Z03. flcvnuu
V UMU. t PMHKKi i. tttffltim I91L
XUU. leto.
.Slovenski Narod' velja:
v Ljnbljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta 6 —
na mesec.......2-—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........ U*—
četrt leta....... 550
na mesec.....,   _ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Orednistvo: Knaflova ulica ŠL 5 (v pritličju levo), telefon St 34.
Iskala vsak dan svećer
nedelj« In
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodne tiskarna11 telefon tL S S.
.Slovenski Narod4* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25—
pol leta • 13'—
četrt leta . 6-50
na mesec   •      • • • • ■ 2*30
za Nemcifo: celo leto.......K 28«
za Ameriko in vse druge dežele: cek> leto......K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OnravnistvO! Knaflova nliea st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st S S
Itclilonsbo pravno faluilteta.
Italijani so v strahu,   da pojde italijanska pravna fakulteta spet po vod L Rečeno je bilo, da bo letošnjo jesen dotični zakonski načrt    v drž. »boru gotovo rešen in napovedal je to tudi cesarjev prestol ni govor. Toda zdaj se kaže, da spet ue bo nič in sicer se pripravljajo Nemci na to, da bi onemogočili italijansko pravno fakulteto. V zadnjih zasedanjih državnega zbora so se Nemci potegovali ka italijansko fakulteto in Italijani, ki so sicer bistre glave in jako prebrisani politiki, so verjeli, da se godi to iz prijateljstva do njih in iz spoznanja, da je italijansko zalite vanje opravičeno. Toda takrat so Nemci v drž.   zboru   neizogibno potrebovali glasove italijanskih poslancev in so se samo zaradi tega zavzemali za italijansko fakulteto. Zdaj pa so postale razmere drugačne.   Na krmilu je nova vlada in snuje se nova večina. In ker bo ta nova veČina    taka, tla italijanskih glasov ne bo potrebovala, pa so Nemci hitro   zaceli delati zoper italijansko  fakulteto.  Ze koncem letošnjega poletnega zasedanja so Nemei poslanci začeli   rovati in provzročili so, da so bili v Inomostn in v raznih drugih krajih shodi, ki so odločno protestirali zoper ustanovitev italijanske    pravne fakultete. Zdaj poroča »Zeit«, da so se zastopniki namških strank na Dunaju dogovorili, da bodo preprečili razpravljanje o fakulteti v jesenskem zasedanj« državnega zbora, ker nečejo, da bi bila ta fakulteta ustanovljena na Dunaju med tem ko spet vlada neee, da bi bila ustanovljena kje Irugje. Italijani že vidijo, da bo vsa stvar zopet odložena za kdo ve koliko časa.    Prepričani so o tem toliko bolj, ker so mnenja, da jim je sedanja vlada nasprotna do skrajnosti. V dokaz tega se sklicuje milanski »Corriere della sera« na usodo italijanske mestne gimnazije   v   Gorici. »Corriere« pravi, da goriški    magistrat glede otvoritve te gimnazije ni dobil od ministerstva na svoje vloge nobene rešitve. Ko je pa potem naznanil, da bo gimnazijo otvoril, mu   je vlada dala vedeti, da bo to če treba tudi s silo preprečila. Morda bo usoda italijanske pravne fakultete pripravila Italijane do spoznanja, da jim njihovo zavezništvo z Nemci prav nič ne koristi in da bi veliko bolje izhajali,
če bi iskali sporazumljenja s Slovenci. _
narodno-DDrambns enheto v Celili.
Celje, o. sept.
Danes in včeraj se je vršila v mali dvorani tukajšnjega »Narodnega doma« druga narodno-obrambna enketa spodil jesta jerski h naprednih visokošolcev. Sistematično, znanstveno utemeljeno in vodeno češko manjšinsko delo je globoko vplivalo na oni del naše visokošolske mladine, ki je študiralo in še študira v Pragi. Naši mladi ljudje so se učili spoznavati trezno, preračunjeno delo v obrambo in napredek narodnih manjšin. In to delo zahteva kaj več ko znano veseli eno navdušenje, prazno prelivanje domoljubnih solz po časopisju in slučajno zbiranje denarja: zahteva temeljito poznanje, da govorimo o naših razmerah, uežeie in ljudstva, njegovega in nasprotnikovega gospodarskega, kulturnega in soeijaluega stanja. Narodno-obramb-ne eukete naših visokošolcev služijo bas temu namenu. Naša mlada Intel i-genea poznaj, predno stopi v javnost in dobi priliko praktično vršiti na-rodno-obrambno delo, razmere in položaj svojega naroda temeljito, da se bode moglo enkrat pri nas ustvariti nek velikopotezni narodno-obrambni program, ki bo morda identičen z našim narodnim programom sploh. A mladi predavatelji, katero smo slišali danes in včeraj govoriti na enketi, so zbrali toliko zani-mivega in za praktično obrambno delo porabnega gradiva, da bi zaslužili večjo pozornost naše celjske publike. Čakali bodemo seveda še nekaj časa, dokler se bode slovenski celjski mesecu brigal za kaj drugega, ko pusto zabavljanje na narodnega nasprotnika — kadar ga nihče ne sliši.
I-nkcto je otvorii v soboto predsednik kluba slovenskih naprednih visokošolcev v Celju kot prireditelja iur. Franc Hrašovec. Omeni) je kratko njen namen in pozdravil zastopnike »Prosvetnih« podružnic v Maribora, Slov. Bistrici in Celju, »Bodočnosti«, »Triglava«, »Slovenije^, »Krasa«, dunajske »Save«, »Ilirije, »Adrije«, dalje g. nad učitelja Hrena z Mute, potovalnega u&tojja Cird-Metodove družbe Pn korška, zadružnega tajnika Stiblerja, zastopnike   časopisja in celjskih i irodniij
društev, dame in ostale goste. V predsedstvo se je nato izvolilo gg. iur. Hrasovca, iur. Brenčiča, med. Weixla, iur. Lemeža in abit. Orepin-ka. Pozdrave so poslali akad. društvo »Bodočnost«, fer. »Sava« v Ljubljani, dr. Toplak in nekateri akademik*. Ker hočemo v »Slov. Narodu« tekom časa objaviti vsaj v izvlečku najzanimivejša predavanja, jih omenimo v sledečem le kratko.
Prvi je podal vzorno idealen referat »Zadružništvo in narodna obramba« g. Miloš Stibler. Po njegovem referatu se je zborovanje prekinilo. Popoldne so prišla na vrsto predavanja: nadueitelj A. Hren o narodnostnih razmerah v Zgornji Dravski dolini, iur. Avg. Reisman o narodnostnih razmerah v Zgornjih Slovenskih goricah s posebnim ozi-rom na fare Sv. Jakob, Jarenina, Cmurek in Marija Snežna, potovalni učitelj Prekoršek o slovenskem šolstvu na Spod. Štajerskem. Zvečer je predaval iur. Vane Rade j o državno-zborskih volitvah v mestih in trgih ter v obmejnih okrajih. Podrobnosti iz deb.ite in resolucije ne sodijo v javnost.
Danes dopoldne smo slišali skrbno sestavljeno predavanje iur. Fr. Hrašovca o zadnjem ljudskem štetja na Spod. Štajerskem. Nato so se sprejele resolucije in nekateri nasveti, kateri se pošljejo na merodajna mesta. S prisrčno zahvalo vsem predavateljem in udeležencem predsednik enketo zaključil z naznanilom, da se vrši prihodnja narodno-obrambna enketa naprednega štajerskega dija-štvp, prihodnje leto v Ptuju*
Politična kronika.
Predsedstvo driavnozborskega češkega kluba ima v sredo sejo. Iz čeških agrarnih krogov poročajo, da se je ta konferenca sklicala vsled iniciative posl. U d r ž a 1 a in sicer z ozi-rom na v zadnjem času podane, tupa-tam si nasprotujoče izjave nekaterih čeških poslancev glede češkega deželnega zbora in glede stališča, ki ga naj zavzemajo češki poslanci napram Gautschovemu ministrstvu. Ekseku-tivni komite češke agrarne stranke je že prej prosil češke agrarne poslance, naj se vzdrže vsake izjave glede vprašanja spravnih pogajanj in bodoče taktike češkega kluba v državnem zboru, da ne postanejo razmere še bolj komplicirane. V sredo se bodo pred vsem posvetovali o na-
| daljnem skupnem postopanju čeških strank napram vladi v jesenskem zasedanju državnega zbora. Posvetovali se bodo tudi o šancah češko - nemških spravnih pogajanj. Konkretno Im> pa sklepalo o tem predsedstvo čeških deželnih poslancev, ki bo imelo tudi v kratkem sejo.
m
Grof Aehrenthal je v soboto kot minister cesarske hiše predložil cesarju zakonsko pogodbo nadvojvod* Karla Franca Jožefa in princezinje Cite Parmske v potrjenjc.
Včeraj se je vršila v Petrovem dvorcu poroka srbske princese* Helene z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantinovičem. Poroke se je udeležil car Nikolaj prestolonaslednik in njegove hčerke, kralj Peter in prestolonaslednik, grška kraljica ter grški prestolonaslednik Nikolaj s soprogo, črnogorski prestolonaslednik PeteT ter knez Conaugnt. Poleg teh se je udeležilo velikanskih svečanosti tudi mnogo gostov, visokih dostojanstvenikov iz spremstva navzočih tujih vladarjev oziroma njih zastopnikov.
Na Frffaeoskeni se vrše velike demonstracije proti vladajoči draginji. V St. Quentinu je razburjeno j ljudstvo prevračalo vozove in na-' pravljalo barikade. Na orožništvo, ki je nastopilo proti demonstrantom, so streljali. En orožnik in en kirasir sta bila ranjena. Ministrski svet je izjavil, da ima to gibanje bolj revolueen značaj nego pa gospodarski. Vsled tega bo vlada vse potrebno ukrenila, da se obrani red in svoboda trgovine.
Belgije, je oborožila trdnjave v ozemlju reke Maas. To je storila vsled posredovanja Anglije. S tem hoče zabraniti eventuelni vpad francoskih ali nemših čet. Anglija je dala belgijski vladi migljej, da je najboljše sredstvo, da se prepreči vojna med Nemčijo, če se Belgija oboroži ter s tem zabrani, da se to dve državi spo-primeti na nevtralnih belgijskih tleh.
Francosko - nemška pogajanja glede maroškega vprašanja so bila vsled bolezni francoskega poslanika
C a m b o n a odložena in se bodo šele danes nadaljevala. Vsled tega se je zopet polastila uei voznost javnega mnenja udeleženih držav iu so se po-
javile razne kombinacije. V Metzu so celo govorili, kakor pravi >Struss-burger Post«, da je 'bil nemški poslanik v Pragi umorjen. Ta vest je vzbudila veliko vznemirjenje, i/, iiero-lina in iz Pariza so to v»'*>t brzojavno demontirat i. Pariška »Liberta«, ki je v najožjem stiku z zunanjim ministrom de Kelvesoni, kritiku je nekatt*-re francoske ministre, ki nočejo pri znati instrukcij, ki so se dale Carm-bonu, kot neizpremenljive, temveč zahtevajo, naj se nemške zahteve natančno preštudirajo. Na Angleškem se pojavlja glede maroškega vprašanja pesimizem. Iz angleškega ar zenala v Woolwiehu poročajo, da *o dobili ukaz, pripraviti vso municijo za mobiliziranje ekspcdieni|] vojaških oddelkov. Četrt mi lijom* v ImuIo baje takoj poslali v Južno A triko. Skoraj gotovo edino v ta namen, da se oodotni zaloge dopolnijo za slučaj, če bi se jnžnoa frit-an^ko vojaštvo poslalo drugam. Padi jkisIopatija Nemčije v maroškem \ j> rasan ju sv je zopet i>oo«trilo angleško - nemško razmerje. Ne smemo pa tudi pr<*gh* dati neprijaznega razmerja, ki je za vladalo med Francijo in Španijo. V Franciji in Angliji nič ue skrivaj** mnenja, da Nemčija podpihuje Španijo. Pretečeni petek se je v Madrid rt vršil pod predsedstvom kralja Alfonza ministrski svet. Min. pml>cd-nik Canalejas je izjavil, da je prepri čan, da te bodo varovale pravite in interesi Španije v Maroku v *>ogod-bi med Francijo in Nemčijo.. Santa Cruz de Mar Pequena mora zasesti špansko vojaštvo in sicer v najkrajšem času. — General Ahiavez je spo ročil španski vladi, da M je med Ka-bili zopet pojavilo protišpansko gibanje. Pričakujejo, d;i m proti Špancem zopet razglasi sveta vojna. Na Nemškem so v soboto .-Javili ohlet-nico bitke pri Sedanu, v kateri so I. 1870. združene armade nemških držav uničile vojaško moč drugega francoskega cesarstva. V petek pa je stopila v veljavo nova ustava z3 Elzaško - Lotrinško. ki naj ti dve nekdaj francoski deželi ožje pri|r>ji Nemčiji. Sedanske slavnosti so se vršile v znamenju \>*cnemških hujska-rij. Vsi ti simptomi kažejo, da bo maroško vprašanje še nadalje v zve zi z drugimi mednarodnimi zadevami netilo vojno razpoloženje v evrop skih državah. Francoske kroge j« oficijozno poročilo, da je Španija zasedla Ifnis, zelo razburilo. Vsled tega so gotovi krogi zalite val i od francoske vlade, da naj   odpove špansko-
LISTEK.
liubejen in smrtim.
