve mega zvezdi svetovne glasbene scene sta v zadnjih treh letih imeli ve- like težave s svojimi možmi: WHITNEY HOUSTON s pevcem Babbyjem Brow- nom ter MARIAH CAREY, ki se je lani ločila od Tommyja Mottole, šefa glas- bene založbe Sony Music. Divi sta od- peli v duetu popevko WHEN YOU BE- LIEVE ^Nemieza film Princ of Egvpt. Založba Columbia je za 22. no- vember napovedala izid kompilacij- skega albuma gospodične CAREY z naslovom No. Is. V ZDA pa bo gospa HOUSTON le dan kasneje izdala novi album pod naslovom My Love is your Love. Ameriška pevka JANET JACKSON je trenutno v Evropi na turneji, ki se ime- nuje The Velvet Rape. Zaljubljena JA- NET bo s svojo odlično soul balado EVERVTIME ttttt\er realnim besedilom navdušila tudi vas. LUTRICIA McNEAL beleži že štiri uspešnice: Ain't that just the Way, Side of Tow/n, Stranded in Someone Loves you Honey. Peto presenečenje LUTRICIA predstavlja v skladbi THE GREATEST LOVE YOU'LL NEVER KNOW *** Italijanska pevka ALEXIA se še zmeraj na veliko vrti po diskotekah s koma- , dom The Music I Like. ALEXIA je v no- vem komadu KEEP ON MOVING dodala znanemu ritmu še nekaj r'n'b pridiha. Britanska studijska skupina CLOCK je svojo glasbeno kariero začela s house glasbo, od leta 1996 pa so se povsem posvetili glasbenim priredbam. Duet CLOCK je v sodobni plesni ritem dokaj povprečno priredil klasiko BLAME IT ON THE BOOGIE ki so jo v ori- ginalu leta 1978 izvajali The Jacksons. Britanski duet 101 je pred časom nas- topil v televizijski oddaji Super Pop. V tem tednu sta 101 tudi uradno izdala rap priredbo STAV )K)K)K)K ki bazira na ritmih skladbe Lullaby skupine The Cure. Tretjo v nizu priredb prispeva trio NO MERCV, ki dela pod producentstvom znanega Franka Fariana. Novi album More tria NO MERCV se še ne prodaja najbolje, vendar bodo španska kitara, prijeten ritem in vokal v priredbi skupi- ne Boston z naslovom MORE THAN A FEELING »^povečali prodajo. Glasbene revije v ZDA na veliko pišejo o treh novih velikih talentih: IMAJIN - No Doubt, JEROME - Too Old for Me in TAKE 5 - Never had it so Good. Italijanski pevec ZUCCHERO je največ pozornosti dosegel s skladbo Senza Una Donna. Odličen glasbenik in pov- prečen vokalist ZUCCHERO se trudi v popevki BLUE kar v prevodu pomeni žalosten ali otožen. Talentirani BECK eksperimentira z nevsakdanjimi zvoki in na najno- vejšem albumu je slišati hip-hop, pop, ročk, različne sample in loope. Kot prvo malo ploščo pa izdaja komad TROPICALIA ki spominja na čudovito glasbo iz šestdesetih. Britanski sodobni band REPUBLICA je v oktobru izdal drugi album Speed Bal- lads, vendar pesem s tega albuma From Rush Hour With Love ni postala uspešnica. REPUBLICA so malo zmanjšali ritem v komadu TRV EVERVTHING«^in na tej mali plošči se nahajajo koncertne verzije komadov Ready to Go in Drop Dead Gorgeous. Ameriška ročk senzacija leta 1998 je skupina MATCHBOX 20, saj so svoj album Vourself or Someone EIse pro- dali kar v sedmih milijonih primerkov. MATCHBOX 20 so ponovno navdušili ljubitelje sodobnega novega ročka s skladbo BACK 2 GOOD David Breznik POTOVAL SEM NA SONČNEM ŽARKU Pripravljal sem se na potovan- je. Zaželel sem si lepega vreme- na. Vedel sem, da moje vozilo, s katerim bom potoval, pripravlja- jo na vzhodu. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem še ves zaspan pomis- lil, kdaj se zopet vrnem. Potem je bil ob meni sončni žarek, me objel in sva šla na pot. Potovala sva čez vso našo lepo Slovenijo. Videla sva veliko lepega. Ustavi- la sva se na morju, v Simonovem zalivu. Zato ker sva se imela lepo, nisva jokala. Ko ima človek težave, bi si najraje zaželel takšnega potovanja in pozabili na vse hudo. Maja Potrč, 4. r., OŠ Trnovska vas MOJE SANJE Ko zaspim, začnem sanjati. Včasih imam lepe sanje, včasih pa grozne. Zdi se mi, da sanje irajajo celo noč, čeprav ati pravi, da trajajo le nekaj sekund. Ko pa sanjam nekaj lepega, si želim, da bi sanje trajale celo večnost. Ko sanjam se mi zdi, da nisem več v svoji postelji, ampak v svojih čudovitih sanjah. Zato se mi sanje zdijo zelo zabavno početje. LUJZEK Dober den vsoki den! Toto pismo vam pišem na martinovo nedelo, 15. novembra. Letos je pač tak prišlo, ko mamo dve marti- novi nedeli in dvo vzroka za vesele druščine. Ena martinova nedela je pred martinovim, druga pa po godovnem dnevu svetega Martina. Tak pač kolendre koiejo in obuževalci vinske kapljice smo rajši, če sta dvo martinova svet- nika in ne samo eden. Kak se vam pisa že ovokrot, so pred nami lokalne valitve. Valili bomo nove župane in občinske svetnike. Kokšne smo si zbrali in zvalili, tokšne bomo meli. Če bomo slabe valili, bomo meli slabe, če bomo valili dobre, pa bomo meli dobre predstavnike svojih upov in želja. Jaz vam tak po resnici povem, da je naša bodočnost v naših rokah in glavah, samo da toga ne vemo izk- oristiti. Zato pa vejo to zlo dobro izkoristiti tisti, ki smo jih zvolili in jim dali v roke škorje in plotno, kak radi rečemo v tokšnih primerih. Samo da meni nič ne pomogajo škorje, če si plotno drugi razrežejo in odnesejo. Saj vidite, kaj kožejo tote ministrske afere. Vglovnem so grotali minis- tri bivši ministranti, ki vejo, kak se toti zadevi streže, in si najvejkši štikl kruha odreže. Seveda so tudi izjeme, ki toto pravilo potrjuvlejo ali pa jo zaničuvlejo. Jaz vam vse tak povem in rmpišem, kak tudi v Svetem pismi piše, samo da je treba zadeve dobro pretuhtati in potli vedeti, za kaj se gre. Meni se zelo dopodne tista krščanska misel, ki provi: "Kak na nebi, tak na zemlji," samo da se v vsakod- nevni praksi ne obnese... Pa pustimo pri miri nebeške in zemeljske zokone, ki so pač napisani zato, da jih spoštuvlemo ali pa kršimo. Glih tak je z našo ustavo in ustavnimi sodniki, okoli kerih zaj piha tejko vetra. Vsoka stranka bi pač rada mela svoje sodnike, svojega razsodnika in svetnika. Pa nega plača za vse. Po toti logiki bi mogla meti vsoka stranka tudi svojega boga. Če se bomo šli v toti politiki tak dale naprej, bomo resen vsi (U)bogi, provega boga pa bomo strankar- sko na križ pribili. Tejko za gnes. Dobro se jemljite in fkuper držite. Drgačik nas bodo ta vej ki popapali! Vaš LUJZEK @>AI/oi/f dopisniki Včasih sanjam tudi grde sanje. In če gledam strašne filme, si želim, da bi se sanje čimprej končale. Pred kratkim sem san- jala lepe sanje, da sem se vozila z vrtiljakom. Vrtiljak se je vrtel vi- soko v nebo in nazaj proti zemlji. Tik pred zemljo sem se zbudila, ker sem se prestraišla, da bom padla. Bila sem srečna, ker sem se zbudila v svoji postel- ji. Želim si še veliko lepih sanj. Maja Skaza, 3. r., OŠ Hajdina KLJUČ Nekega dne, ko je ati prišel ves jezen iz službe, sem se mu rajši umaknila in ga pustila pri miru. V sobi sem našla ključ in se začela igrati z njim. Nisem vede- la, da bo ta ključ še samo pogrel atijevo jezo. Naenkrat sem se spomnila, da je to mogoče pravi ključ moje sobe in se bom končno lahko vanjo zaklenila, kadar bova imela z bratom bor- be. Stopila sem do vrat in vta- knila ključ v ključavnico. Zasu- kala sem ključ in ugotovila, da ni pravi. Za zabavo sem ga še en- krat obrnila in takrat sem ugoto- vila, da se je nekaj premaknilo. Poskušala sem odpreti vrata, vendar mi ni uspelo. Poskušala sem odkleniti vrata, vendar mi ni uspelo. Nisem vedela, kaj naj