URN_NBN_SI_DOC-1I3E0VMW

423 Iz muzejskega dela 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika Razstava o pedagogu Petru Musiju 1799–1875 Exhibition on the educator Peter Musi 1799–1875 Razstavni prostor v prehodni avli našega muzeja posebej od obnove poleti 2000 s pridom uporabljamo tudi za gostovanje manjših razstav, posebno takih, ki se po vsebini navezujejo na delo muzeja. Ko sem zvedel, da so ob 130 letnici smrti v Šaleški dolini pripravili razstavo o Petru Musiju (Mestna galerija Šoštanj 15. 9.–10. 10. 2005), sem si jo zadnji dan ogledal. V Šoštanju sem se prepričal, da je v plod- nem sodelovanju velenjskega muzeja (doc. dr. Tone Ravnikar in Mateja Medved) in šoštanjske občine (posebej gospe Alenke Verbič, odgovorne za družbene dejavno- sti) nastala razstava o pedagogu Musija, ki po vsebini presega lokalni okvir, temveč ima vseslovenski pomen. Tako je razstava Muzeja Velenje in Občine Šoštanj, pri nas sicer lahko gostovala le dober mesec od 24. 10. 2005 naprej, a je tudi v našem glavnem mestu opozorila na pomen izjemno delavnega in vsestranskega pedagoga iz Slomškovega časa. Peter Musi (1799–1875) je bil rojen na Vranskem, najdlje pa je deloval v Šoštanju. Tam je bil vzorni učitelj, pedagog, sadjar, čebelar, prvi šolski hranilničar, knjižničar in socialni delavec kot bi danes rekli nekdanjemu ‘očetu ubogih’. Pri vseh teh zaslugah za kraj je prav čudno, da se po izgradnji nove šole niso odločili, da bi nosila njegovo ime. Še ime po njem poimenovane ulice, ki jo je imel v Šoštanju tudi v medvojni nemški okupaciji, so leta 1953 spremenili. A hvaležnost pač dandanašnji ne rodi prav obil- nega sadu. Tudi na Kranjskem ni drugače. Po nekaj desetletjih mlajšem Andreju Praprotniku (1827–1895), nedvomno osrednji pedagoški figuri druge polovice 19. stoletja ne le v Ljubljani, so sicer pred drugo svetovno vojno poimenovali eno od ljubljanskih šol, a okupatorjevo preimenovanje nato sankcionirali do novejšega časa, ko se je šola sama uspešno ‘ubranila’ njegovega imena. Ne(po)zna(va)nje in igno- ranca pogosto hodita skupaj. Kot zatrjuje dr. Ravnikar, šola v njihovem Šoštanju ni mogla biti poimenovana po Musiju, »ker ga pač nihče ne pozna.« In prav v zvestobi svoji prosvetljevalni nalogi, po predstavitvi vsega kar je delo slovenskega učiteljstva različnih generacij, pestrih pedagoških in tudi različnih političnih usmeritev, je muzej z veseljem sprejel tudi gostovanje Musijeve razstave. Da ne bi imeli strokovni delavci muzeja zaradi tega še dodatnega dela, je za gostovanje poskrbel tedanji direktor muzeja, na drugi strani pa soavtor razstave dr. T. Ravnikar, za oblikovanje zloženke in tehnično postavitev razstave pri nas pa Marjan Javoršek. V razstavo smo uvrstili tudi nekaj Musijevih del, ki jih hrani knjižnica muzeja. V dobrem mesecu dni si je gotovo preko 40 skupin ob obisku muzeja ogledalo tudi razstavo o pedagogu Petru Musiju. Marsikdo je dobil informacijo v obliki zloženke z mojim nagovorom o pomembnosti opozarjanja »na očetov naših imenitna dela« (na tiste,