Povest.
(Spisal Anton Antonov.)
Po senožetih je pela kosa cvetlicam in travi smrtno pesem, in zdrava grla veselih koscev so orila zaljubljene narodne popevke. Solnea rumeni žarki pa so se rezko liki tenka ostrina odbijali od svetlih kos.
Ob tem času popoldne je drdral osebni vlak z Dunaja proti Trstu mimo teh krasnih poljan. Ustavljal se je zdaj na tej, zdaj na oni postaji.
»Vladko, ali prideva kmalu na mesto,« vpraša elegantna gospa poleg sebe sedečega gospoda, ki ji je ljubeznivo zrl v oči.
»Še nekaj minut, pa sva v Za-vinku«, odgovori nagovorjeni gospod, ki je bil očividno njen mož. »Namah so se mi vrinili vsi oni spomini iz napolpreteklih časov v glavo.«
Ni pa še skoraj izrekel teh besed, je že obstal vlak, in sprevodnike je bilo slišati klicati: »Žavinek!« In ona gospa in gospod izstopita.
Trg Zavinek se prišteva najlepšim krajem na slovenskem ozemlju. Na desni in levi ga obrobljajo sred-
nje visoki hribi z bogatimi črnimi lesovi, na kojih parobkih se liki breze svetlikajo bela letoviščna poslopja. Semkaj prihajajo poleti bogataši hladit si v mestu preveč razgrete živce in tukaj v tem lepem kraju se vrši tudi naša povest.
Asistent Griva je imel dne 15. prosinca 18.. nočno službo, postajni delavec Janez pa mu je bil pride-ljen v pomoč pri službenem izvrševanju.
Po odhodu tovornega vlaka št. 900. je šel Griva s postajnega raztir-ja v svojo pisarno. Stopil je k brzojavnemu aparatu, brzojavi 1 na vse postaje tistega področja odhod vlaka št. 000., potem pa sedel k pisalni mizi.
Janez, ki je imel nekaj opraviti v skladišču, je prišel za deset minut pozneje v pisarno. Postavil je svojo svetilko na umivalnik, ki je stal tik poči, ter pogledal, če je v peči še dovolj ognja.
»Ali naj še zakurim, gospod,« vpraša Grivo.
»Kakor se Vam zdi, da je prav,« odgovori skoraj nevoljno Griva. »Glejte, da ne bo preveč in ne premalo.«
»Tako bo, da bo za Vas prav,« meni Janez, ki je bil zelo ponosen na izrečeno mu zaupanje.
»Janez, jutri dobimo novega načelnika,« se obrne Griva proti Jane-
zu, ko je nehal s pisanjem. »Nocoj izostanejo trije za nas najnadležnejši tovorni vlaki. Časa imate po polneči dovolj, da spravite pisarno v popoln red. Vse se mora svetiti, kakor beli dan.«
»Torej jutri pride gospod načelnik,« de Janez. »Gospod, saj se že pred polnočjo lahko lotim.«
»Ne, sedaj bi mene motili pri spisovanju dnevnih naznanil, katera m orani Še pred dvanajsto uro končati.«
»Pa potem, kakor zahtevate, gospod,« reče Janez, vzame svetilko z umivalnika ter odide iz pisarne.
»Sedaj je ura devet,« spregovori Griva, ko pogleda na svojo žepno uro, in jame pisati dalje.
Pol ure je že pisal, in pol ure ga ni nihče motil pri tem delu.
»Tako, sedaj sem gotov,« reče spet Griva proti samemu sebi, zgane dogotovljena poročila in jih dene v zavitek.
Med tem pa pride skladiščni delavec Pahor v pisarno z voznim listom v desni roki in s svetilko v levi.
»Gospod, s katerim vlakom odpošljemo to,« nagovori delavec Grivo, ki vzame list ter ga pregleda.
»Saj je zapisana vlakova številka na listu,« reče skoraj jezno Griva ter pokaže Pahorju mesto, kjer je bil vlak označen. »In s tem vlakom tudi pojde blago.«
»Nisem zapazil, gospod,« se opravičuje skladiščni delavec, vzame list ter hoče oditi.
»Čujte, Pahor! Kje je Janez?«
»Nol ožene vozove zapisuje.«
»Dobro. Recite mu, na,j pride potem k menil«
»Da, gospod,« mu zatrdi delavec ter že odpre vrata hoteč iz pisarne.
»Še nekaj. Jutri pride naš novi načelnik. Glejte, da ne dobi skladišča v neredu! Ste razumeli?«
»Da, gospod.«
»Tiste tri zabojčke pošljemo z vlakom št. 33. Skrbite, da bodo pripravljeni. Ste razumeli t«
»Da, gospod,« ga spet zagotovi Pahor, in gre iz pisarne.
Griva je bil zelo natančen iu vesten uradnik .Vse se je moralo zgoditi, kakor je zahteval on, oziroma služba.
»Spet me nekdo kliče,« reče vsia-jaje od pisalni mize ter gre k brzojavnemu aparatu.
»Razumel, Zavinek,« odbrzojavi Griva.
»Zgovoren pri aparatu v Pristran ju. Ti, jaz pridem s polnočnim osebnim vlakom domov in z menoj seveda tudi Slamnik iu Ržen. Pozdravljen,« se je glasila brzojavka iz Pristranja.
»Dobro, me prav veseli! Na zdravje,« odbrzojavi spet Griva*
Janez, ki je med tem časom vstopil v pisarno, je čakal Grivo.
»Gospod, Pahor mi je povedal, da me kličete k sebi,« reče Janez ter da Grivi listek z napisanimi vozovi.
»Da. Tako je bilo. Zakurite se nekoliko, potem pa ni treba več pred polnočjo. Ste razumeli?«
»Razumel, gospod,« reče Janez, lev odloži svojo svetilko, katera ga j* spremljala ponoči povsod, pa naj je bii v skladišču, ali v pisarni, ali pa na raztirju. »Gospod, dober gospod je naš novi načelnik, kakor se govori,« govori dalje Jane/, popra vi jaje ogenj v peči. »Ce je to res, potem bomo imeli pa same dobre gospode na Za-vinku.«
»Le ne preveč hvale,« zazdetat asistent Griva.
»Kar je res, ne more biti laž.« reče Janez, ker jo vedel, da Grivo njegova pohvala zelo prijetno po-ščegeta.
»Mene prisrčno veseli, da naima nase delavstvo rado. Kajti le tako si more misliti vsak tukajšnji uradnik, da ni nepriljubljen v tem krajn, zlasti, če ga naš Janez pohvali.«
»Kaj tisto,« se nasmeje Janez, i a prijetno mu je bilo okoli srca, ker gn Griva toliko ceni. »In če ga Griva tako ceni, kako ga šele drugi upoštevajo, ki ao še dosti prijaznejši % de-
francosko pogodbo glede Maroka h* leta 1909 ter ai zopet zagotovi proste roke glede akcije proti Španiji.
*
Perzijski  eks - šah  Meh med
A 1 i je zopet dosegel nekaj uspehov in zasedel baje celo eeverno Perzijo. V Semnanu je prišlo do boja, v katerem je bila vladna vojaka poražena. Na bojišča je ostalo čez 100 mrtvih.
Štajersko.
Štajercijanci za Brenčiča. Svoj čas smo na podlagi številk dokazali, da so štajercijanci, kjer so ubogali parolo  vodstva v Ptuja in Ormoža,
glasovali za Brenčiča. To našo trditev potrjujejo sedaj ptujski Vsenem-ci v »Marburger Ztg.«. V zadnji številki čitamo sledeč dofs: »Pri zadnjih državnozborskih volitvah je napravilo vodstvo štajercijanske stranke obrat na klerikalno stran. Izdalo je volilno parolo (pri ožjih volitvah), ki ara je spravila v nasprotja s temeljnimi načeli stranke. Ko se je imelo odločiti pri ožjih volitvah, ali bi naj dali štajercijanci svoje glasove liberalnemu ali klerikalnemu slovenskemu kandidatu, se je odločilo vodstvo »Štajerčeve« stranke za klerikalnega. S tem se je kmečko ljudstvo samo oškodovalo. Dr. Ploj je bil poslanec z mnogoletno rutino, ki je vedel pač vse drugače zastopati svoje volilee ko klerikalni Brenčič. Razburjenje kmetov je nepopisno; »Štajerca« se je z zadnjimi groši kupovalo in oh nedeljah pridno čitalo, sedaj pa stoje kmetje pred nerazrešeno uganko: napredna načela, ki so bila včeraj dobra, so danes za staro šiiro. Zakaj klerikalni minoritje niso volili pri zadnjih občinskih volitvah?« No, tore.i. ljuba »Straža«! Radi bi samo 86 slišali, odkod navdušenje slovenskih fajmoštrov in kaplanov za _ protestantskega podpredsednika »Sudmnrke« Rauterja?
Deželni šolski nadzornik Končnik je imenovan za dvornega svetnika iu pojde v pokoj.
Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? »Tagespost« poroča, da se je podaj namestnik grof Clary v soboto na Dunaj. List domneva, da je to potovanje v zvezi s sklicanjem štajerske^-«! deželnega zbora. — Ker j*- gotovo, da namestnik ni praznih rok, tu je brez iniormacij in dogovorov s strankami, ki so pri ob?truk-c iji v štajerskem deželueni zboru prizadete, 50 izvajanja, ki jih je nedavno tega priobčil >Siov. Narod« iz dobro poučenega vira o razmerah v Gradcu, tembolj aktualna.
Iz Ormoža. Poročati vam imamo zopet nekaj o plodonosnem delovanju nadrcvizorja Pnšenjaka na zadružnem polju. Pri Sv. Tomažu v tukajšnjem sodnem okraju ustanovila se je pred okroglo štirimi leti Posojilnica, v katere načelniš' vu, oziroma nadzorstvu so sedeli sami politično nelzposfcavljeni možje, med njimi celo tamošnji dekan g. Caf. Ta posojilnica je po za slugi izvrstnih mož v načelništvu dobro napredovala in še tudi sedaj vedno lepo uspeva, slaba stran te Posojilnice je bila le tu, da je bila včlanjena pri »Za-družni zvezi« v Celju in ne pri »Zve* zi : v Ljubljani, kakor bi bilo všeč gospodom v Mariboru, oziroma oo-sebno nadrevizorju Pušenjaku. Vsled neprestanega hujskanja v klerikalnih listih in na prižnici izstopila je Posojilnica iz »Zadružne zveze« v Celju v dobri veri, da bode vendar ponehala nepotrebna hujskarija. Ker pa Posojilnica ni hotela pristopili »Zadružni zvezi« v Ljubljani,   se je
buiskarija s podvojeno eU» nadaljevala ie je o priliki zadnjega občnega, abora nadrevizor Pušenjak s svojimi pristaši zahteval, da mora izstopiti k načnlatva vseh pet takozvanih alogašev tako, da bodo v načel-stvn potem le sami zvonarji, ki bi se na ta način vsedli k polnemu koritu. Grozil je, da se bode v nasprotnem slučaju ustanovila takoj konkurenčna Posojilnica, Ker možje v načelništvu, ki so z velikim trudom in požrtvovalnostjo ustanovili zavod ter istega lepo uredili, niso hoteli izstopiti iz načel niš t v a, so se grožnje nasprotnikov res izpolnile ter so ustanovil še eno, za občino Sv. Tomaž gotovo potrebno Posojilnico, pri kateri ima prvo besedo mežnar. Ker pa se gospodom pri tej Posojilnici niso izpolnile njihove nade. da bodo takoj posušili staro Posojilnico in napolnili s tam vzdignjenim ie-narjem svojo prazno blagajno, kličejo o priliki te velike suše vedno na pomoč nadrcvizorja Pušenjaka iz Maribora, da bi s svojo huiskarijo izvabil zopet nekaj vlagateljev iz stare Posojilnice in pomagal na ta način svoji varovanki. Tako je v nedeljo, dne 27. preteklega meseca po izvršeni »reviziji« zopet na javnem trgu hujskal ljudi proti načelništvu stare Posojilnice ter se celo predrz-nil groziti, da bo naznanil načelni-štvo sodni ji, ker ne obrestuje Posojilnica vsem vh'gate'jem h^i'n h vlog enako. Ker je žo imel g. Pušenjak veekrnt opraviti s sodniio in bo št' imel gotovo d bro v spominu posebno eno razsodbo s prijetnimi posledicami, skrbeli bomo, da se bode tudi v tej zadevi ž njim ohr^čuna'o. Tako postopa tisti zadrugar Pušenjak, ki je na zadnjem občnem zboru »Zadružne zveze« v Celju priporočil, da bi se opustila vsaka hujskarija T M denarnim zavodom. Seveda to ne b^ st^pTo veljati tud; za nj^g*!