storim. Takrat sem tudi ugotovi- la, da ni nikogar doma, saj se nihče ni odzval na moje klice. Hodila sem po sobi gor in dol in poskušala najti pravo rešitev. Razmetala sem vso sobo, da bi našla vsaj en ključ, s katerim bi se lahko rešila iz te sobe. Po- skušala sem na vse načine, ven- dar mi ni uspelo. Tako sem kaj hitro obupala. Usedla sem se za pisalno mizo in začela delati domačo nalogo. Razmišljala sem, kaj mi bodo rekli, in že sem si predstavljala atija. Sedaj so se mi zasolzile oči in postalo me je strah. Tedaj mi je na misel prišla zadnja ideja, ki se mi je zdela še edina, da bi me rešila. Stopila sem do vrat, v rokah pa sem ime- la dolgo železno palico. Dala sem jo pod vrata in jih začela dvigo- vati. Vrata so se počasi pomikale navzgor. Manjkal je samo še cen- timeter in bi padle dol, vendar se niso hotele več pomakniti. Ta- krat sem pa zaslišala, kako gre po stopnicah brat. Od srca se mi je že odvalil kamen. Zaklicala sem: "Dejan, pridi malo sem." Stopil je do vrat, poskušal jih je odpreti in kmalu je ugotovil, da so zaklenjena. Ko sem mu pove- dala, kaj se je zgodilo, mi je samo še dejal: "Kaj si ti mogoče neum- na ali kaj?" Nisem mu znala od- govoriti, saj sama nisem bila pre- pričana o nasprotnem. Seveda se je odločil, da mi bo pomagal, vendar je bilo vse zaman. Skozi okno sem mu vrgla ključ, da je on poskusil iz zunanje strani, vendar spet brez uspeha. Na koncu je obupal še on in se odločil, da bo za pomoč prosil atija. Sedaj pa me je zares postalo strah. Ko sem zaslišala hitre ko- rake, me je pri srcu stisnilo. In že sem zaslišala strogi glas. Rekel mi je: "Samo počakaj, da prideš ven, imela bova dolg razgovor." Poskušal je na vse načine in končno se je tudi spomnil, kam je skril pravi ključ. Brat je hitro stekel ponj. Meni pa se prav nič ni mudilo iz sobe. Moja velika želja je bila tedaj, da se to sploh ne bi zgodilo in bi bilo vse v redu. Takrat pa sem morala ne- hati razmišljati, saj so se vrata sunkovito odprla. Pred vrati pa je stala vsa družina z jeznimi obrazi in pripravljena na ošte- vanje. Njihovih besed nisem vzela resno. Prišla sem na svobo- do! Mojca Pernat, 8. r., OS Cirkovce LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE Bilo je poleti pred tremi leti. To je bilo leto, ko smo v vas do- bili nove stanovalce. S sosedo Tino sva se na naši cesti rolali, kljub temu da cesta ni igrišče. Ko sva se tako rolali kakšne pol ure, sva nekaj metrov pred seboj zagledali neko punco. Sprva sva mislili, da je najina prijateljica Barbara, a sva se krepko zmotili. Imela je dolge, rahlo valovite rjave lase, srednjo postavo in skoraj enak način ro- lanja kot Barbara. Hitro sva se pognali z rolerji do nje in nekaj metrov za njo zakričali: "Barba- ra, počakaj!" Barbara, ki ni bila Barbara, se je ustavila in se ozrla. Debelo sem pogledala in rekla Tini: "To ni Barbara!" Tina se je zasmejala in mi zašepetala, da jo je že nekje videla. Povedala mi je, da sva jo že srečali v Moškanjcih na perutninskem mitingu. Prikimala sem, kljub temu da mi ni bilo nič jasno, kaj se dogaja. Vedno sem bila neko- liko bolj pogumna kot Tina in sem začela pogovor. Najprej sem se ji opravičila za zamenjavo, nato pa ji rekla, da sva se že ne- kje srečali. Odgovorila mi je: "Saj re, srečali sva se v Moškanjcih, a ne?" S Tino sva prikimali in se zasmejali. Vprašala sem jo, ali se hoče z nama rolati. Pritrdila je. Pred Tinino hišo smo se usta- vile in si malce oddahnile. Ko smo tako stale na cesti, sem jo vprašala za ime. Odgovorila mi je, da ji je ime Teja in da se bodo med letošnjimi počitnicami pre- selili k babici oziroma so začeli podirati stene na podstrešju in bodo zgradili nove stene ter si opremili stanovanje. Zelo sem bila vesela, da bodo tukaj stano- vali, saj mi je bila že po prvih ne- kaj besedah zelo všeč. Tejo je za- nimalo moje in Tinino ime, zato sva se ji predstavili in se začele pogovarjati. V meni se je prebu- dilo toliko vprašanj, da bi jo lahko spraševala cel dan in še ne bi bila na koncu. Vendar sem se malo zadržala z vsemi vprašanji, da se ji ne bi zdela že na začetku I tečna, saj si tega nisem niti naj- | manj želela. Vprašala sem jo ne- | kaj vprašanj, ki so se mi zdela ; zelo pomembna. Na vprašanje, I ali ima kakšnega brata ali sestro, : je odgovorila, da je sama. "Res?" sem ji odgovorila. "Tudi jaz sem sama in Tina tudi." Hitro sem si izmislila ime za nas tri, ki se je glasilo "Samske prijateljice". Tina in Teja sta se s tem strinja- li, jaz pa sem se spraševala, kako mi je prišla ta misel v glavo. Teja mi je še povedala, da so bili naj- prej doma tukaj v Cirkovcah, nato so se pri njenih treh letih preselili na Videm in zdaj so spet prišli sem, kjer so že enkrat bili. Dodala je še, da se noče več seliti kot cirkusant, ampak da hoče os- tati tukaj. S tem stavkom sem vedela, da sem ji všeč takšna, kot sem, in da me hoče imeti za pri- jateljico. Upala sem, da bova postali njboljši prijateljici, takšni, ki bi si lahko vse zaupali. Ni minil en mesec, ko sva si postali zelo blizu. Takrat smo šli učenci četrtih in petih razredov skup^' v šolo v naravi v Anka- ran. Že v avtobusu sva sedeli skupaj, nato pa sva se zmenili, da še bova tudi v sobi skupaj. In od tistega leta naprej sva najboljši prijateljici, čeprav je leto mlajša od mene. Vedno sem si želela prijateljico, ki bi ji lahko vse zaupali in da med nama ne bi bilo nobene skrivnosti. Maja Leskovar, 8. b, OS Cirkovce NARAVOSLOVNI DAN Končno smo dočakali lep je- senski dan. Odpravili smo se v vinograd in sadovnjak. Ogledali smo si več vinogradov. Eden je bil star petdeset let, eden pet let, najmlajši pa je bil star komaj pet mesecev. Učiteljica nam je pred- stavila dela in opravila v vino- gradu. Kmetje - lastniki vino- gradov morajo večkrat na leto vinsko trto škropiti, kositi travo, ..., če hočejo imeti dober pride- lek. V sadovnjaku smo si ogleda- li več sadnih dreves. Videli smo: slive, breskve, hruške, jablane. Tudi v sadovnjaku je potrebno škropiti, kositi, gnojiti... Ogle- dali smo si zelo staro hišo, krito s slamo. Težko smo si predstavlja- li življenje v njej. Ker nas je že čakal avtobus, smo se odpravili z novimi izkušnjami in znanjem v šolo. Adrijana Tkalec, 2. a, OŠ Domava ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 29 športne noviee NAMIZNI UNIS • Petovia - Ilirija A&S Brnik 2:6 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so gosti- le ekipo lanskih državnih prvakinj Ilirijo in po pričakovanjih izgubile. Še najlepši in najdaljši dvo- boj je bil med domačo najboljšo igralko Katarino Goiič in Petro Dermastijo. Posamezni izidi: Steblovnikova - Guzeljeva 0:2, Goličeva - Lazičeva 2:0, Zalezina - Dermastija 0:2, Goličeva - Guzeljeva 0:2, Steblovnikova - Dermas- tija 0:2, Zalezina - Lazičeva 2:0, Goličeva/Zalezina - Dermastija/Guzeljeva 0:2, Goličeva - Dermastija 0:2. Danilo Kiajnšeic NAMIZNI TENIS • Prvo mesto Nejta Janiekoviia v Škofji Loki je potekal drugi odprti turnir Re- publike Slovenije za mladince, na katerem je sode- lovalo 78 igralcev, med njimi trije igralci ptujske Petovie. Največji uspeh je dosegel Nejc Janžeko- vič, ki je osvojil prvo mesto. Uspešna pa sta bila tudi Urban Ovčar, ki je zasedel dnigo mesto v sku- pini, in Tomaž Janžekovič, ki je bil tretji. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET • Prvestvo srednješoltev Ekipa Ekonomske šole Ptuj se je v prvi polovici tega meseca uvrstila na polfinale Slovenije v ma- lem nogometu za srednje šole - vzhod, ki je bil v Ljutomeru. V prvem krogu se je pomerila s 1. gim- nazijo Celje in jo premagala s 3:6, nato pa še Srednjo kovinarsko in strojno šolo iz Maritera z 11:0. V finalu pa se je srečala s Srednjo kovinarsko in strojno šolo Ravne na Koroškem ter jo premaga- la s 4:3. Barve Ekonomske šole so zastopali Aleš Čeh, Mitja Emeršič, Mitja Trop, Uroš Krajnc, Sašo Habjanič, Denis Topolovec, Jura Arsič, Tomaž To- plak in Filip Žnidarič. Milan Krajnc KIKBOKS • Mladi v Avstriji v Gratkornu pri Gradcu v Avstriji je potekal 4. mednarodni turnir v kikboksu za dečke in deldice do 14 let v disciplini semi kontakt. Iz Slovenije sta sodelovala kluba iz Izlak in Ptuja. Od Ptujčanov so prvo mesto v svojih kategorija osvojili: Vojko Kuri, Dorotej Kline, Jure Volgemut in Laura Maksimovič, druga sta bila Andrej Bezjak in Maja Volgemut in tretja Robi Sinronič, Sandi Kolednik in Denis Šampri. Milan Krajnc BOKS • 3. krog DP v Slovenski Bistrici je potekal tretji krog ekipne- ga državnega prvenstva v boksu. V odsotnosti De- jana Zavca, ki je poškodovan, je ponovno nastopilo majhno število boksarjev - samo trije pari. Zato pa je bilo ponovno veliko mladih, ki so se pomerili v eksibicijskih dvobojih. Rezultati - člani: do 71 kg: Matjaž Pinter /S. Bistrica/ - Srečko Arnuš /Ptuj/ 2:0, Igor Rašič /ŽBK Lada Jagodič/ - Primož Žerak /Ptuj/ 2:0; do 81 kg: Atoio Krivokapič /S. Bistrica/ - Amir Kurspahič /ŽBK Lada Jagodič/ 0:2 Danilo Klajnšek ROKOMET / 1 B SRL Ormož: Bogša, Antolič 4, Škraban 2, Pučko 2, Džarmati 2, Pra- potnik 2, Grabovac, Mezgec 2, Kirič 5, Horvat 1, Hmjadovič 9, Šulek. Ormožani so do novih, popolno- ma zasluženih točk prišli zagoto- vo veliko lažje, kot so pričakovali. Gostje iz Preddvora so namreč že v prvem napadu ostali brez Jovan- diča, ki si je poškodoval gleženj, in se v nadaljevanju nikakor niso mogli resneje upirati domačinom. Vmesni prebliski dobre igre so bili veliko premalo, da bi storili kaj več od zasluženega visokega poraza. Domačini so po nekaj mi- nutah uredili obrambo na čelu z vratarjem Šulkom in s kombina- torno igro v napadu razliko v svo- jo korist višali do deset zadetkov malo pred koncem. Menjave mest v napadu in čvrsta obramba so bile pretrd oreh za goste, ki so preveč energije izgubljali s pri- pombami na sojenje sicer neod- ločnih Anderliča in Šavca, ki pa jim, mdi če bi to želela, nista mo- gla pomagati. Skratka, Ormožani dokazujejo, da so zasluženo v prvi Bligi. I.k. VELIKA NEDELJA - RIBNICA 22:21 114:121 Velika Nedelja: Kovačec, Belšak 2, R Mesarec 3, Trofe- nik, Potočnjak, Kumer, Bezjak 10, Šoštarič, Planine 2, Belec, Pisar 1, A. Mesarec 4. Rokometaši Velike Nedelje, vodeče moštvo v 1. B SRL, so zmagali v derbiju z Ribnico težje, kot so pričakovali. Gostujoči tre- ner se je odločil za tesno pokri- vanje domačega napadalca Pla- ninca, ki ga je uspešno ustavil Malnar. Igra je bila izenačena, ekipi pa sta se izmenjevali v vodstvu. Pri domačih je tokrat zelo dobro zaigral Robi Bezjak, ki je bil nerešljiva uganka za gostu- jočo obrambo. V 23.minuti so domači rokometaši povedli z dve- ma zadetkoma prednosti in z njo odšli na odmor. Nadaljevanje so rokometaši Ve- like Nedelje uspeli zvišati pred- nost na tri zadetke in imeli nekaj priložnosti za povišanje vodstva, vendar je gostujoči drugi vratar Džukič ubranil nekaj strelov iz šestmetrskega prostora. To so iz- koristili njegovi soigralci in v 43. minuti rezultat izenačili na 18:18. Toda ponovno je sledilo obdobje dobre igre domačih, ki so si v 54. minuti ponovno priigrali pred- nost treh zadetkov /21:18/. V zadnjih šestih minutah igre so domači dosegli še zadetek, gostje pa tri in z malo sreče prišli do no- vih, vendar težko pribor j enih točk. Nesporno je, da so rokometaši Velike Nedelje boljše moštvo, vendar tokrat niso zaigrali tako, kot znajo. Ni bilo pravih nasprot- nih napadov, igra v napadu z glo- boko obrambo gostov ni bila tekoča. S to zmago so domači ro- kometaši še naprej vodeče moštvo v 1. B SRL. Danilo Klajnšek 2. SRL - VZHOD ACRONT RADGONA - PVRAMIDIA 18:23 /7:9/ Pyramidia: Valenko, M. Šan- dor, Keleiic, Margušič 3, 1. Ivančič 6, Žnidarič 1, F.Šandor 2, Ranfl, D. Ivančič II, Cvitanič, Firbas, Janžekovič. Rokometaši Pyramidie so proti Acrontu Radgonni dosegli svojo drugo zmago v prvenstvu. Gostje so na začetku povedli in imeli skorajda ves prvi polčas prednost dveh, treh zadetkov. Ob koncu prvega polčasa je domačim roko- metašem sicer uspelo rezultat ize- načiti, vendar so rokometaši Py- ramidie iz dveh hitrih nasprotnih napadov ponovno prešli v vodstvo z dvema zadetkoma. V drugem polčasu so gostje še bolje zaigrali in iz minute v minuto večali pred- nost. Dobre obrambe T. Valenka, učinkovitost D. Ivančiča in dobra igra vseh so prinesli zmago. Danilo Klajnšek PTUJ- VELIKA NEDELJA B 19:18 /10:10/ Ptuj: Krauthaker, Štumberger, Djekič 2, A. Zajšek, B. Zajšek 8, Kafel, Bračič 2, Kac 1, Pšajd 3, Potočnjak 1, Stražišnik 2, Mešl. Velika Nedelja B: Kovačec, Lah 1, Gregorič 2, Špindler, Me- sarec 3, J. Kumer 4, P. Kumer 3, Šoštarič, Kokol 2, Cvetko 3, Jo- vanovič, Klemenčič. Rokometaši Ptuja so dosegli še četrto zaporedno zmago. Tokrat so minimalno slavili proti drugi ekipi Velike Nedelje, ki je bila okrepljena z nekaterimi igralci njihove prve postave. Začetek je bil odličen za domače, saj so povedli s 4:0 in vo- dili ves skorajda ves prvi polčas. V drugem polčasu je bila simacija enaka. Ponovno je sledilo krajše obdobje dobre igre domačih roko- metašev, ki so si ponovno priigrali štiri zadetke prednosti. Vendar je bila njihova igra v napadu prehi- tra, naredili so nekaj napak, kar je bilo dovolj, da so gostje rezultat izenačili, nato pa celo povedli. Da razlika v prid gostov ni bila višja, sta zaslužna domača vratarja. V razburljivi končnici pa so domači rokometaši zaigrali zbrano in uspeli doseči minimalno zmago, ki je še slajša, saj so nastopili brez nekaterih igralcev, ki so poškodo- vani. Danilo Klajnšek NOGOMET / NOGOMer 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati tekem 14. kroga: Goriške opekarne - Ja- dran Sepič 3:2, Factor - Šentjur 0:2, Aluminij - Eso- tech Šmartno 2:1, Elan - Rudar Trbovlje 2:1, Zagorje - Železničar 2:2, Dravograd - Drava 4:1, Pohorje - Set Vevče 3:1, Tabor Sežana - Nafta 1:0. 1. POHORJE 14 11 1 2 31:18 34 2. DRAVOGRAD 14 10 3 3. TABOR SEŽANA 14 9 4. ESOTECH ŠMART. 14 6 5. ZAGORJE 14 6 6. DRAVA 14 6 7. ŠENTJUR 14 6 8. ELAN 14 6 9. ALUMINIJ 14 4 10. GORIŠKE OPEKA. 14 6 11. ŽELEZNIČAR 14 4 12. SET VEVČE 14 4 13. NAFTA 14 3 14. FACTOR 14 2 15. JADRAN ŠEPIČ 14 1 1 3 4 4 5 5 5 3 7 5 7 6 7 9 12 34:10 33 32:14 29 22:16 22 23:21 22 27:23 21 19:18 21 20:28 21 24:18 19 21:22 19 22:17 17 16:25 15 17:21 14 11:24 11 11:27 7 3:31 4 16. RUDARTRB0VUE14 1 Razpored tekem 15. kroga: Nafta - Goriške ope- karne, Set Vevče - Tabor Sežana, Drava - Pohorje, Železnič^ - Dravograd, Rudar Trbovlje - Zagorje, Esotech Šmartno - Elan, Šentjur - Aluminij, Jadran Šepič - Factor. ALUMINIJ - ESOTBCH mARTNO 2:1 /1:0/ Strelci: 1:0 Rozman /20. minuta iz 11 m/, 1:1 Pekič /53/, 2:1 Perkovič /54/ Aluminij: Fideršek, Koren, Zelko /Gorše/, Hab- janič, Rozman, Gerečnik, Perkovič, Hertiš /Plošnik/, Hojnik, Kolar, Pita /Bezjak/. ^ Nogometaši Aluminija so v srečanju z Esotechom Šmartnim slavili tesno, vendar zasluženo zmago. Tega srečanja so se Kidričani nekoliko bali, saj so nastopili brez treh igralcev standardne enajsterice. V 20. minuti so domači končno povedli. Po igranju z roko v kazenskem prostoru je sodnik pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Rozman. Do konca prvega polčasa bi lahko Kidričani dosegli še kakšen zadetek, vendar so bili nespretni. V začetku drugega polčasa je bila igra zelo živahna. Obe moštvi sta želeli doseči zadetek. Več sreče so najprej imeli gostje, ki so v 53. minuti rezultat ize- načili. Toda njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj so nogometaši Aluminija že v naslednji minuti rezultat izenačili. V na,slednjem krogu bodo nogometaši Aluminija gostovali v Šentjurju. DRAVOGRAD - DRAVA 4:1 /2:1/ Strelci: 1:0 Mehili /4/, 1:1 Kotnik /34/, 2:1 Majce- novič /41/, 3:1 Čavnik/Sl/, 4:1 Krašovec /60/ Drava: Zver, D. Krajnc, Golob /Gojkošek/, Šket, A. Vršič, Emeršič, Kotnik, Volk /U. lOajnc/, Pučko, Čeh, Fridauer /Lenart/. V derbiju 14. kroga so nogometaši ptujske Drave doživeli poraz v Dravogradu. Dravograjčani so po- vedli že v 4. minuti. Po prejetem zadetku je igra po- tekala na sredini igrišča. V 34. minuti so nogometaši pmjske Drave izenačili - iz prostega strela je bil uspešen Kotnik. In ko je že kazalo, da se bo prvi del končal z neodločenim izidom, so domači ponovno povedli. V zadnjih trenutkih prvega polčasa pa je bil izključen še napadalec Drave Danilo Pučko in domači igralec Šturm. Za Ptujčane je bilo usodnih petnajst minut v dru- gem polčasu, ko so nogometaši Dravograda dosegli še dva zadetka. V naslednjem krogu bodo nogometaši ptujske Dra- ve gostili prvouvrščeno ekipo Pohorja. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET L SIMN O Puntar ' Poetovio Mila 3:6/1:3/ Strelci: 0:1 Krajnc /5/, 0:2 Klinger /13/, 0:3 Vasic /26/, 1:3 Jarc /27/, 1:4 Klinger /40/, 1:5 Krajnc /42/, 2:5 Drole /46/, 2:6 Krajnc /59/, 3:6 Brežan /60/ Poetovio Mila: Komik, Pre- sečnik, Maksimovič, Vasič, Je- rinič, Tumšek, Krajnc, Klin- ger. Nogometaši Mile Poetovio na- daljujejo zmagovito serijo. Na vročem parketu v Tolminu so osvojili nove tri točke in to kljub temu da so nastopili v okrnjeni sestavi (brez Emeršiča, Valenta- na in Vidmarja). To srečanje pa je bilo tudi dober trening pred velikim derbijem, ko bodo nogo- metaši Mile Poetovie gostili prvouvrščeno ekipo Assalonija Cosmosa iz Litije. Danilo Klajnšek 2. SLMN VZHOD O Pri Tomažu diši po prvi ligi Strelci: 1:0 Gašparič (3), 1:1 Ahmetovič (9), 2:1 Bohinec (15), 2:2 Markoli (20), 3:2 Gašparič (34), 4:2 Gašparič (50), 4:3 Pukšič (53), 5:3 Mag- dič (57). KMN Tomaž: Špur, Magdič, Topolinjak, Kralj, Rep, Bohi- nec, Gašparič, Kamenšek, Tušek, Lah, Pintarič, Janžeko- vič. Trener: Bojan Cunk. Nogometaši Tomaža so sedmič zapored dosegli tri točke, kar pa je bilo vse prej kot lahko. Ljubi- telji malega nogometa so v Ormožu spremljali srečanje dveh starih znancev, ki so gado- bili Tomaževčani: Tomaž - Mi- zarstvo Širovnik 5:3 (2:2). Obe ekipi sta pokazali dopadljiv no- gomet, vendar so točke ostale doma. Domači si vse do konca niso priigrali prednosti, nakar je to uspelo Magdiču. Vratarja gos- tov je zlasti ogrožal Gašparič, ki je kar trikrat zadel. Uroš Hozyan STRELSTVO v Kočevski Reki so strelce Pedje gostili SD Moriš in izgubili za 46 krogov. Trener Marko Ko- ren je izbral ekipo Robert Šimen- ko, Marjan Gril in Slavko Ivano- vič in dosegli so 1619 kroga. SD Mrož je nastrelil 1573 krogov. Po- samezni zmagovalec je bil mladi- nec s Ptuja Robert Šimenko s 546 kr., drugouvrščeni Slavko Ivano- vič je nastrelil 544 kr., Marjan Gril pa je bil s 529 krogi četrti. V četrtem kolu strelci Petlje gos- tijo solidno ekipo Lendave. SI Ptujčani uspešni na prvem SAH Moštveno državno prvenstvo Na Bledu se je končalo državno moštveno šahovsko prvenstvo. V najvišji državni ligi je nas- topilo osem moštev. Moštvo Šahovskega društva Ruj je na tekmovanju, na katerem je nastopilo kar 13 velemojstrov, zasedlo četrto mesto, to je mesto, ki ustreza povprečnemu ra- tingu moštva. Ptujski šahisti so dosegli štiri zmage in tri pora- ze. Najuspešnejša sta bila preizkušena profesio- nalca Aleksander Beljavski (5 točk iz 7 partij) in Adrian Mihaljčišin (5,5 točke iz 7 partij), solidno sta igrala Domen Krumpačnik (4,5 točke iz 7 partij) in Rado Brglez (4 točke iz 7 partij), precej pod svojimi zmožnostmi pa so nastopili Rot)ert Roškar (2,5 točke iz 7 partij), Danilo Polajžer (1,5 točke iz 6 partij) in Janko Bohak (O iz 1), ki je ob koncu nastopil namesto nerazploženega Polajžerja. Naslov državnega prvaka so zaneslji- vo osvojili šahisti Piramidie iz Maribora, ligo pa zapuščata Radenska iz Murske Sobote in Mura iz Lesc. Končni vrstni red: Piramidia 14 točk (28,5), LŠK11 točk (26), Triglav 10 točk (26), Ruj 8 točk (23), Kovinar 5 točk (19,5), Nova Gorica 4 točke (18,5), Radenska 4 točke (15,5) in Murka O točk (11). Finale slovenskega pokala Moštvo Šahovskega društva Ruj je v soboto v Krškem izgubilo finalni dvoboj za pokalno prvenstvo Slovenije s 3:1 in tako osvojilo drugo mesto v tem najmnožičnejšem slovenskem šahovskem tekmovanju. Rezultati: Sermek - Mi- haljčišin remi, Dizdar - Polajžer 1:0, Pavasovič - Brglez 1:0 in Meštrovič - Roškar remi. Janko Bohak kontrolnem tekmovanju v Ljubljani je bilo v nedeljo, 15. novembra, prvo kontrolno tekmo- vanje najboljših strelcev Slovenije v streljanju s pištolo. Strelci SD Ptuj so se dobro odrezali. Mladi- nec Robert Šimenko je bil s 546 krogi četrti in si je zagotovil vabi- lo za drugo zaprto kontrolno tek- movanje ter je spet na spisku možnih reprezentantov Slovenije. Matija Potočnik je nastrelil odličnih 544 krogov in zasedel šesto mesto. Marjan Gril je bil z rezultatom 529 kr. deveti. Alenka Peteršič je prvič nastopila v član- ski konkurenci in nastrelila 336 krogov. Pri članih je bil najboljši Ptujčan Janez Štuhec s 559 krogi šesti, Slavko Ivanovič je nastrelil 544 in Marko Koren 517 krogov. Si Rezultati juršinskih strelcev Pionirke SD Juršinci so se v so- boto, 14. novembra, v Kranju udeležile 3. kroga državne lige. Z nastreljanimi 486 krogi so zasedle tretje mesto, posamezno pa doseg- le tele reziiltate: Staška Benko 165 kr., Saša Cafuta 163 kr., Nina Pavlin 158 kr., Alenka Plohi 147 kr. V nedeljo pa je v Ljubljani pote- kalo prvo kontrolno tekmovanje z zračnim orožjem. V disciplini zračna pištola so se ga udeležili tudi štirje tekmovalci SD Juršinci in dosegli tele rezultate: med mla- dinkami je Sonja Raušl nastrelja- la odličnih 342 krogov in zasedla 4. mesto, Majda Raušl je med čla- nicami prav tako zasedla 4. mesto s 365. krogi, pri članih je Marko Moleh nastreljal 552 krogov in zasedel 15. mesto, Janko Berlak pa je bil z nastreljanimi 533 krogi 33. Darko Pavlin Zmaga in dva poraza Ormozanov v drugi in tretji državni ligi v športnem streljanju z zračnim orožjem je bil 3. krog. Vse tri ormoške ekipe so tekmovale v gosteh. Rezultati: Juteks Žalec - Tovarna sladkorja Ormož 1707:1672, Ruše - Tovarna slad- korja Ormož 1658:1659 in Sevni- ca - Ormož 1720:1682. Lukner Pričetek Slovenjegoriške lige Strelci SD Dornava so v petek, 13. novembra, izvedli 1. krog lige v streljanju s serijsko zračno puško. Sodelovalo je 26 strelcev. Rezultati ekipno: 1. SD Doma- va I 905 kr., 2. SD Juršinci I 810 kr., 3. SD Domava II 789 kr. Po- samezno: 1. Bogdan Zelenko, SD Domava, 234 kr., 2. Mitja Kovačič, SD Trnovska vas, 234 kr., 3. Janko Horvat, SD Domava, 226 kr., 4. Robert Šmid, SD Dor- nava, 224 kr., 5. Jemej Peteršič, SD Dornava, 224 kr. Dmgi krog bo 21. novembra na strelišču v Domavi. Janko H. SERVIS SMUČI, KOLES IN TENIS OPREME Šport servis Davorin Munda, s.p. SlovaTSki trg 1, 2250Rej, tel,: 062^8-587 30 četrtek, 19. november 1998 - TEDNIK Mali oglasi UGODNO PRODAM rablje- no strešno opeko, komplet, s krajniki In slamenjaki - cca 1600 kos, dvojno žensko kolo in več vrst radiatorjev, s 751- 143. PRODAM raztegljivo mizo, štiri stole (belo), -b 777-697, zvečer po 20. uri. UGODNO PRODAM malo rabljeno razno pohištvo, tudi posamezno. ^ 787-475. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro (leseno ogrodje, trosed, gu- galnik, 2 x fotelj) in mizo. ■b' 771-119. PRODAM več plemenskih brejih telic simentalk. Rače, Ptujska cesta 41. DELNICE Aktive, Arkade, Krone, Krekove, Kmečke, Tri- glava odkupujemo, •s 041 688-433._ PRODAM 3-brazdni obračalni plug VVenecki. Cena po dogovoru, s 062 709-506. ANTON ARNUŠ s,p, 22 SO Ptuj, Maistrova 29, KUELUJEMO IN MONTIRAMO PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ALU ROLO GARAŽNA VRATA, tel. 062 771 -409 HARMONIČNA VRATA AVTOMEHANIKA POPRAVILO MALIH KMETIJSKIH STROJEV: kosilnice, škropilnice žage, kultivatorji Davorin Peteršič, s.p 2252 Dornava 76a ®062 755-094 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV IN HLADILNIKOV Pridemo k vam na dom! Kralj Mo^k zbo Sagadinova 1, PTUJ Naročila od 7.-I9. ure 062/782-S54 Zasebna samoplačniškc zobna ambulanta dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) ordinacijski čas: dopoldan od 8. do 12. ure, popoldanski temnini po dogovoru tel.: 062 786 710 in 786 711 Možnost plačila na obroke, gotovin- ski popust ter popust za upoKojence ki popust 1 »Vsodelo' delovanju s spec. za or. kir. in impl. nudinno tudi kostne vsadke (IMPLANTATE). ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tr. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR- TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. "ZA-TE" ■ ZAUPNI TELEFON ^97-83 ZA OTROKE, ŽENSKE, MOŠKE VSAK DAN OD 16. DO 22. URE IN PRAVNO SVETOVANJE OB ČETRTKIH OD 10.-14. URE PERUTNINA, Krekova, Pro- banka, odkup po najvišjih ce- nah. -B 062 511-694. ODKUPUJEMO delnice Per- utnine, Probanke po najvišjih cenah, s 300-15-81. ODKUPUJEMO vse delnice. g 778-653, 041 707-904. PRODAM prašiče od 120 do 150 kg. -g 755-554._ KUPIM osebni avto Honda prelude, letnik 85, lahko v okvari, s 712-235. PTUJ - center 100 m^ pros- tor dam v najem. Dravinjski Vrh - stanovanje, gostinski ob- jekt prodam. Cena 5.000.000. •s 782-527. ODKUPUJEMO delnice Te- lekoma, Perutnine, Mure, KK Ptuj, KG Rakičan, Potrošnik MS ter drugih podjetij in vseh skladov, posredujemo pri pro- daji delnic, ki kotirajo na borzi. -B 041 736-820, 062 837-516. INFOND, Atena, Maksima, NFD, Triglav, Mercata in dru- ge delnice po uradnih borznih cenah. CENTRALNA BORZNA DRUŽBA, Trstenjakova 5, Ptuj, g 779-211._ PRODAM 1000 I cisterno za vino in 530 I sod za vino. Infor- macije na g 700-552. PRODAM njivo v Zabovcih v velikosti 48 arov. g 062 778- 088._ PRODAM avtomobil na tri kolesa, g 763-046. PRODAM nakladalko za seno, letnik 81, dobro ohran- jeno. g 718-422, zvečer. PRODAM golf JGL, letnik 82, dobro ohranjen, po ugod- ni ceni. g 776-833. PRODAM traktor Torpedo 55, letnik 91, 700 delovnih ur. g 766-107._ V PTUJU dam v najem nov opremljen frizerski salon. In- formacije na g 753-069, zvečer. PRODAM golf GTI ter golfa po delih, črne barve, reg. do maja 99, ogled možen popol- dan. g 751-337._ STE ZBOLELI? 100 % odkri- vam škodljiva sevanja - doma - v službi, celo radioaktivnost s sodobnimi instrumenti. Po- klicni radiestezist, g 062 779- 501. PRODAJAMO vse vrste sad- nih sadik in vrtnic. Drevesnica Nemec, Draženci 4. Informaci- je na g 781-494 ali 041 732- 329. PRODAM odojke od 20 do 30 kg ter prašiče od 80 do 150 kg. g 766-786._ BETONSKI zidaki 20 x 40 x 20 v akciji november. Šurbek, s.p. Poljčane, g 062 825-303. ^^DERMAN^^.... SlomSkova 6, 2250 Ptuj, Slovenija T*Ufon:062 778 287 Novo! Novo! Novo! od PETKA, 20.11.1998, v Slomškovi 6 na Ptuju - specializirana prodajalna TALNIH IN STENSKIH OBLOGI Po akcijskih cenah vam nudimo: - laminate, - stenske in stropne obloge, - lamelni parket, - wiparquet, - letve, profile, lepilo itd. Delovni čas: pon.-pet. 9.00- 12.00 in od 14.00 do 18.30. sobota: od 8.30 do 12.00! CLASS0H grafični studio, založništvo, trgovina Velika Izbira koledarjev, rokovnikov, pisarniškega pribora, vžigalniki, dežniki, kape, majice, itd. ^©i^agfea ^aitggia B Vabimo Vas na dneve odprtih vrat na sedežu podjetja Medla design v Prepolje 62, Marjeta na Dravskem polju od 19, do 30. 10. med 8 in 19. uro tciKoJž Tel.: 062/687-125, 685-062 ii'/ ultiMedia MuttiMedia d.o.o.. Slovenska 33, SI-2000 Maribor TEL. 229 77 20, FAX 229 77 20 30 imrPniiWNF0IIMIi5f(ini-4VDI0WZIIillNA0PII(Mjl v 5 minutah na internetu: dežurna številka 041 699-654, ali pošljite prijavnico na Multimedia d.o.o., Rajšpova 16, 2250 Ptuj T Center trgovina in servis malih kmetijskih strojev kosilnice, kultivatorji škropilnice, motorne žage, agregati, tlačni čistilci, črpalke, obrezovalci, gozdarski in vrtni program _Anton Krajnc, s,p._ 2250 Ptuj, Črtkova 7, tel. & fax: (062) 773-965, 779-721 Po ugodnih cenah Vam nudimo rezervne dele za vozila: opELe ^anan lada ^^ CITROEN, ZASTAVA DELI ZA KRMILNE IN ZAVORNE SISTEME ZA VSE VRSTE VOZIL. NUDIMO VAM ŠE AVTOMEHANSKE STORITVE, MONTAŽO IN CENTRIRANJE AVTOPL^ŠČEVI FASADA DEMIT PLUS - investicija, ki prinaša visoke obresti Material z izvedbo (postavitev našega gradbenega odra): * toplotna izolacijska fasadna obloga (5 cm) * zaključni sloj (barvni) * 10 let garancije (TIM Laško) Cena m^ samo 3.500 SIT! Nudimo ves gradbeni material (opeka, cement, kritina...). UGODNI KREDITI do 3 let (od TOM -i- 0% do TOM + 6,5%) (za 150 m^ fasade je mesečni obrok 18.500 SIT - 36 mesecev). PROGRAS, d.o.o., Kirbiševih 55, 2204 Miklavž, ® 062 695-050.Q ZAPOSLIMO urejeno dekle za strežbo, g 782-631. PRODAM prašiče domače reje, težke 200 kg. Milan Lešnik, Jiršovci 13, Destrnik. g 753-349. LESNA kurjava za en ka- mion, vrtno orodje 10.000 sit zaradi selitve prodam, g 787- 365, po 20. uri. DELO na domu, primerno za vsakogar. Možnost zaslužka 15.000 sit in več tedensko, g 062 766-818. PRODAM mladinsko sobo bele barve z dvema postelje- ma. g 775-035, po 15. uri. □ BDESn /// če se vidiš kot dober prodajalec Če imaš vsaj tri leta delovnih izkušenj Če imaš končano V. stopnjo izobrazbe III Če ne moreš zaspati ker si poln idej /// Če si tekmovalen, inovativen in si želiš skupnih uspehov ... /// Pošlji prepričljivo ponudbo. Tokrat ti povemo le naslov: Avto Prstec Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Bnaa lil lil CVETLICARNA "ANITA" Arbajterjeva 3, Ruj (za dijaškim domom) Za vas izdelujemo po konkurenčnih cenah šopke, aranžmaje, vence in aranžiramo darila. Parkirate lahko v neposredni bližini. Brezplačna dostava. o062 777 440, GSM 041 726-416 ROLETARSTVO ARNUŠ iVAN s.p. ^^nr^ fZDEijovAajE ffi mmŽA r\J \y\ PLAsričm oiaii, mi žaluhj Y ISGAfiAŽmHVmiM TI rn MUaiSKO UPftAVUAlUE -J -- 2251 PTUJ, Povodnova 3. tel./fax 062 783-008 ^JudbU ob Mariborski cesti KUŠA d. o-, o., RAČUNOVODSKE STORITVE Telefon: 778-258, GSM: 041 748-258 DEŽURNA PRODAJALNA v soboto, 14. novem- bra, od 7.30 do 19. ozi- roma 19.30 ure: BLAGOVNICA □ MjiGlSTRI MAJDI KAUČIČ 72 Juršincev iskreno čestitamo k doseženemu doktoratu znanosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. PRIJATELJI □ Okrožno sodišče na Ruju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 09.11.1998, opr. št. St 6/98, v stečajnem postopku nad dolžnikom DUFROST, distribucijsko, storitveno in proizvodno podjetje d.o.o. - v stečaju, Poienci 45, Polenšak objavlja 2. JAVNO DRAŽBO Prednneti prodaje so: Zap. Predmet Izklicna cena št. 1. zemljišče v izmeri ca. 3.000 m^, pare. št. 786/18, vlož.