Iz Smartna pri Velenju. Dne 13. avgusta se ie po dolgem presledku vršila v Velenja zopet lir»dckn vrse-ica, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Šaleško dolino Vesoljca vsoela je vsestransko prav sii^jno ter naš' drčni družbi pridobila blizo 300 K dohodkov. Vkliub temu, da je dvojen naš sovražnik skušal ve<=eMeo preprečiti ali vsaj oškodovati, bil je ohisk tako do-ber, da je bil sleherm prostorček na prostornem Ježovmkovem vrtu zaseden. Nemcu rji so dan pred veselico brzojavno vr>rašnli okrajno glavarstvo v Slovtr-njgradeu, ee je prireditev naznaniena in vpletli v to vpra-šanje laz, da je na dnevnem redu tudi slavnostni obhod. Drugi naš sovražnik je pa dre 13. donohtne raz lece svaril občinstvo pred to prireditvijo. Ta trud bi se bili dotični gospodje pač lahko prihranili, t~aiti nihče ni računal na obisk takih ljudi, ki bi poslu^nM one brezdomovin-o<». kateri se ž^lib^že še vedno skrivajo pod krinko »nar^dnj^štva«. Kvečjemu je par fien i kov kakega njihovega vohuna vsled vstopnine padlo v blagajno, kar pa nima pri končnem srmotnein uspehu nobenega pomena. Posetilo je veselico pač kar največ odličnega vnanjega občinstva od Celja pa do Drave tako. da naša edina prava narodna obrambna družba še ne bode propala, dokler bo med nami še toliko zavednih in pravih narodnjakov in naj »slovenski« duhovniki, ki za liube jud°ževe gro še pomagajo v šulf>rajnskih šolah slovensko deco germanizirati — v šolah, — v katerih se dan na dan prepevajo pesmi: »Das dentsehe Lied« in pa »Die Wacht am Pheirj« — poleg tega pa še na mestu, koder
lavstvom, kakor on, si je mislil Janez in je bil zelo ponosen.
»Janez, še nekaj časa imava prostega,« meni Griva ter se zlekne po divanu prižigaje si svalko.
»Cez petindvajset minut primana vlak št. 907, ki ima precej opraviti tnkaj,« de resno Janez.
»Prav imate Janez. In ta čas porabiva midva za majhen razgovor. Sedite na stol! Tu imate cigareto, tamle na oknu pa je četrtinka vina, katerega lahko spijete na en dušek. Vaš je od sedaj.«
»Ne, ne gospod, to je preveč,« se brani Janez. Ali z desno je vzel cigareto, z levo pa je segel po četrtinki. »Ne to je preveč, gospod,« se spet otresa; a se ne brani dolgo. Vino spije na en dušek in nato si prižge svalko.
»Ali vam bo kaj žal za gospodoma Slamnikom in Rženom,« vpraša Griva Janeza.
»Zelo ju bomo pogrešali, ker sta tako dobra gospoda. Kedaj pa zapustita nas?«
»Tekom enega meseca. Tudi meni bo dolgčas za njima. Pa kaj hočemo. Mi uradniki smo večni popotniki. Nihče nas ne vpraša, kje bi raje službovali. Kar meni nič tebi nič ti ukaže ravnateljstvo, in zbogom ljubi kraji in prisrčna dekleta,« se zahudi Griva ter se zmisli na lepe oči in Sladke ustnice svoje neveste.
»E, kaj bi! Za take mlade in sa-
le gospode, kakor ste vi, je povsod prijetno in kratkočasno,« meni Janez, ko je prišel od peči nazaj na svo^ sedež. >MIad in zal gospod ste, da ma7o takih. Naš prejšnji načelnik naj se kar skrije pred vami,« ga hvali dalje Janez ter prešteje vse kazni, ki mu jih je ualožilo ravnateljstvo po načelnikovem priporočilu.
Janez je imel povsem drugačno I mnenje o teh kaznih, kakor pa njegov načelnik. Bile so mu brezizjem-no vse neopravičene in krivične. Zlasti pa je sovražil denarne globe. Te bi se morale po njegovih mislih odpraviti popolnoma. Po prizadevanju dosedanega načelnika je plačal do danes nad petnajst denarnih kazni v znesku desetih kron. Zato je bil zelo vesel, da je odšel stari načelnik že pred enim tednom. Nadomestoval ga je do prihoda novega načelnika adjunkt Zgovoren. In v tem času ni plačal Janez še nobene kazni, za kar je bil Zgovornu zelo, zelo hvaležen. Gotovo ga je imel rajši, kakor svojo ženo, do katere mu ni bilo nikdar mnogo; otroka ni imel nobenega, prijateljev pa zelo veliko. Rad je pa imel te prijatelje posebno tedaj, kadar so mu dajali za pijačo v gostilnah v katerih je zelo rad posedal. Vasoval je pri krčmarjih, pripovedoval svoje življenjske docrodke gostilničarju in gostom in pil le, ce mu je kdo ponudil. Sam si ni nikdar knpil vina, dasi ga je ljubil nadvse.
bi morali ljudstvu razlagali verske resnioe; s lažjo hajskajo proti priredbam v prid družbe sv. Cirila in Metoda, Da se pa take politične prostitutke ie drznejo naglašati slovensko narodnost — to pa presega pač vsi meje poštenja, vsak pošteno misleči Slovenec pa naj tam sodi ljudi, ki po načelu g. kaplana Zganka rešujejo slovensko narodnost v Velenju.
Sad duhovniškega hujskanja. Pri Novi Štifti na kranjski meji pase svoje ovce fajmošter Ferme. Mož se ima prav dobro, samo to mu greni življenje, da je v vasi šola in da je nudučitelj na tej šoli mož, ki uživa splošen ugled in »poštovanje, a se neče dati komandirati niti od župnika, uiti od njegovih podrepnikov. Zato je pričel Ferme ljuto gonjo proti nadnčitelju Kelcu v časopisih in na prižnici. Sad te gonje je pismo, ki ga je nedavno tega dobil naducitelj in ki se glasi tako-le: »Kak si upate v naj bi neverne cajtnge dat nazga gospoda Fer meta dobro bi blo da bi vas kdo za ušesa potegno. Ce bo te še kdaj pisali vam šajbe s kamni pobijemo, drujga liberalci niste vredni... A h ta t c da vam ne polomimo vsega gospod so dobr in — fest liberalci pa še milga kropca ne ste pri t epe nc pa hudičev hlape ste tud kar ste od kod ste se prolekl. Vas nočmo več. Katoliško ženstvo.« — Marijine amacon-ke za »test« fajmoštra, kdo bi se temu čudil? Naducitelj je že star, fajmošter pa je mlad in »fest«, povsem naravno, da gori »katoliško ženstvo« samo za tega!
Odlikovanje. Cesar je podelil deželnemu šolskemu nadzorniku v •irude-u gosp. Petru Končniku naslov in karaKter dvornega svetnika.
Iz Grab pri Središču. Ob priliki poroke gdč. Pepike Kosijeve na Gra-hah z g. Slavkom Kovačičem, briv cem v Sežani, se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 7 K 50 v. Prisrčni hvala!
Drohne novice. Kolere sumljiv slučaj pri Mariboru. V Studencih pri Mariboru je zbolel tovarniški ključavničar Južne železnice Jakob Forst. Pojavili so se pri bolniku nekateri znaki kolere. Vendar pa preiskava odpadkov ni dognala te bolezni. — S podstrešja je p » d e I pri Sv. Ani nad Teharjem kletni Juri Reberšak in sicer 4 m globoko. Dobil je smrtnonevarne poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnico. — Iz Vranskega poročajo: Tu je prijelo orožni št vo nekega Jurij r. Faturja, ki je pobegnil od 97. pospolka v Trstu in spotoma izvršil več vlomov. Na Vranskem je prodal nekemu gostilničarju srebrno uro z verižico vrnil za 15 K. Ker je bila stvar sumljiva, so ljudje poklicali orožnika, ki je Faturja prijel. Našli so pri ujem orodie za vlome. — Tz Gornjega grada pišejo, da je zgorelo te dni v škofovih planinah m nego nt aleji zrelega gozda. Znžgali so bojda odpuščeni lesni delavci. Škof Maleventura ima malo sreče na svojem gornjegrajskem posestvu. — Imenovan je suplent na mariborski gimnaziji dr. Edvard Dolinšek za pravega gimnazijskega učitelja na gimnaziji v Gorici. — Ustrelil se je v Mariboru zaradi bolezni na srcu <>1 letni hi vsi posestnik opekarne v Razvanjn Sinko.
Knroiko.
Avtomatični    bndilci v slučajn
požara. V Celovcu so napravili osem avtomatičnih budilcev za požarje. Celo napravo, ki bo v kratkem dovršena, izdeluje tvrdka Siemens & Hal-
Skopuh je bil Janez velik. Skoparil in zlagal je leto za letom svotico na svotico; kupil si je bil že hišico s preejšnjim vrtom in z dvema njivama, a mu je še nekaj stotakov ostalo v hranilnici. Sicer pa je bil v svojem prostem času priden čevlja r-krpar in vedno in povsod zelo zanesljiv in jako pošten človek.
»Mlad in zal, pravite, da sem,« reče Griva. »Mlad sem, to je res. Saj štejem petindvajset let. Za zalega pa se nikakor nimam. Tudi moje dekle mi ni še kdaj kaj takega očitalo; Janez vlak št. 907 se že čuje. Skoraj bo tukaj.«
Oba vstaneta nato. Janez je še pogledal v peč, Griva pa si je ogrnil pelerino. Potem vzameta vsak svojo svetilko ter gresta na raztirje.
»Na sedmem tiru stoji sedem praznih vozov,« razlaga Griva Janezu. »Te se naj postavi na šesti tir. Na četrtem sta dva naložena voza in pet praznih za premog. Naložena vzame ta vlak seboj, prazne pa se naj spravi na peti tir, kjer je že petnajst takih vozov. Ste razumeli?«
»Da, gospod,« mn pritrdi Janez.
Vlak si. 907 je že lezel v postajo. Skladiščni delavec Pahor se je bi! že tudi pridružil Grivi in Janezu, kateri mu je narekoval Grivin nkaz m> tanko tako, kakor ga je sam slišal.
(Darje prihodnji**
ske po znanem sistemu Morse. Centrala teb budilcev se nahaja na osrednji postaji požarne hrambe v Adlergase. S temi bndilci pa je zvezano ob enem tudi rešilno društvo in sicer je cela naprava urejena tako, da se lahko pokliče posebej ali gasilno ali pa rešilno društvo. Ko bodo ti bndilci dovršeni, odpravijo streljanje v znak požara raz mestni stolp, ki postane s tem brezpomembno.
Nesreča pri kopanja. Utonil je v Žili pri Sv. Mohorju pekovski vajenec V. Ivreza, rojen na Hrvaškem. Dedek je bil dober plavač. Kazal je v vodi zbranim kopalcem razne umetnosti. Pri tem ga je bržkone prijel krč, in ker ni nihče navzočih znal plavati, mu niso mogli pomagati.
Podnnt pod streho. Pri posestvu Pavle Rosbacher pri Sv. Jakobu v okolici Volšperka so odstranjevali delavci leseno ostrešje, kar ga je še ostalo od zadnjega požara. Radi tega se je omajala stranska stena, se zrušila in padla na tla. Spodaj se je peljal slučajno mimo posestnikov sin Ivan Stromberger. Stena je priletela nanj, razbila voz in Strombergerja silno nevarno poškodovala. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa bržkone v kratkem umre.