št. 815 k.o. Rogoznica (Ruj) 7.910.000,00 sit 2. tovorno specialno vozilo Ftat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 693.000,(X) sit 3. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1989, neregistrirano 720.000,00 sit 4. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 720.000,00 sit 5. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 720.000,00 sit 6. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 720.(XX),00 sit 7. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 720.000,00 sit 8. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano 693.00,00 sit 9. tovorno specialno vozilo Ftat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, registrirano do 12/98 720.000,00 sit 10. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano, nevozno, prevoženih 207.000 km 693.000,00 sit 11. tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano, prevoženih 245.CKX) km 693.000,00 sit 12. tcvomo speci^no vozilo Rat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, registrirano do 01/99, prevoženih 229.200 km 960.000,00 sit Javna dražba bo dne 24.11.1998 ob 9.00 uri na Okrožnem sodišču na Ruju, soba št. 26/11. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričet- kom dražbe predložijo veljavno pooblastilo in overjen izpisek iz sodnega registra. Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na račun stečajnega dolžnika št. 52400-690-42312, oz. garancijo banke. Kupcu se tx> plačana varščina vštela v ceno, ostalim pa bo brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končani dražbi. Predmeti se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Avtomobili od 2. do 9. se nahajajo na lokaciji Per- utnine Ruj (Zagrebška), od 10. do 11. pri servisu Vrhovšek, Vi- dem, št. 12 pa je v najemu. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 062 223-429, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled opreme. □ OBVESTILO ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Nova Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj, Novi trg 1, Ptuj oddaja poslovne prostore v najem Poslovni prostori se nahajajo na Novem trgu 6, I nadstropje. Informacije lahko dobite po telefonu 7870-574. KBM ■ TEDNIK - Četrtek, 19. november 1998 31 PRODAM traktorske vile ozi- roma nosilec za prevoz okro- glih bal. s 062 790-555. ODDAM ali prodam poslovni prostor 23 m - poslovna hiša Omega, Osojnikova 3, prit- ličje. -B 510-709. POŠTENEMU zakonskemu paru oddam v najem enosob- no stanovanje z lastnim vho- dom; v zakup pa tudi lepo njivsko parcelo v Stojncih 6/d, Markovci pri Ptuju, -c 767-045. Možnost dedovanja. Vse ogled in dogovor. PRODAM srednje velik le- sen gumi voz ter kupim malo rabljeno kuhinjo. Slava Erha- tič, Zagorci 89, Juršinci, ■a- 758-441. Z MALO truda do milijonske- ga zaslužka, revolucionarni proizvod, ki vsaki družini prihrani do 400.000,00 sit. 041 715-838. NAJVIŠJE cene za delnice Perutnine, Save, Gorenje, Te- lekoma, Probanke, Aktive, Krekove, Kmečke in drugih skladov. Izplačilo takoj. Pos- redujemo vse delnice, ki koti- rajo na borzi, z najnižjo provi- zijo. -B 041 674-896. SMREKOV opaž, ladijski pod, bruna, gradbeni les, špi- ravci ter kamen - pohorski lomljenec ugodno prodamo. Možnost dostave in montaže. •B 063 762-986. DELNICE Perutnine, Teleko- ma, Save in vseh drugih vrst odkupujemo, -b 062 837-606 ali 041 681-573. PREMOG iz Velenja dostavl- jamo po ugodni ceni. Infor- macije na ■H' 771-661. ODKUPUJEMO delnice. Pri- demo na dom. Plačamo z go- tovino. Informacije na "B 837- 652, mobitel 0609 653-950. M & M, d.o.o., TELEFON SERVIS PTUJ. Slomškova 24, -B 785-530-0. DEMIT FASADE v 50 barv- nih, bele ali barvne obrobe okrog oken, fasadni stiropor debeline 5 cm, alu vogalniki na vseh vogalih, postavitev, garancija 10 let, fasade v be- lem tonu z robovi 5 % dražje, 1 m^ samo 3.500 sit. Izvajamo tudi vsa notranja slikopleskar- ska dela, barvanje fasad, na- nos zaključnega sloja NIVEL- AN, BAVALIT IN EDELPUTZ v belem in barvnih tonih. Naročila na -b 751-200 ali 0609 646-67, Soboslikarstvo Alojz Toplak. ZELO UGODNO vozimo pre- mog iz Velenja. Naročila na •b' 063 855-607 ali 062 782-092. IZVAJAMO-manjša mizarska dela ter urejujemo mansarde. g 757-009.__ M SPORTING - izdelava in prodaja trenirk iz vašega ali našega materiala. Majda Strgar, Štuki 38, Ptuj, -b 751- 518._ ZELO UGODNA cena pre- moga z dostavo, možnost plačila na čeke. -b 691-095. SLAMO, balirano, pšenično, z dostavo na dom prodam, -b 062 764-386. POSODIM do 150.000 sit. Garancija čeki TR. -b 0609 625-160._ SADNO DREVJE, vse na enem mestu, velika izbira ja- blan starih in novih sort, hruške, breskve, marelice, sli- ve, kutina, nešpija, oreh, češnje in višnje vam nudi vsak dan od jutra do večera drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci (pri gasilskem domu Grabšinski Breg), "b 758-089. OPAŽ, smrekov, suh z dos- tavo, I. ki. 720, II. ki. 560, la- dijski pod 1250. -B 063 451- 082._ NOVO! POSTELJE - FRAN- COSKE IN ENOJNE, blago po izbiri z vgrajenim vložkom in predalom, -b 062 605-880, OBLIKA. TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR. Velika izbira bla- ga in govejega usnja. Plačilo na čeke. PREVOZ ZASTONJ. -B 062 605-880, OBLIKA. TAPECIRANJE KUHINJSKIH KOTOV IN STOLOV. Velika iz- bira blaga. PREVOZ ZAS- TONJ. -B 062 605-880, OBLI- KA^_ POSLOVNE KNJIGE vodimo za družbe in podjetnike - obrt- nike. Pokličite za predračun. •B 062 779-089 ali 775-053, Ivančič, s.p., Rimska ploščad 24, Ptuj. UGODNA PRODAJA ladij- skega poda: I. klasa 680 za m^, II. klasa 500 za m^. -b 063 762-345, mobitel 0609 647- 234, prevoz brezplačen. DELNICE Telekoma, Perut- nine in druge odkupujemo, o 062 611-373 ali 041 745-440. KMEČKA DRUŽBA, Proban- ka, KZ Ptuj, Perutnina ter dru- ge delnice po najugodnejših cenah, izplačilo takoj, b 062 837-652 ali 0609 653-950. PRODAM ohranjeno, zvečer. spalnico, zelo •B 773-088, "I^ehitro je prišlo slovo, da mogli bi seči si v roko..." ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgu- bi našega dragaga očeta, dedka in tasta Milana Kokota IZ SOBETINCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenut- kih pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in govornikom. Žalujoči: sin Dušan in hčerka Valerija z družino Q Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje, z mezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih IjiAila nekoč. T. Pavček ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice v Terezije Sicerget roj. Širovnik IZ PRAPROTNIKOVE 10 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, zlasti družini Drobnič, ki ste jo v tako velikem števi- lu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala celotnemu osebju Doma upokojencev Ptuj za lajšanje bolečin in vsestransko pomoč v zadnjih mesecih njenega življenja Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem podjetja Certus in Društvu upokojencev Hajdina. Hvala g. župniku za opravljen pogreb in mašo, g. Šeguli za besede slovesa ob krsti, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene sto- ritve. ŽALUJOČI: mož Jože, sin Srečko z ženo Branko, hčerka Metka z Zdravkom ter vnuka Maja in Jurij □ Tiho odšel si kot misel, ki mine, ostala nam le solza je in bolečina ter večno vprašanje: Zakaj ta pot bila ti je edina? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Staniča Topiaica IZ PODVINCEV 82 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za pisno in ustno izražena sožalja in da ste po- kojnika v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala g. župniku iz Dornave za obiske na domu in opravljen obred, ga. Veri za molitve in poslovilne besede, patronažnim sestram, posebno Dragici Tašner, ki so mu lajšale trpljenje v času njegove bolezni. Zahvala pogrebnemu podjetju Ptuj, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. ŽALUJOČI: žena Ana, sinova Miran in Vlado z družinama □ ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Jožeta Šinceica IZ PARADIŽA 10/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatel- jem in sosedom za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala g. dekanu, cerkvenim pevcem za odpete žalos- tinke, g. Hemetku za poslovihie besede, pogrebnemu zavodu MIR ter čebelarskemu društvu Gorišnica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Trezika, hčerki Danica in Ida, vnuka Erik in Tomaž ter Evgen in Igor □ Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. SPOMIN 20. novembra mineva leto, ko nas je za vedno zapus- til dragi mož, oče in dedek Franc Voglar IZ MESTNEGA VRHA 70 ŽALUJOČI: žena in otroci z družino ^ F*razen dom, dvorišče, leto dni že oko zaman te išče. Prišel bo čas, ki vzel bo tudi nas, takrat zamrl spomin nam bo na Vas. V SPOMIN 17. novembra mineva leto, ko nas je zapustila dragi skrben ata in stari ata Janex Cafuta IZ BELAVŠEKA Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali podarite rože, iskrena hvla. Tvoji najdražji □ Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mimo spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Henriica Šimenica 1931 - 1998 IZ DRAVINJSKEGA VRHA 65 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem za njihovo pomoč, poklonjeno cvetje, sveče in svete maše ter za izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem Elaktra Ptuj, gospodom župnikom za opravljen obred, govorniku, pevcem in zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi □ Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mimo spala. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Angeie Voda IZ PTUJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje. ŽALUJOČI: mož Rudolf, hčerka Mira in Dragica z družinama, sin Ivan z družino ter sinova Rudi in Milan. Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih pa živiš, solza, žalost je ostala, ki hudo - hudo boli. SPOMIN 22. novembra mineva leto, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati Ivan Horvat IZ DRAGOVIČA 29 A, JURŠINCI Iskrena hvala vsem, ki stopate k njegovemu prerane- mu grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI NJEGOVI NAJDRAŽJI: žena Marta, hčerka Suzana, sinova Danijel in Tomaž □ Solza kane nam z očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil dragi mož, ata, dedek in brat Franc Tašner IZ LOČIČA 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel- jem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnje- mu počitku, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku, pevcem domače župnije, govorni- koma g. Vurcerju in g. Kuplenu, KS Trnovska vas, KZ Ptuj, Agrarni skupnosti Ločič, podjetju Eko-Les - Cisto mesto, ko- lektivu trgovine Pukšič od Svete Trojice, osebju bolnišnice Ptuj in Maribor in Pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta. Vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena in otroci z družinami ^ DOLENA / 1600 METROV ASFALTA Razmere v Halozah se izboljšujejo V krajevni skupnosti Dolena, to je v občini Videm, so v petek svečano odprli 1.600 metrov nove asfaltirane ceste Dolena - Kodni Vrh. To je tudi eden najdaljših cestnih projektov, ki so jih uresničili v štiriletnem obdobju nove občine Videm. Investicija je veljala okoli 17 milijonov to- larjev, od tega so približno tretjino sredstev prispevali krajani in krajevna skupnost Dolena, ostalo pa občina in država iz programa za pomoč manj razvitim. Slovesnosti so se poleg V Halozah se veselijo vsake domačinov udeležili nove pridobitve, saj se tako ko- predstavniki občine Videm na ^^ korakom izboljšujejo ta- čelu z županom Francem Kir- , .v . v ,. . , ... . . , mkaisnie zivlieniske razmere bisem m predsednikom sveta Friderikom Bračičem. Prido- bitev so s svojim nastopom pozdravili tudi ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene. Kot je poudaril predsednik sveta KS Dolena Miran Marinič, so nove pridobitve zelo veseli, čeprav obžalujejo, da je ni bilo možno izvesti že prej, saj bi tako mnogo mladih ljudi mor- da le ostalo v Halozah. Poleg asfaltne ceste je v tem delu KS Dolena več kot nujna gradnja vodovoda, ki ga bodo, tako vsaj upajo, v bližnji prihodnosti na- peljali z Gorce, torej z območja bodoče nove občine Podleh- nik. in morda se bo za življenje med lepimi haloškimi hribi znova odločil kdo, ki jih je že zdavnaj zapustil. Predsednik gradbenega odbora Franc Pajnkiher je po dobri haloški navadi povabil udeležence slo- vesnosti v svojo nekdanjo domačijo, do katere je bilo pred leti mogoče priti le po "kozjih stezicah", danes pa že po gladki asfaltni cesti. JB Pred otvoritvijo 1600 metrov doige asfaltne prido- bitve na cesti Dolena - Rodni Vrh ŠTEVERJAN / PTUJSKI KOMORNI ZBOR NA GOSTOVANJU Jto/cflri hvaležni za slovenske pesem Na povabilo slovenskega kulturnega društva Frančišek Borgia Sedej iz Števeijana v sosednji Italiji so v tem kraju z 850 v glavnem slovenskimi prebivalci, ki so kljub nenehnim pritis- kom italijanskih nacionalistov ohranili svojo pokončno slo- vensko držo, minulo nedeljo, 15. novembra, gostovali člani moškega komornega zbora iz Ptuja. Potem ko jim je v prijaz- nem in lepo urejenem kraju nad Gorico zaželel dobrodošlico župan Števeijana Hadrijan Korsič, so polno dvorano zamejskih Slovencev iz Števeijana in slovenske Benečije navdušili s popol- danskim koncertom. Za slovensko pesem, ki jo naši rojaki on- kraj meja matične domovine še posebej cenijo, se jim je v imenu vseh zahvalila tajnica društva Franika Padovan in dirigentu zbora Francu Lačnu izročila spominsko darilo. Po koncertu so Števerjančani ptujskim komornikom v svojih društvenih prostorih