Prlmorsbo.
Od likovanje. Cesar je podelil šolskemu nadzorniku g. Franu |fs> tejčiču v Trstu red železne krone III. razreda.
Ponesrečen avijatik. V tržaških krogih dobro znan in priljubljen avijatik Mannissero, ki se je posebno odlikoval v tržaškem letalnem tednu, se je ponesrečil v Rimini. Dvignil se je s svojim Bleriotovim enokrov-nikom ob pol 6. v zrak. Pri zdrsa 1-nem poletu iz znatne višine mu je pri obratu odpovedal motor. Posledica jc bila, da je priletel stroj z vso silo na zemljo, mesto da bi se bil v loku zopet dvignil. Mannissero je dobil precej težke poškodbe, pretresel si je tudi jako nevarno možgane. Odpeljali so ga v bolnico.
Maščevanje odslovijenega uslužbenca. Pri tvrdki Mihael Truden v Trstu je bil v službi tudi delavec Mihael Madon iz Gorice. Ker se je dognalo, da je parkrat odnesel iz skladišča precej sladkorja, ga je tvrdka odslovila. Včeraj je srečal Madon na cesti skladiščnega mojstra tvrdke Truden Karla Debevca. Madon, ki je prepričan, da mu je Debevec največ škodoval, ga je napadel in ga začel na cest: surovo pretepati. Debevca, ki bi bil dobil težke poškodbe, je rešil stražnik, ki je nasilneža s pomočjo pasantov aretiral.
Usoda vojaškega begunca. Pred štirimi leti je pobegnil od vojakov 271etni Franc Cernv, doma na Češkem. Prišel je srečno v Tangcr, kjer je vstopil med vstaše, ki so se vojevali pod vodstvom Mete Hafid paše proti Francozom. Ko so Francozi razkropili Hafidovo vstaško četo, je prestopil Ćernv k Palina paši. To četo pa to Francozi zajeli in Č!erny je bil obsojen z drugimi vstasi v smrt. Prosil je pomoči pri avstrijskem poslaništvu v Tangerju. S pomočjo tega jc bil pomiloščen, vendar se je moral vrniti domov. Dospel je predvčerajšnjem, kakor poroča »Bilan-cia«, s pa mikom »Zichy« v Reko.
Iz šolske službe. Kot prava gimnazijska učitelja sta imenovana dr. Edvard Dolinšek, doslej suplent v Mariboru, in dr. vit. Zahonv, doslej suplent v Gorici.
Odbitek zemljiškega davka radi toče in suše. Deželni odbor goriški je poslal vsem občinskim upravam okrožnice, da v lože nradna naznanila glede škode, ki jo trpe posestniki vsled toče in suše. Vsakemu oznanilu je treba priložiti izvid komisije, ki se je vršila na licu mesta. Kjer trpi škodo cela občina, ni treba delati teh naznanil za vsakega posebej, niarveč skupno za celo občino. Na podlagi teh naznanil se bode primerno škodi zmanjšal oškodovancem zemljiški davek.
Ustavljen laški list. Iz Gorice poročajo, da preneha izhajati laški list >Gazzettino Popolare« v Gorici. Kot vzrok navajajo bolezen prvega urednika dr. Adolfa Codermasa.
Avtomobilno vožnjo med Gorim tn Solkanom bodo uvedli v kratkem času nekateri podjetni Solkanci. S tem se bode Solkan precej dvignil, kar je veliko vredno posebno za Slovenec.
Pomanjkanje vode. Od vseh strani Goriške dohajajo razburljiva poročila o pomanjkanju vode. Vsi manjši potoki so izginili, studenci v vodnjakih so se posušili in ljudje vozijo po več ur daleč vodo. Tudi Gorica je že skoro brez vode.Kronberški vodovod je za zasebnike zaprt, iz javnih studeucev pa smejo zajemati vodo le v določenem času. Ženske in otroci oblegajo vodnjake po cele ure predno pridejo na vrsto. Da jim mine preje čas nestrpnega čakanja, se večkrat skregajo, čemur slede večkrat cele bitke s škafi in vrči.
Gozdni požar na Krasu« Mino] torek se je vnel borovski gozd iz To-maževice in Malega dola. Gasilcem, ki so se vsestransko silno trudili, se je sicar posrečilo ogenj kmalu usta-viti, vendar pa znaša škoda v očigled pomanjkanju gozdov v onih krajih nad 50.000 kron.
Zopet vlom na pošti. V noči od -9. ua 30. avgusta so vdrli vlomilci v poštni urad v Korminu. Kazbili so več vrat. Odprli so ročno blagajno, iz katere SO vzeli 8000 K. Poskusili so odpreti tudi glavno blagajno, kar pa se jim ni posrečilo. Pri tem poskusu se je eden vlomilcev tudi ponesrečil, ker se poznajo na blagajni veliki krvavi odtisi. Nato so odprli vlomilci vsa priporočena pisma in poštne zavoje, v katerih pa ni bilo ne denarja ne kakih drugih vrednostnih predmetov. Vlomilcem so že na sledu, vendar pa jih bo težko vjeti, ker so pobegnili pravočasno čez laško mejo.
Velik požar v Sarajevu. V Sarajevu se je vnelo včeraj veliko skladišče lesa in parna žaga tvrdke Feltrinelli. Ogenj je nastal v strojnici in sicer vsled preveč razgretega žeieznega dimnika. — Požar se jo razširit silno hitro po celem skladišču, in dasi je bila izdatna pomoč takoj na mestu, se jim je posrečilo, ogenj omejiti še-le čez 3 ure, in sicer včeraj ob 7. zjutraj. Zgorelo je popolnoma veliko skladišče in 7 hiš, v katerih so stanovali uradniki in delali Vročina je bila pri ognju tako silna, da so se topile železniške tračnice. Škoda znaša nad pol milijona kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Poleg tega je zgorelo tudi veliko eraričnega lesa, tako, da ima erar škod.- 100.000 K, ki p* je tudi pokrit z zavarovalnino. Novejša poročila poročajo, da se je vnela v okolici velika vas Hadcici in da preti nevarnost, da ne bo mogoče ognja omejiti.
Dnevne vesti.
+ Ne boste se izvili! Na vse nase vesti o čudnih kupčijah »Gospodarske zveze« je »Slovenec« ves teden molčal, v soboto pa se je ojnna-čil ter priobčil notico, ki sicer nima ne nog ne glave, a je vendar iz nje razvidno, da so klerikalci po nabili razkritjih prav občutno prizadeti in da ne morejo z argumenti ovreči niti ene vesti, ki smo jo javili o »Gospodarski zvezi«. Mesto da bi točno in jasno odgovorili: 1. če je res, da so sedaj v dohi, ko je že v doglednera času pričakovati pomanjkanje krme, sklenili pogodbo za izvoz 1000 vagonov sena iz nase dežele; 2. če je res, da še sedaj hodijo agent je »Gospodarske zveze<t okroz; po kmetih ter kupujejo seno in 3. če je res, da je »Gospodarska zveza« potoni pred-prodaje zavezala kmete v vrhniškem okraju, da ji morajo prepustiti me-terski stot sena po 3 krone in da neče jo kmetje sedaj, ko je eena krme poskočila že na 6 K 50 v, ničesar vedeti o teh pred prodajah, se zvijajo kakor jegulja in se skušajo spraviti iz zadrege edino ■ tem, da si naše vesti o »Gospodarski zvezi« baje same nasprotujejo. »Slovenec« piše med drugim: »Ni še teden rotekel kar je »Narod« prijemal »Zvezo*., češ, da seno skupuje in sicer po tak ceni, da bo imela sama par stotiso-čev izgube in da l»o vrh utega \ deželi sena zmanjkalo. Predvčerajšnjim pa pripoveduje, da »Gospodarska zveza« kmete odira, ker je ž njimi ob bogati košnji napravila pogodbo, po kateri so kmetje dolžni nic.i meterski stot sena po 3 K prodati, d oči m znaša sedaj cena 6 K 50 v. Iz teh poročil se vsakdo lahko prepriča, kakšnega medveda »Slov. Nar.^ vsak dan svojim bralcem natveza.« Le počasi »Slovencev« Jaka, iz naših poročil se lahko razvidi samo to. da je »Gospodarska zveza« prevzel u dobavo 1000 vagonov sena po r> K 50 v meterski stot, to kupčijo pa sklenila takrat, ko je v predprodaji kupovala seno po vrhniškem okraju po 3 K meterski stot. Takrat je seveda računala pri dohavi na dobiček, toda sedaj je šel tisti dobiček ribam gost, zlasti ker si bodo tudi kmetje v vrhniškem okraju premislili, da bi dali sedaj »Gospodarski zvezi« seno po 3 krone, ko ga lahko prodajo po 6 K 50 v. Ali ni tako klerikalni gospodarski strokovnjaki?
-f Iz prisilne delavnice se je iz zanesljivega vira razvedela zanimiva stvar. »Kdor nI z nami, naj se ga izkorišča.« Tako se je izrazil dr. Lampe napram nekemu nadpazniku. To je torej načelo dr. Lam pet a. Kot deželni odbornik bi moral biti pravičen in nepristranski in se zavedati, da je služabnik vsega ljudstva. Iz ts izjave pa je rudi spoznati, kake naklepe ima klerikalni deželni odbor. Ker klerikalizem pravičnim in poštenim potom ne more zmagati, pa izrablja deželni odbor in hoče z nasiljem in z brutalnim uničevanjem / nečloveškim in nezaslišanim terorizmom pobiti in ugonobiti vse, kar sc mu ne ukloni. Katoliški duhovnik, ki bi moral dajati lepe izglede ter učiti ljubezen in spravo, prijaznost in pri-
zanesljivost med ljudmi, pa kaže nečloveške lastnosti in grozi z uničenjem vsem onim, ki niso njegovega mišljenja. Nekaj nečuvenega je, kar si upa ta dr. Lampe. Njegova nasilnost kaže nravno propadlost duhovske stranke in se bo nad duhovščino Še kruto maščevala, kajti za vse, kar počenjajo tir« Lampe in njegovi koin-uanjouL je odgovorna duhovščina, ki iih je spravila na krmilo.
Klerikalci proti Ljubljančanom. Poročajo naua, da hodijo po ljubljanski okolici klerikalni emisar-ji, ki hujskajo kmete, naj bi ljubljanskim mesarjem ne prodajali nobene sivine, češi da hodo kasneje klerikalci to živino za veliko višjo ceno kupili. Ljubljanskim mesarjem bi na-svetovali. naj skušajo dognati, kdo jto dotični ljudje, ki na tako brezvesten način ščuvajo kmete, in jih naj potoni takoj naznanijo oblasti. Ni vrag, da bi se tudi tem ljudem ne daJo priti do živega.
f Iz deželnega odbora. Deželni odbor se izreka proti zasedanju deželnega zbora v mesecu septembru. Zasedanje bo torej še-le meseca januarja 1912. — Stavbni praktikanti se imenujejo: Kosmač, Karlickv in Va-nck. — Družbi za varstvo otrok v okraju ljubljanskem se dovoli podpo-2000 K. — V cestni odbor višnje-erorski se pokliče Jože Erjavec, Župan v Dragi. Pogorelcem na Kalu se dovoli 5320 K; onim v Mokronogu se bo podpora po izvršeni regulaciji določila. Pogorelcem v Tomaževi vasi s- določi 3000 K. — V Poljanah nad Škof jo Loko se s pritrditvijo deželnega šolskega sveta otvori četrti razred na ljudski šoli.
-f- Občni zbor »Glavne posojilnice«, ki bi se bil mora! vršiti včeraj .k>l>oldne, je bil zaradi preslabe udeležbe nesklepčen. Da se člani »Glavne ]>osojilnice« in oni, ki so vpisani kot člani ne zanimajo bolj za delo likvidacijskega odbora, je vsekakor slabo znamenje. Vsaj po Informacije, kako stoje šanse sedaj, bi se bilo izplačalo marsikomu priti.
-f- Občinske volitve v Vipavi — Napredna zmaga. Iz Vipave smo dohiti včeraj popoldne to - le brzojavko: »Pri občinskih volitvah so bili klerikalci poraženi.« Volitve so bile v soboto. — Pričakujemo natančnejših poročil, pripominjamo pa, da je bila Vipava dosedaj v klerikalnih rokah.
Čedalje lepše! Iz Železnikov se nam piše:   Naš župnik Marčič, okrajni glavar Schittnig in orožniški ritmojster Zeller so se zakleli, ugonobiti vse, kar brezpogojno ne trobi v njihov rog. Dokaz naslednje: Pred kratkim se je vršila javna telovadba železniškega »Sokola« na trgu pred cerkvijo. Županstvo je hotelo telovadi**) preprečiti in zahtevalo od telovadbo gledajočih orožnikov pomoči, katero so pa slednji odrekli iz enostavnega vzroka,   ker intervenirati sploh niso smeli, ker se mir najmanje ni kalil. Toda človek obrača, župnik MarČič pa obrne. Romala je v Kranj ovadba, spisal jo je župnik, podpisalo županstvo, v kateri se razklada grehe   naprednjakov, »demonstracijo« orožnikov, in se kot konec zahteva ^mo še razpust železniškega »Sokola^. Žetev je takoj sledila: čez nekaj dni jc prišel v Železnike ritmojster Zelier in Šel v naš — farovž, kmalu nato pa glavar Schittnig in šel k — Čnču. In sedaj pride najlepše! Komaj sta ta dva moža postave odšla, že so naši   klerikalci pripovedovali okrog, da bodo »šentarji prestavljeni- . da nekateri so celo vedeli kam. In res, dva gospoda orožnika sta se-daj presta vijena, in sicer g. ]x>stajo-i.ia in njegov tovariš — stražmoj->ter, ki je dobil povelje, da ima oditi 24. urah. Res, ritmojster Zeller ni fcStonj dobil papeževega    križca in glavarju Schittnigu, ki s polnim parom drvi za njim, ne bo odšel. Svetilno mu samo. naj si da, kadar ga dobi, obesiti na vsako stran po enega zadavljenega liberalca. — Tako se l*»toj.Mi z naprenjaki pri   nas, tako drugje, to pa zato, ker smo preveč obzirni.
+ Idrijski dopisnik »Naše Mori« v zadnjem času kar tekmuje v kovanju laži o gospodarstvu v občini pod napredno upravo. Neizpodbitna resnica je, da klerikalci niso ničesar storili za razvoj idrijskega mesta, marveč pustili mesto v popolni zanemarjenosti, vse kar ima danes Idrija je izšlo iz naprednega obojnega odbora. Tega izpodbiti klerikalni dopisnik s stvarnimi dokazi ue nora, pa po svoji stari in vkoreninje-tii na\adi brezsramno razvija najoči-vida&jša dejstva. Najpriljubnejše je dopisniku »Naše Moči« očitanje dol-~ra Dolg, dolg in dolg, se čita v vsaki vrstici. Dejstva pa govore, da je mela občina idrijska leta 1896 čiste--ra premoženja, mestni zaklad 75.040 kron 06 vin., ubožni zaklad pa 14.597 kron 98 vin = 90.247 K 94 vin.; koncem lata 1910 pa je znašalo čisto premoženje občine pri mestnem zakladu 117.483 K 08 vin., pri uboznem 58.570 K 65 vin., ali skupaj 176.053 kron 73 vin., torej za okroglo 86.000 kron več, kakor ob času, ko so pre-
vzeli naprednjaki upravo občine od
klerikalcev. In kaj se je vse v tem času izvršilo, klerikalci pa ne morejo drugega pokazati, ko popravo cerkve Sv. Križa in tako klavnico, da je danes neranljiva. Laž je, da se je zadolžilo ubožni zaklad, ki v resnici nima niti vinarja dolga. Dopisnik »Naše Moči < naj ne pozabi izreka: »Laž ima kratko noge!«
+ Liberalci so tudi zgodovinarji. Pod tem naslovom piše »Slovencev« idrijski novičar: »Tam nekje so obesili v trajen spomin podobo neke zginule (prav p0 Oswaldovsko!) liberalne kapacitete, za katero prelivajo še vedno krokodilove solze.« Klerikalna zloba, ki ne pusti nobene stvari na miru, ima v mislih fotograf ično sliko pokojnega C kr. rad. svetnika Karla Svoboda v občinski pisarni. Pokojnik, rodom Ceh, je bil dolgo vrsto let član idrijskega občinskega odbora in je s svojo izredno strokovno zmožnostjo veliko koristil idrijski, pa tudi okoliškim občinam. Bil je eden najmarljivejših članov stavbnega odseka in mnogo svojega dragocenega časa je posvetil blagru idrijske občine. Pridobil si je torej mnogo zaslug za razvoj idrijske občine in skromna hvaležnost je, da visi njegova slika v občinski pisarni. Bil je zvest svojemu slovanskemu rodu in kot navdušen Slovan je v prvih letih svojeg.i bivanja pomagaj tudi k narodni vzbuji v Idriji. Napram delavstvu je bil naklonjen in ohranilo si ga je V najboljšem spominu. Kot visoko na-obražen in samostojno misleč mož samoumljivo ni klonil pred Osvval-dovo ošabnostjo, zato so ga klerikalci sovražili in denuncirali, kjerkoli so mogli. Toda Škodovati mu niso mogli, ker je bil vesten uradnik. Ta klerikalni napad na pokojnega svetnika Svoboda kaže zopet vso zagrizen ost in strupenost tiste idrijske klike, ki krivi svoj hrbet pred siro-vostjo in neotesanostjo e. kr. kateheta 0swalda. Kaj neki pravijo k temu napadu oni češki uradniki, ki družabijo Os\vahlu! In ta klerikalna doslednost! Dekan Arko pa se ni sramoval pisati nemško (!) pismo tašči pokojnega Svobode ter milo prositi za glas pri občinskih volitvah. Čast takim kavalirjem!
+ Iz politične službe. Okrajni nadkomisar, dosedaj dodeljen ministrstvu za notranje zadeve Seb. grof Giovaneli pl. Gerstburg v statusu kranjske deželne vlade je imenovan za okrajnega glavarja.
+ Iz mestne šolske službe. Ljubljanski magistrat je imenoval, sporazumno z naučnim ministrstvom, bi v šega . suplenta na mestnem dekliškem liceju gosp. Josipa Berceta za pravega učitelja na omenjenem zavodu.
= Iz šolske službe. Okrajni šolski svet V Litiji je imenoval prov. učiteljico v Št. Vidu pri Zatičini Marto Heren kot tako za dvorazred-nieo na Polico; dovršenega učite-ljiščnika Lovrenca Jevnikarja pa v Št. Vid. — Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval dovršenega učiteljišču ik-i Leo Cepudra za prov. uci-teljn na Irirazredno ljudsko šolo v Zagorje — Okr. šol. svet v Novem mestu pa je imenoval dovršenega učiteljiščnika Ivana Škufeo za prov. učitelja na št irirazredno ljudsko Šolo v Ziižrmperku. Gdč. Ana Rakovec v kočevskem okraju imenovana, sa snplentinjo v Starem Kota, gdč. Olga Verbič pa za Sodražieo.
— Odličen gost. Naše uredništvo je posotil g. Dragutin P rani ć , gimnazijski profesor iz (Jospica. Profesor Franič je znan kol pisatelj monumenta!nega dela »Plitvička jezera i njihova okolica«, dela, ki je edinstveno te vrste na vsem slovanskem jugu. Kdor je že videl Plitvička jezera ali kdor si hoče šele ogledati te bisere hrvaških zemlja, naj ne zamudi, da bi si ne nabavil te znamenite knjige, ki jo je tudi nemška kritika proglasila za edinstveno svoje vrste. Profesor Franič je potoval sedaj v znanstvenih namenih po dalmatinskih otokih, ■ tudi v Ljubljano je došel v naučne svrhe. Iz Ljubljane se napoti v Trst.
— »Slovencev« napad na slovenske umetnike. Resnici na ljubo naj bode povedano, da notice »Umetniška razstava na Bledu< v našem listu i dne 30. avgusta, o kateri »Slovenec« trdi, da jo je napisal eden izmed znanih modernih slovenskih umetnikov ni na|>isal noben slovenski umetnik.
— Za cvetlični dan se vrse velike priprave. Pretekli četrtek so se sestale ljubljanske narodne dame in si izbrale »odbor za cvetlični dan v Ljubljani«. Cvetlični dan se je določil na 24. septembra. Kot pravilo se je sklenilo, da vsaka sodelujoča dama prispeva 200 cvetlic, če mogoče svežih, drugače pa umetno narejenih. Ker se je priglasilo tudi mnogo go-spodičen, ki bi izdelovale papirne cvetke, se prosijo te, da takoj prično z izdelovanjem najboljše aster in marjetic. Zelo važno je tudi, da pritegnemo deželo k prireditvi. Zato prosimo vse Slovenke,   naj pošljejo
kolikor mogoče cvetic »odboru za cvetlični dau« v razprodajo, ali pa same osebuo pridejo sodelovat. \ae prijave in dopise v tej zadevi je naslavljati na »odbor za cvetlični dau« v Ljubljani.
— »Glasbene Matice* podoknica in poslovilni sestanek. Z enakim veseljem je proslavil pevski zbor Glasbene Matice predporočni dan gdč. Pavle Boletove in g. prof. A. Lovšeta, s kakršno ganljivo iskrenostjo se poslavlja od svoje prve pevke in dragega pevskega tovariša. V soboto, 2. t. m. zvečer je moški zbor Glasbene Matice pod nevestinim oknom v Go-rupovi ulici priredil podoknico, pri kateri je pel pod vodstvom gospoda Z. Prelovca Sattnerjevo „Lastovki v slovo", A. Hajdrihovo „Pri oknu sva molče slonela" in „Ljubica, pojd' z menoj". Mnogobrojno občinstvo je aklamiralo zbor, ki je poklonil gdč. nevesti lep šopek. Temu je sledil pre-srčen, pravi „matičarski" sestanek v slovo mlademu paru, ki se preseli v Novo Mesto. Po nazdravnem govoru ga. svetnika in gimn. ravnatelja dr. Bezjaka so sledile slovenske koncertne pesmi, vmes pa so govorili še gosp. dr. Pavel Grošelj, v imenu ženskega zbora gdč. A. Maličeva, za moški zbor je govoril g. Rape, ki je dobro opisal umetniško delovanje gdč. P. Boletove. Tem je sledila lepa zdravica nevestinega strica g. Boleta iz Sušaka-Reke in zahvala g. prof. Lovšeta. Odkritosrčno prijateljstvo in hvaležna udanost pevsko-umetniškemu paru je vodila to skromno ali krasno proslavo, tako, da so številno navzoči prijatelji navdušeno vzklikali: „Resnično, lepo je biti Matičar". M. N.
— Umrl je v Ljubljani znani in priljubljeni posestnik in podjetnik Simon Treo v starosti 56 let. N. v m. p.
— Za pogorelce v Mokronogu so priredili v soboto zvečer na vrtu Franc Novakove gostilne na Rimski cesti otroci Jože in Ida Marčan, Pavel Novak, Mirko Čeme, Marta Blaž, Srečko Stavt in Ant. Mancini igro „Županov sin. Predstava je vrgla 15 kron, kateri znesek se je izročil upravništvu našega lista. Take prireditve moremo samo pohvaliti.
Jurčičeva tridesetletnica. Dne 8.
septembra priredi dolenjsko dijaštvo na Muljavi, rojstni vasi Jurčiča, veliko veselico, spojeno z igro »Deseti brat*. Igra sama je kakor nalašč izbrana za veselico, ker se dejanje vrši v okolici Muljave in ker je prirejena po romanu pisatelja Jurčiča. Poleg igre pa bo preskrbljeno tudi z drugimi zabavami, kakor srečolovom, šaljivo pošto i. t. d. Kdor pa ne bo za vse to, se bo pa lnhko okrepčal z jedili in pijačo gostilničarja g. Hočevarja, ki mu bo gotovo postregel z največjo ljubeznivostjo. Tako se bo torej tu lahko zabavalo staro in mlado, vsak bode našel razvedrila. Pripomnimo, da se ne bo odiralo s cvetku m i ali s čim drugim, kar je žali-bog pri mnogih naših veselicah navada. Torej kdor se hoče enkrat res dobro zabavati, naj pribiti 8. septembra na Muljavo; že zaradi lepe lege kraja samega mu ne bo žal, da je šel. Ljubljančani se pri peljejo najlaglje s vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 3/42. in se peljejo do postaje Zatična, kamor dospejo ob 1/44. Od tu pa v vozovih ali pes na Muljavo. Pot je lepa in hoda je samo ih>1 ure. Zvečer pa s sedmim vlakom nazaj. Kdor ima čas, hi h ko ostane čez noč, kajti vlak gre zjutraj že ob 7. in je v Ljubljani ob V |9. Čist' dobiček je namenjen dijaškemu podpornemu društvu v Pragi.