pripravili prisrčen sprejem in jih gostolju- bno pogostili. Med izmenjavo zdravic je števerjanski župan Hadrijan Korsič komornikom še enkrat izrazil globoko zahvalo za prijeten večer in slovensko pesem ter med rugim dejal: "Našim ljudem pomeni sloven- ska pesem veliko več kot vam v domovini, saj nam pomaga pri ohranjanju slovenstva. Tukaj smo vzdržali in bomo vzdržali še naprej, čeprav smo zelo majhna občina. Dokler bodo takšni ljud- je, kot ste vi, ki nam z domovin- sko pesmijo utrjujejo patriotski duh, nam bo to veliko lažje." Sicer pa smo ugotovili, da ima- ta Števerjan in Ptuj kar precej skupnega. Izvedeli (in tudi pokušali) smo, da so odlični vi- nogradniki. Med 1.100 ha kme- tijskih površin imajo kar 350 ha zasajenih z odlično urejenimi vi- nogradi, v katerih pridelajo let- no okoli 25 hektolitrov vina. V celotni občini delujeta le dve po- litični stranki, zato živijo zelo složno in homogeno. V prijateljskem druženju in pogovoru so ptujski pevci pova- bili v goste člane slovenskega mešanega pevskega zbora iz Šte- verjana; ti so povabilo sprejeli, o gostovanju in koncertu v Ptuju pa se bodo še dogovorili. Pred slovesom pa so se člani moškega komornega zbora s pesmijo poklonili še spominu 75 slovens- kim rodoljubom, prebivalcem Števerjana, žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni, in jim za- peli ob spomeniku sredi os- rednjega trga. -OM Pevci moškega komornega zbora Ptuj so se pred odhodom iz Števerjana s pesmijo poklonili tudi spominu 75 rojakom, ki so padli v drugi svetovni vojni ARTE d.o.o. VABIMO VAS D€KOR ARTE ^ ; AVNO-PRODAJNI : ■ ^- ^-ILA. CENTER PETOVIA, OB DRAVI 3a, tel. 062/783-837 ZAVESE, PRTI, POSTELJNINE, BRISAČE, ČIPKE... Odpiralni čas: od 9. do 12. ter od 15. do 18., v soboto od 9 do 12. ure. PREPUSTITE NAM UREDITEV VAŠEGA DOMA. ČRNA KRONIKA MLADI KOLESAR PRED AVTO V sredo, 11. novembra, oko- li 15.30 ure je na lokalni cesti v Dražencih 10-letni D.R. s kole- som zapeljal z dovozne poti v križišče. Prav tedaj se je v križišče pripeljaf z osebnim avtomobilom 51-letni Anton P. iz Ptuja. Čeprav je zaviral, je trčil v mladega kolesarja, ki je padel po cestišču in se hudo ranil. TOVORNJAKA ČELNO TRČILA Po cesti od Benedikta proti Lenartu je v soboto, 14. no- vembra, okoli 12. ure vozil to- vornjak 48-letni Zoran K. iz Spodnjih Ivanovcev. Med vožnjo po klancu navzdol v Spodnjem Porčiču, v bližini hladilnice Lenart, je zapeljal na levo stran cestišča in čelno trčil s tovornjakom, ki ga je nasproti pripeljal 23-letni Zvonko R. iz Lenarta. V trčenju sta bila oba voznika hudo ran- jena. Prepeljali so ju v mari- borsko bolnišnico, kjer pa Zo- ranu K. niso mogli pomagati. Še isti dan okoli 22. ure je umrl. GORELO ZARADI SAMOVŽIGA V gospodarskem poslopju, ki je bilo v podaljšku nenasel- jene stanovanjske hiše v Sakušaku, občina Juršinci, je v sredo, 11. novembra, okoli poldneva začelo goreti. Gasil- ci so ogenj pogasili in ugotovi- li, da je zagorelo zaradi sa- movžiga sena. USTAVILI ILEGALNE POTNIKE Ormoški policisti so v petek, 13. novembra, ustavili 9 državljanov ZRJ, ki so na ormoškem območju ilegalno prestopili državno mejo. Z nji- mi so se pogovarjali, potem pa jih poslali na čakanje v pre- hodni dom za tujce v Prosen- jakovcih. VLOMILCI ODNESLI TELEFONE Konec minulega tedna so neznanci vlomili v prodajalno Telekoma v Trstenjakovi ulici v Ptuju. Odnesli so 18 mobilnih telefonov, katerih vrednost znaša okoli 2 milijona tolarjev. z AVTOM V PEŠKO IN ODPEUAL Po lokalni cesti od Gorišnice proti Stojncem je v nedeljo, 15. novembra, neznanec vozil osebni avto Renault 5 bele barve. Okoli 18. ure je v Mure- tincih zadel 61-letno Rozalijo P. iz Muretincev, občina Gorišnica, ki je na neosvetlje- nem delu cestišča hodila ob desnem robu ceste. Peška je padla in se hudo ranila, voznik pa je odpeljal naprej. Policisti prosijo neznanega voznika in morebitne očividce nesreče, da se jim oglasijo. FF Anton Janžekovič Mezgovci 8, DORNAVA AL-u okna, vrata, vetrolovi, zimski vrtovi in avtomatska garažna rolo vrata tel. 062/755-206, GSM: 041/758-668 Kulturni križem kražem ORMOŽ • Jutri ob 19. uri bo v domu kulture premierna uprizoritev Partljičeve volilne kome- dije Politika bolezen moja v izvedbi gleda- liško-literarne skupine iz Ormoža. Režiral je Mili- voj Zemljič. BLED • V petek, 20. novembra, ob 18. uri bo v blejskem hotelu Krim dr. Danica Purg odprla razstavo slik ptujskih sli- karjev Branka Gajšta in Leona Piška pod naslo- vom Lepa je Slovenija. Na otvoritvi bodo nasto- pili tudi plesalci FS Vin- ko Korže iz Cirkovc. Sli- ke bodo na ogled do konca decembra. MAJŠPERK • V dvora- ni TVI v Majšperku bo v organizaciji tamkajšnje- ga DPD Svoboda v pe- tek, 20. novembra, ob 19. uri koncert Pihalne- ga orkestra Talum iz Kidričevega. Vstopnine ne bo. PTUJ • Na hodniku magistrata je na ogled razstava slik likovne sekcije Društva upoko- jencev Ptuj. PTUJ • V galeriji Flori- jan so na ogled fotogra- fije Ciklus 98 avtorja Bo- gomirja Lugariča. PTUJ • V Miheličevi ga- leriji sta na ogled dve razstavi: likovna dela kolonije na Štatenbergu in pregledna razstava fotografij Stojana Ker- blerja. KINO PTUJ • Do konca tedna bo ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa še ob 16. uri na ogled Dr. Do- little. Od 24. do 29. no- vembra bodo ob 18. uri vrteli film Daleč od oči, ob 20. uri pa Kama sut- ra. tiskamMfafieni skdh BLOKI mmAfA DOPISI PIAKATI {^c t>Am VOSAVmCt ^ffAKI of f set in elf o tisk Roman EKART s.p. Sp. Jablane 19, CIRKOVCE Tel.: 062/792-132, mtel.:0609/647-580 RODILE SO - ČESTITA- MO: Vesna Kirič, Dra/cnci 14/a, Ptuj - Nadjo; iViagdalc- na Kopinšek, Vodule 4/a, Šentjur - Mojco; Ksenja Čelik, Mezgovci 57/b, Dor- nava - Leo; Renata Čuček, Spuhlja 132/b, Ptuj - Simo- na; Marija Krajnc, Osojni- kova 22, Ptuj - Tima; Hele- na Kapun, Čadram 55, Slov. Bistrica - Petra; Renata Pro- senak, Travniška ul. 6, Slov. Bistrica - Kajo; Renata Munda, Lahonci 135, Ormož - Marijo; Renata Pintarič, Pergerjeva 3, Ptuj - Jana; Suzana Intihar, Kun- gota 95, Kidričevo - dečka. POROKA - DOLANE: Martin Golob, Dornava 48/a in Tanja Feguš, Zago- jiči 10/b. UMRLI SO: Eva Knez, ro- jena Gačar, Levanjci 22, 1922 - t 6. novembra 1998; Katja Korez, Čermožiše 55, * 1998,18. novembra 1998; Henrik Šimenko, Dra- vinjski Vrh 65,* 1931 - t 7. novembra 1998; Štefan pe- tek, Spuhlja 7, * 1947 - 1 8. novembra 1998; Terezija Šegula, Hlaponci 12, * 1908 -110. novembra 1998; Jožef Karo, Brezovec 56, 1912 - 110. novembra 1998; Eliza- beta Doki, Jiršovci 44, * 1922-t 11. novembra 1998; Franc Rakuša, Hermanci 20, * 1942 - t 9. novembra 1998; Jožef Šprah, Rogaška C. 52, Ptuj,^:^ 1931 - t 8. no- vembra 1998; Angela Voda, rojena Zupan, Zagrebška 69, * 1916 -112. novembra 1998. sm IHH M "11 080-12341 otroke o mladostnike ^ M stiski 3 Vsak dan od 12. do 20. uro 787-561-2 D mu odrasle v PONEDEUEK IN ČETRTEK od 18.** do 20.** URE Naša polja, vinske gorice, njeni ljudje, to je dežela življenskih in razvojnih možnosti. Jože Kokot, kandidat za župana (2) Lista kandidatov SKD Gorišnica (5) Ljudje, vredni Vašega zaupanja! Naročnik: SKD Gorišnica BnsafiMto Prstec *«f fitmo 1.4la^OOH SIT oli l^^tOO |ifi 1/3 |iol«9«t if^n« c*nmrtrtO •^»ktl- idrio iii#kUi, ItOidNil Up^mnM ^ta^lst % |t»t prilik ■ Itt j* ViifcO