Sumljivi požari. Ivan Hbgler je posestnik v Kukovem na Kočevskem. Pogorel je že parkrat, pa vedno takrat, ko se je bil dal malo popre je visoko zavarovati. Tudi lani sjKuuladi je dal zavarovati poljske pridelke zelo visoko in okoli kresa je zopet pogorel. Slučajno je prišla mimo orožniška patrulja, ko je ogenj šele izbruhnil. Videla je, da je v gorečem gospodarskem poslopju komaj cu koš sena. Hogler bi bil gotovo trdil, da ga je bilo par sto stolov in bi bil potegnil tudi za seno zavarovalnino. Zdaj se zanimajo orožniki tudi za prejšnje požare, ki so vseka-ko sumljivi.
V Kamniški Bistrici bo due 11., 12. in morebiti 13. t. m. veliki lov na divje koze, naj torej planinci in hri-bolzci te dni opuste hojo po teh planinah in hribih, da se ne pripeti kaka nesreča.
Trata za mokronoške pogorelce.
Traško omizje pri g. Jožefu Hafnerju je nabralo na poziv vrle gostilničarke gospe Hafnerjeve za mokronoške pogorelce svoto K 38—. Pozivu so se odzvali ga. Flora Caleari K 2-— in ga. Hafnerjeva sama 11 K, dalje Franc Caleari K 1010, I. Molan K 5*—. R. Kislinger K 2'—, Komp K l*—, Pre-šern K 2*-, Križaj K 1*—, Fr. Alič 50 vin., Jož. Volčič 40 vin., Jož. Starman 40 vin., Fr. Langcrholc, hlapec pri Hafnerju 60 vin., in vrli gostilničar .Joško« še posebej K T*-. Dobrodušnim darovalcem srčna hvala. Kdor hitro da, dvakrat da. Živeli!
Surovost In predrznost nemških vojakov. Pred par dnevi se je
a
peijai z vozom neki ugieaen gospoa domačin iz Trate v Školjoloko. Med potjo je dohitel na cesti pijanega ulanca, za katerega se seveda še brigal ni. Ulanec pa je stopil naenkrat k vozu in začel upiti: Anhalten, ich wer' a initfahren! Gospod mu jc prijazno odgovoril, da to ne gre. Ker pa je ta le silil v voz, ga je voznik potisnil od voza in pognal konje v dir. Sedaj je pa začel ulanec upiti in kričati. Pograbil je tudi kamenje in ga metal za vozom, kar je bilo silno nevarno. To surovo početje jc sevedo dotični gospod naznanil in umestno bi bilo, da vojaška oblast tega suroveža občutno kaznuje, kajti drugače znamo priti pod tiranstvo tujih in tudi najnižjih vojakov na naši lastni zemlji.
Poroke. Daiios se j«' poročil na. Bledu g. Anton L o v š e , profesor v Novem mestu, / gdč. Pavlo Bole-t o v o. Čestitamo. — V Hloubetinu pri Pragi se je v soboto poročil g. Alfonz H r o v a t i n z gdč. Mafenko Strosovo. Bilo srečno.
Umrl je v Št. Petru na Notranjskem lesni lrgovec in posestnik gosp. Medica v starosti 69 let. Pokojnik je bil oče znane narodne rodovine notranjske in je vžival v vseh krogih splošno spoštovanje. Bodi mu prijazen spomin!
Novo mesto. Za sekundarija v ces. Elizabetni bolnici v Novem mestu je imenovan g. dr. Mirko Černič.
Osebna vest. V Zagrebu se je poročil dirigent splitske podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Emil Kramer z gospodično Pavlo Trauttner-jevo članico kr. hrvatske opere. Gdčna Tauttnerjeva, ki je bila ljubljenka zagrebške publike, se je v četrtek kot Mignon poslovila od gledališča, pri kateri priliki je bila predmet navdušenih ovacij. Novoporočencema obilo sreče.
S plesišča. Ko je šel v soboto zvečer v neki gostilni v šentpeterskem predmestju nek delavec plesat, se usede na njegovo mesto nek drug gost. Ko je bil prvi s plesom končan in se povrne nazaj k mizi, se jc začel med obema zaradi sedeža prepir, naposled sta se pa zgrabila ter pri tem zdrobila stol. Ker plesaiec pa le ni miroval, so ga postavili pod kap.
S ceste. Snoči je neki izvošček po Trubarjevi ulici tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel in podrl nekega uradnika, čez katerega je šel konj in voz, pri čemur je pa k sreči zadobil na glavi, rokah in nogah le lahke telesne poškodbe. Izvošček je, mesto, da bi se bil za nesrečo zanimal, ponesrečenca oštel, nato pa zdirjal dalje.
§ 11. se je sinoči točno držal nek gost v Florijanski ulici. Ker ga je imel že dovolj pod kapo in je postal preveč hud, mu gostilničar ni hotel dati več pijače, marveč ga je mirno postavil pod kap. Razgrajajoč je pa pri tem gostilničarja udaril po glavi, naposled mu je pa še pri vratih razbil 2 K vredno šipo.
Nesreča. Ko je v soboto popoldne grof Viktor Lichtenberg v svojem stanovanju snažil nabit samokres, se mu je ta sprožil in mu je kroglja obtičala v desnem rebru. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Božjast je vrgla včeraj dopoldne na Valvazorjevem trgu mestnega ubožca Ivana Turno, katerega so prepeljali z rešilnim vozom nazaj v ubožnico.
Izgubila je podobarjeva žena Marija Epichova zeleno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavec Fran Fon je izgubil dva bankovca po 10 K. — Trgovec g. Hinko Petrič je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
Poprava. V rubriki izpred sodišča smo prinesli 1. t. m. pod naslovom „Poskušeno posilenje" obravnavo proti Jožefu Pavšiču. V sklepnem stavku sc mora seveda glasiti tudi ime Jožef Pavšič in ne Janez PavŠič, kar s tem popravljamo.
Narodna ohromila.
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je praznovala pri Babica na Dolenjski cesti nasproti vojaškega stre* lišča svojo petindvajsetletnico. Vrt za hišo s paviljonom na svoji južni strani je kakor nalašč za take intimne veselice, oddaljen od prašne ceste in zvedavih oči. Za intimne veselice je eden najbolj primernih prostorov na Dolenjski cesti, včeraj pa je bil vrt celo premajhen, zbralo se je namreč toliko občinstva, da je v kratkim zmanjkalo miz in stolov, vendar pa to ni vplivalo na veselo razpoloženje zbranih prijateljev podružnice. Kakor vedno pri podobnih prireditvah pa imajo poleg veseličnega odbora največjo zaslugo, da je veselica tako lepo uspela požrtvovalne narodno zavedne dame, ki so v zavesti, da prihaja njih požrtvovalnost v dobro sto in sto slovenskim otrokom, žrtvovale celi popoldan in velik del večera narodni stvari. V paviljonu za vino v buteljkah, slaščice in kavo je načelovala ga. Bcrgantova, v paviljonu za pivo ga. Smoletova, v paviljonu za jestvine ga. Stokova in
v veiiKem cvetličnem pavujonu ga, Ribernikova. Mnogo pripomogel je a zabavi tudi srečolov in domžalskk godba je v svoji priznani neumornosti tudi pripomogla k lepemu uspehu veselice. Pri tej priliki pa je treba Še posebno omeniti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon", katerega člani se pri vsaki priliki, kadar je treba kako veselico povzdigniti z lepo domačo pesmijo, radevolje odzovejo povabilu. Velik del zasluge na tako lepo uspeli prireditvi gre tudi njim.
Ciril-Metodova podružnica za Vič, je imela snoči na obširnem vrtu gostilne „pri AniM (A. Škerlj) vrtno veselico, ki je zbrala velik del zavednih Vičanov, pa tudi veliko Ljubljančanov pri neprisiljeni zabavi. Veselica je bila tako dobro obiskana, da je bil v popoldanskih urah človek v zadregi, kje bi si odpočil. Nudila pa je tudi toliko raznovrstne zabave, da je prišel vsak na svoj račun. Videli smo resno in smotreno delo krepko razvijajočega se viškega Sokola, ki je v svoji požrtvovalni narodni zavednosti mnogo pripomogel k tako lepemu uspehu veselice. Telovadili pa so viški Sokoli na drogu in na bradlji. »Zarja* iz Rožne doline je zapela več dobro ubranih pevskik točk in s tem mnogo pripomogla, da se je tako lepo razvila zabava. Podružnica je lahko zadovoljna s to svojo prireditvijo, ki ji je gotovo naklonila mnogo novih prijateljev.
Društvena naznanila.
Napredno politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj
je priredilo včeraj veliko vrtno veselico pri Novaku na Tržaški cesti, ki se je je udeležilo tako izredno mnogo občinstva, da se je ljudstva zlasti v poznejših urah kar trlo in da je bilo težavno preriti se skozi to gor in dol valoveče morje. Klub temu je bila zabava ves čas zelo animirana in postrežba, ki je bila zvezana z velikimi ovirami, zelo dobra, dasiravno bi bilo kazalo napraviti več točilnic. Ta veselica političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj je zopet pokazala kako umeva ne samo dvorski okraj, marveč tudi sosedni Vič in Rožna dolina prepotrebno politično delo. Društvo pa je pokazalo s to prireditvijo tudi, da zna dati svojemu smotrenemu delu za politično ojačenje tudi krepek akcent v družabnih prireditvah. Prireditev sama je nudila vsakemu kar je kdo zaželel, bila je tu godba, bil je ples, srečolov z bogatimi in krasnimi dobitki, bili so komični nastopi, z eno besedo vse, kar si je mogel kdo želeti; tudi petja ni manjkalo in vedno iznova so sc oglašali kvarteti, seksteti in celi zbori na vseh koncih in krajih. V paviljonih, ki so bili postavljeni v prostornem salonu in zelo okusno okrašeni, so stregle vrle narodno zavedne dame, ki se niso strašile ne truda ne žrtve, da so napravile iz veselice nekaj res izreduega. Paviljonu za cvetlice, srečolov in kavo sta načelovali ge. Planinšekova in Ah-činova, paviljonu za šampanjec in buteljke pa ge. Počkarjeva in Abulnerjeva, svitle kronice pa so ti vedle izvabiti za srečke ljubke gospodične, ki se jih nisi mogel in ne hotel ubraniti ker jc vsaki stalo že na obrazu zapisano, da ti lahko prinese srečo. Bile so to obe gdč. Petačevi, gdč. Stupica, gdč. Hri* barjeva, gdč. Ribnikarjeva, gdč. Ra-dovanovi Pavla i u Minka, gdč. Ogrin-čevi Ivanka in Angela, gdč. Koricka, gdč. Sokličeva, gdč. Armičeva, gd6 Hitijeva in gdč. Stražarjeva. Veselica je prinesla političnemu in izobraževalnemu društvu za dvorski okraj brca dvoma precejšno gmotno podporo, še večji pa je bil nje raoralični uspeh.
Podružnica Ljubljana I. avstn društva drž. slug vabi k javnemu shodu državnih uslužbencev, ki se vršr v nedeljo, dne 10. septembra t. I. ob 3. pop. v restavraciji pri „Črnem orlu* v Gosposki ulici št. 3. Dnevni redi 1. Položaj državnih uslužbencev. 2. Dosega sredstev za olajšanje draginjskega pritiska napram državnim sluganv 3. Prosti predlogi.
Iz Šmartna pri Litiji. Tukajšnje pevsko društvo „Zvon44 priredi dne 10. t. m. na vrtu g. L Zoreta v Črnem potoku dobrodelni koncert in srečolov s sodelovanjem tamburaškega zbora. Cisti dobiček je namenjen nesrečnim pogorelcem v Mokronogu. Vabimo in prosimo vsa blaga srca, da se kaj moč v največjem število udeleže te prireditve in tako vsak po svoji moči nekoliko pomore olajšati in hladiti bol nesrečnih pogorelcev. Začetek koncerta je točno ob 3. popolndan, vstopnina pa 50 v. Natančneji spored sc še pred* časno objavi v časopisih.
Razdrto pri Postojni. Zadnje nedeljo 27. avgusta je praznovalo razdrško gasilno društvo desetletnico obstanka z blagoslov ljenjem nove« ga gasilnega doma in brizgal ne in 9 lepo vspelo veselico v korist društva, združeno s tombolo. Ker so gasilna društva za deielo prava rešilna društva, zaslužijo vsled svojih h«* manih ciljev že sploh pozornost a strani občinstva,  zlasti  na mota fta
zanimati širšo javnost veseli dogodek na Razdrtem, kajti malo je krajev s tako narodno-naprednim ljudstvom. Kar pa je veselico dvignilo nad nivo običajnih veselic in ji dalo čisto svoje posebno ohileženje, je bila mnogobrojna udeležba in dejanska podpora tukajšnjih letovisčarjev, po večini iz Trsta in raznih narodnosti, tako da je moralo veseliti tudi Človeka, ki je videl precej sveta, kako so priprosti Razdrčani umeli napraviti si skupno s svojimi letoviščarji vesel in lep dan, ki ga ni nič kazilo. Krasno vreme je radost le večalo. Novi gasilni dom in široki prostor pred njim sta bila okusno ozaljšana in prijazno vabila ljudi k raznim točkam Veseličnega programa. Ob streljanju topičev se je popoldne ob treh blagoslovil dom in brizgalna, pri čemer sta imela ob navzočnosti okoliških deputacij in domačega društva pod vodstvom svojega vrlega in zaslužnega načelnika g. Michelija blagoslavljajoči g. duhovnik kaplan Dimnik in nadzornik gasilnih društev postojnskega okraja g. Petrič simpatične in prečutne nagovore. Za kumico in kuma sta bila domačina g. Slavica Nachtigal, roj. Dolenc in g. Filip Kavčič ml., ki sta si za veselico tudi sicer stekla obilo zaslug. Po blagoslovi jen ju se je otvorila tombola z lepimi in mnogimi dobitki, in tu je z vsem priznanjem omeniti tukajšnjih letoviščarjev, ki so ne le cele množine listkov pokupili, temveč še posebej prispevali za dobitke. G. konzul Majer iz Trsta je razdal veliko število listkov med bednejše domače otroke, da so se mogli udeležiti srečolova, podaril društvu večjo vsoto in priskočil je celo na pomne pri vršenju tombole, da jo je vodil. To je vredno tembolj poudariti, ker se domača in okoliška inteligenca z redkimi rastnimi izjemami gospode iz Postojne, ni skoro nič brigala za veselico, še manj pa se je udeležila. Tudi okoliško ljudstvo se je koristim društva nekaj preveč odtegnilo. Oh času ognja seveda se bodo društva spomnili ti vsi. Po tomboli se je zvečer razvil ob zvokih sveže in neumorne tamburaške muzike iz Liozic živahen ples, ki je trajal dolgo v lepo zvezdnato noč. Za osvežila in okrepčila je skrbelo dvoje dobro preskrbljenih paviljonov ob straneh doma. In častno se mora priznati, da se je vsa neprisiljena in izredno vesela zabava, ki so se je udeležili z novimi prispevki za društvo tudi tujci, vršila brez najmanjšega nesoglasja. Tako je društvo doseglo vpoštevanja vreden moralen in gmoten vspeh, in želeti mu je, da se vedno lepše razvije in okrepi za boj proti vsem gmotnim in tudi moralnim ljudskim nesrečam. Mene, ki poročam, pa je obda vala misel, zakaj mi nimamo, ali pa imamo vedno manj svojih, pravih Gogoljev, umetniških opazovalcev narodne duše in njega življenja. 8.
Društvo slov. trgovskih potnikov. Odbor ima sejo v soboto, 9. t. m., ob 9. zvečer v društveni sobi v hotelu „Itirija". Ker bodo gg. odborniki pred obč. zborom večinoma na potovanju in ne bo več veliko sej, se prosijo gg. odborniki, ki skoro nikdar ne zahajajo radi k sejam, da se vsaj te udeleže. Ob enem naznanja odbor, da se je na njegovo okrožnico kot drugov odzvala siavna Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani z zneskom K 200;— kot ustanovni član, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Kot podporna člana pa sta pristopila gostilničarja Ivan Malušič iz Metlike in Josip Vidrih iz Ajdovščine.
Rome stuart
• Kolera. V Budimpešti je zbolel 1. t. m. neki dninar z zelo sumljivimi znaki. Na maneverskem polju je zbolel predvčerajšnem domobranski nadpo-ročnik Folkahazv, ki je bil dodeljen generalnemu štabn z zelo sumljivimi znaki. Vojaške oblasti so odredile najstrožje varnostne odredbe. — V Skop-lju je zbolelo v Četrtek 51 ljudi, umrlo pa 50 ljudi za kolero. V petek je zbolelo samo do treh popoldan že 60 ljudi. Zdravniki dela ne morejo zmagati. V Bitolju je zbolelo v petek 27 oseb za kolero. Trgovina v mestu in tudi na Kosovem polju je kupčija popolnoma prenehala.
- Umori na Ruskem. V njego-vem stanovanju so našli umorjenega državnega svetnika Melnikova, ki ga je zadavil neki odpuščen sluga in ga nato oropal. — Pri Aleksandrovsku so našli truplo od socijalnerevolucljonarne stranke na smrt obsojenega agenta provokaterja Artinjenka. Umorjen je bil svoj čas eden izmed voditeljeA so-cijalnorevolucijonarne stranke in ga je pozneje pridobil Azev za rusko policijo. — V Kjelcu sta bila ustreljena veleposestnik Lipinski in njegova hčerka, ko sta ravno sedela skupaj v salonu. Umor so izvršili vaški župan • in pet kmetov.
? .     * Inženir Richter. Inženir Richter *5c brzojavi! svoji ženi in tvrdki Zeiss ]T' Jeno, v katerih naznanja, da je zdrav i&ospel v Solun in da se ne namerava
z železnico vrniti v domovino ker ima prevelik strah pred četaši. Richter je baje med svojim ujetništvom deloma pozabil celo svoj materni jezik, naučil se pa ni nobenega dragega jezika. Richter sam je povedal (pa kako, če ne zna niti nemško?) da je moral ves čas, ko so ga skrivali četaši, ležati na zemlji. Četaši so zraven njega kvartali in zbijali šale. Njegov zemljevid so rabili kot namizni prt; imeli pa so izborna kukala, ki so jih ukradli turškim in grškim častnikom. Solunskemu kornemu poveljniku je povedal, da so ga četaši skrivali dva meseca na turškem ozemlju in da je bil šele zadnjih 16 dni skrit v kleti neke hiše v okolici Tirnove. Richter pa pravi nadalje tudi, da so mu roparji skoro vedno, kadar so se kam premaknili, zavezali oči in zamašili ušesa.
* Še vedno „Monna Lisa". „Lo-kalanzeiger" poroča iz Pariza: Neki restavrator slik ponavlja trditev, da je bila „Monna Lisa", ki je izginila iz Luvra le kopija, katero je imel pred leti sam v rokah. Tedaj je bila ta kopija last nekega kupčevalca s starinami v St. Etienne. Restavrator jo je pozneje v Luvru spoznal na dveh zelenkastih pegah, ki jih je dobila slika v njegovem ateljeju. Molčal pa je, ker je vedel, da bi bilo napravilo njegovo razkritje zelo mučen vtisk. Policija v Glas-govu poroča v Pariz, da ji po vestni preiskavi ni prav nič znano o brzojavki, ki jo je baje dobil „Matin" iz Glasgova o Monni Lisi. Policija v Glasgovu pravi, da smatra ono brzojavko najmanj za slab dovtip. V petek je krožila po Parizu govorica, da je tat „Monne Lise že obljubil, da bo dal sliko v soboto nazaj. V soboto pa težko pogrešane in mnogo iskane Gio-conde še ni bilo v Luvru.
KiduMi-moten ..Hermes" (juMiono) proti .Conciir-din" (Zogreb) Z: 3. (2:1).
Z včerajšnjim dnevom je stopil slovenski football prvič v regularno tekmo, kajti dosedanji matehi so bili zgolj lokalnega značaja in so se vršili večinoma le med domačimi kombiniranimi moštvi. — Včeraj pa nam je postavil hrvatski šport ostrega nasprotnika — svoje najboljše nogometno moštvo H. F. K. Concordia iz Zagreba, ki je bilo kompletirano s 3 izbornimi igralci iz Gradca. Concordia je danes prvo jugoslovansko moštvo, ki je doseglo ne samo doma, marveč tudi v Gradcu in proti peštanskim klubom lepe zmage. — Ta sloves Concordije navdajal je pristaše našega prvega nogometnega društva „Hermes" z opravičeno skrbjo, saj se je moralo slovensko društvo boriti proti Hrvatom brez skušenj in rutin, ki se jih more pridobiti le v dolgoletnem trainingu in matehi z dobrimi klubi. Rezultat tekme je tedaj za S. F. K. „Hermes*1 naravnost časten in obuja najlepše nade, da se iz vrst tega kluba razvije sčasoma prvorazredno nogometno moštvo. Treba pa je še mnogo resnega dela, predvsem pa rednih tekme z zunanjimi društviT kajti le igra z močnejšimi nasprotniki more dovesti do potrebne dovršenosti. — Točno ob 1 25. prične Hermes igro; Hermes igra proti solncu, vzlic temu doseže v 5 minuti prvi goal za Ljubljano, kar je občinstvo pozdravilo z burnim ploškom. Prvemu goalu sledi v 10. minuti iz srede drugi strel za Hermes. Igra postaja vedno bolj živahnejša, tempo ostrejši. Hrvati si prizadevajo doseči uspeh in res pade v 30. minuti za Concordijo prvi goal. Hrvatje pospešujejo čimdalje bolj svoj tempo, vendar se jim pri izvrstni obrani Hermesa ne posreči izravnati Halftime 2:1 za Hermes. V drugi polovici Hrvatje odločno ves čas prevladujejo in igra se giblje večinoma na polju Ljubljančanov, ki so imeli le semintja kak izpad, katerega zagrebški goalman sam vedno odbije. Hermes je vsled ostrega tempo dobro treniranih Zagrebčanov izčrpala vse moči, in se omenjuje edino le na defenzivo. V 15. minuti izravna Concordia, v 30 minuti ljubljanski goalam izvrstno reši kazenski strel iz daljave 11 m; končno pade v vednem obleganju ljub-bljanskih vrat odločilni goal za Zagreb. Concordia ima izvrstno izvežbano moštvo ki se odlikuje predvsem v kom* binaciji in ima sila oster tempo. Najboljši je center forward, odlični tudi krilci ter branilca, naravnost prvorazreden pa je njihov goalman.—
Hermes ima svoj uspeh zahvaliti predvsem vratarju, ki je z veliko bravuro rešil skoro nevzdržljive strele Zagrebčanov. Podpirala sta ga branilca, ki sta vsled pomanjkljive kombinacije morala posegati v igro tudi na mestih, kjer bi morali stati krilcu
Med napadalci se je posebno odlikovalo levo krilo in leva zveza, dober je bil tudi srednji krilec. Vsled premoči Concordije Ljubljančani niso mogli razviti kombinacije, katere se pa morajo še v izdatni meri priučiti.
Igra, katere je vodil vzorno nepristransko sodnik dr. Berce, je bil«
ves čas fair. Občinstvo, ki ga je prisostvovalo okolu 2000, je z vidnim interesom včasih celo preveč ;tempe-ramentno, zasledovalo tek igre. Foot-bal postaja v Ljubljani vedno bolj popularen, grajati pa moramo poseganje občinstva v igro, za katere pravilno vodstvo je edinole merodajen sodnik.
Telefonsko in brzojavna porotna.
Napredna zmaga v Ložu.
Lož, 4. septembra. Včeraj smo imeli tu občinske volitve po novem volilnem redu. Vkljub veliki klerikalni agitaciji je sijajno zmagala narodno-napredna stranka. Loška napredna trdnjava je nepremagljiva,
Češko - nemška sprava.
Dunaj, 4. septembra. V češkem »Narodnem domu« v XV. okraju na Dunaju so imeli Cehi veliko zborovanje, na katerem so se bavili tudi s stališčem dunajskih Čehov proti češko-nemški spravi. Dunajski Čehi zahtevajo, da obsegaj češko-nemška sprava tudi dunajske in nižjeavstrij-ske Čehe. Sprejeli so tudi tozadevno resolucijo.
Praga, 4. septembra. Tu se je vršila konferenca prezidija drzavno-zborskega češkega kluba, ki je bila sklicana na inicijativo poslanca Udržala ter se je bavila z delozmož-nostjo češkega deželnega zbora in s stališčem čeških državnih poslancev napram Gautsehu. V sredo se vrši nadaljevalna seja v kateri se bodo češki poslanci posvetovali o skupni taktiki proti vladi v jesenski kampanji državnega zbora in o češko-nemški spravi.
Konferenca Oautscha s Khuenom.
Dunaj, 4. sep. Danes ob 2. uri popoldan se odpelje min. predsednik Gautsch v Budimpešto, kjer bo konfe-riral z ogrskim ministrskim predsednikom Khuenom. Pri tej priliki pride na razgovor tudi mesno vprašanje in brambna reforma.
Državni železničarji. — Pasivna resi stene a ali generalna stavka.
Praga, 4. septembra. V nedeljo dopoldne se je vršil na Zofini od 2000 železničarjev obiskan shod uslužbencev državnih železnic, ki so izrekli v posebni resoluciji želje državnih železničarjev ter zahtevali zlasti draginjsko doklado.
Dunaj. L septembra. V okraju Favoriten se je vršila državna konferenca koaliiranih železničarjev avstrijskih železnic, katere se je udeležilo nad 800 delegatov. V seji, ki se bo vršila danes zvečer, bodo železničarji precizirali svoje zahteve, zlasti pa bodo zahtevali drn gin jeko doklado. Za »lučaj, da železnice ne ugode njih zahtevam, groze s pasivno resistenco ali celo z generalno stavko, kakršno so imeli na Angleškem.
Cesar.
Isohl, 4. sept. Cesar se poda v drugi polovici oktobra v Budimpešto in od tam v Godolle, kjer se vrše lovi.
Oboroževanje Belgije. Bruselj, 4. septembra. Vojna uprava je izdala na vse industrijalce poziv, da morajo dati vojni upravi na razpolago svoje tovorne avtomobile, ki jih pošljejo potem v Ant-werpen, napolnijo tem z vojno municijo in odpošljejo nato v trdnjave.
Kolera.
Bcrolin, 4. septembra. Beneški župan je prosil vlado za nujno pomoč proti grozečemu razširjanju kolere. V okolici mesta so okuženi vsi okraji in vedno bolj se krči pas kolere, ki zajame celo mesto. V Chi-og-giji je umrlo že mnogo bolnikov za kolero. Med umrlimi so tudi sanitetni uradniki. V Carpengi je obolelo samo včeraj za kolero 40 oseb.
Budimpešta, 4. septembra. Vojaštvo straži bregove Donave, da ne more nobeden piti donavske vode. Višji policijski zdravnik je naročil, da se morajo podreti vse plavalnice in uničiti vsi deli teh plavalnic. — Vse te odredbe so v ozki zvezi z nevarnostjo, ki preti Budimpešti od Donave, da se raznese kolera.
Carigrad, 4. septembra. Med vojaštvom, ki se je vrnilo iz Albanije, je zbolelo več sto vojakov in več častnikov. Izmed 1500 vojakov, ki so bili nastanjeni na azijske obali Bospora, je umrlo 850. Od 40 častnikov živi samo še 6.
Carigrad, 4. septembra. Oficijal-no se razglaša, da se je pripetilo tam včeraj 33 novih slučajev kolere, umrlo je 25 oseb. V Brusi je umrlo 30 oseb.
Carigrad, 4. septembra. Ministrski svet je iz budgetarnib ozirov zavrnil zahtevo županstva po subvenciji 100.000 turških funtov za boj proti koleri.
Solun, 4. septembra. Tu ae je pripetilo 5 novib slučajev kolere in en slučaj v orožniški šoli. V Skoplju je zbolelo 47 ljudi, umrlo pa 22 oseb za
koiero. V Bitolju je zbolelo 52 oseb in umrlo 37.
Berolln, 4. septembra. »Morgen-post« poroča iz Carigrada, da je prišel sam vojni minister mirit vsled slučajev kolere razburjene vojake ravno v trunutku, ko so se uprli vojaki svojim Častnikom. Vojaki so predrli kordon in zanesli kolero tudi v okoliške vasi.
Maroko.
Madrid, 4. septembra. Oficijozno se zatrjuje, da bo Španska zasedla mesto Ifnis Še-le meseca oktobra. Papež.
Rim, 4. sept. Zdravstveno stanje papeža se je zopet poslabšalo, kolena so mu hudo otekla.
Ciklon.
Mesina, 4. sept. Nad mestom je razsajal včeraj zelo močan ciklon, ki je napravil mnogo škode na hišah. MnQgo hiš stoji v vodi.
Španska in Vatikan. Pariz 4. sept. Iz Rima se poroča, da bo novi Španski poslanik pri Vatikanu nastopil svojo službo še pred koncem tega meseca. Prva posvetovanja novega poslanika z Vatikanom bodo obsegala zakonski načrt o verskih službah na Španskem.
Hmelj.
Norimberk, 4. sept. 600. Mirno, slaba cena 600.
Zrakoplovstvo. Trutnov, 4. sept. V kraljevem dvoru je skušal v nedeljo dopoldan vzleteti znani češki zrakoplovec Kaspar pred več tisoč ljudmi. Vzlet se mu ni posrečil. Zrakoplov se je dvignil samo kakih 20 metrov visoko, potem pa se je nagnil in Kaspar je padel iz zrakoplova ter se pri padcu lahko poškodoval.
Gospodarstvo.
— Pouk za vinogradnike. C. kr.
vinarski nadzornik gosp. B. Skalic-ky priredi tekom te jeseni več predavanj o trgatvi in umnem kletarstvu, in sicer: V petek (praznik), dne 8. septembra ob pol 8. dopoldne v St. Jerneju; v nedeljo, dne 10. septem-bra^ ob 7. zjutraj v Semiču in ob 2. poptddne v Dobličah; v nedeljo, dne 16. se; teinhra ob pol 8. zjutraj v St. Janžu in ob 3. popoldne v Tržišču; v nedeljo, dne 24. septembra oh 3. popoldne na Raki; v nedeljo, dne 1. oktobra zjutraj ob 8. v Vipavi in popoldne ob 3. na Gočah. — Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva, zlasti za izvoz našega vina v tujino, je želeti obilne udeležbe od strani vinogradnikov.
Poslano.
Pevsko društvo »Slavec« — g. dr. Gojmir Kreku uredniku »Novih akordov«. Iz Vašega napada na nase društvo, v glasbeno književni prilogi »Novih akordov« št. 3, prihaja le ena točka prav jasno na dan in ta je, da ne morete prenesti, da se je društvo osmelilo na svojem občnem zboru javno protestirati proti pristranski oceni v Vašem listu glede lanskega koncerta »Zveze slovenskih pevskih društev«, v kateri ste »Slavca*; povsem prezrli in odboru na njegovo tozadevno pismo niti odgovorili niste, kar stori vsako vestno uredništvo ako sprejme kak dopis, vsled tega postali ste v svojem napadu skrajno dolgi in ste nagromadili mnogo neresnic, kar dela vtisk in vprašanje ali urednik »N. A.« nima stvarnejših zadev razpravljati, kakor s takimi napadi polniti predale glasbene priloge, poleg tega pa še češkim glasbenim listom podtikati mnenje. katerega o nas nimajo in s trm čitatelje »N. A.« mistificirati, to je zlobnost. ki jo povzroča strast katere niste mogli brzdati v svojem napadu. V tem napadu pa se zrcali, da ste si pridobili jako malo vpogleda v društveno življenje sploh, ker drugače bi morali vedeti, da se ravno na občnih zborih razpravljajo vse važnejše društvene zadeve in ne bi tako abot-no spravljali v zvezo, razpravo o društvenih znakih z interpolacijo glede ocen v Vašem listu.
V Vašem napadu na društvo »Slavec« omenjate, da je to molčeča vljudnost, če društva pri nastopu v »Zvezinem« koneertu niste omenili, omenili ga pa radi tega niste, ker ni pelo nikake skladbe iz »N. A.« temveč dva novejša zbora skladatelja, ki ne sodeluje v »N. A.«, vprašajte pa občinstvo ki je bilo na koncertu navzoče, kakšen vtisk je naredil nastop »Slavca«, potem hodete drugače sodili. In kje pa je predpisano, da naj se le to poje kar »N. A.« prinašajo, kai pa naši drugi skladatelji! Ali nam bodete morebiti dela teh prepovedali izvajati! Vsaj sami pravite, da bi bila naivnost poročati o društvu, ki iz »N. A.« ničesar ni pelo. Jasen namen   imate  te skladatelje
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa sakoa.
bojkotirati. In povemo Vam, da tako mislijo tudi drugI ljudje o Vas. Sedaj pa sodite, ali «te pristranski v svojih poročilih ali ne t Sicer pa si nobeno društvo ne bode dalo predpisovati od nikogar, kako naj sestavlja svoje sporede, ker je to vsakega društva lastna zadeva. V obče pa dober pevo-vodja sam določuje pevske točke.
V svojem napadu osobito poudarjate, da društvo ne goji takozvane »moderne« glasbe in mu odrekate pravice reprezentovati slovensko pesem, med ostalimi slovanskimi narodi. Dobro! Kaj pa so pela letos hrvaška in druga društva pri pevski slavnosti v Pragi, katere se je tudi »Slavec« kot edino slovensko pevsko društvo, udeležil! Ali so morebiti »Crnogorac Crnogorski«, »Svoji k svojim« i. dr. novejše skladbe1 Ne! Ampak lepe so in efektne. In končno ako društvo in pevci iz lastnega žena žrtvujejo do 5000 K, kakor je to »Slavec« storil in njegovi člani pevci, ki pripadajo izvečine obrtno-delavskemu poklicu, le da je bila slovenska pesem zastopana pri letošnjih pevskih slavnostih v Pragi, pač ne bode društvo hodilo k Vam za dovoljenje vprašati. Sir-er pa je izza plota streljati Vam jako lahko, mnogo lažje kakor pa gmotno žrtvovati se.
Glede koncertov hodi omenjeno, da je »Slavec« že v svojem začetku na tem polju ledino oral in tudi mnogo pripomogel k povzdieri slovenske opere, a za tem je prišel novoustanovljeni pevski zbor »Glasbene Matico«' kateremu pripada IS&ti koncertno polje, tako da se je »Slavce« za tem postavil povsem na ljudsko stališče katerega zavzema še dandanes v tem smislu, da goji umetno in narodno pesem kolikor mogoče z zabavnimi prireditvami spojeno in prepričani smo, da smo s tem mnogo pripomogli k razvoju slovenske pesmi. Več moralnega uspeha je s takimi prireditvami, kakor da bi društvo prirejalo strogo koncertne prireditve pri prazni dvorani. Neresnično pa je, če nam podtikate »Miklavževe« in »Silvestrove« večere, katere društvo »Slavec« ne prireja.
Nepristranost Va^ih ocen pa se prav posebno vidi v nasledniem stavku napada v »N. A.« na »Slavca«, ki se eda.si: »Novi akordi« niso sredstvo r« brezolačno roklamo. kakor morejo to biti naši dnevniki«. — Torej plačati Vas je potreba, potem nerodno poročate. Nismo vedeli, da se Vaša vzor - stvarnost pričenja in j^nja 7. denarjem. Hvala za plneane ocene! 0š bi »Slavec« vedel, da ie potreba ocene v »N. A.« plačati, bi ne bilo nobene interpelacije na občnem zboru. »Slavec« išče stvarnih in ne pla-v prihodnje nač vseeno, če »N. A« Čanih ocen. Na podlagi tetra nam je prinašajo kake ocene o »Slaveevih« prireditvah, ali ne.
Nadalje omenjate, da slovenske nesmi, katere je »Slavec« izvajal na CeSkem, znajo Cehi že sami na Pamet, bodi omenjeno, da ie ravno »Rla-vec« zanesel mnogo teh pesmi na Češko, med njimi tudi »Slovenec sem«, 7ii kntero je na prošnjo odposlal nad lotim društvom partiture in kar je njijznaĆilnejše da poje to ppsem sedaj celo češkn šolska mladina.
Kako velik vtisk je naredilo »Slaveevo« potovanje na Češko. |e prav jasno pokazala društvena 251et-niea, o kateri »N. A.« v svoji nepristranosti seveda niso ničesar poročali, dasi so se pele tndi povsem nove skladbe, na to slavnost so češka društva odnoslala nad 200 odposlancev, dokaz da ste s svojo trditvijo, da so »Slavcevi« izleti na Češko več škodovali, kakor koristili, jako osamljeni, kakor imate le malo takih kt odobravajo Vaš napad na »Slavca*, kajti dobili smo od več odličnih slovenskih skladateljev in zborovodij, kakor tudi iz drngh krofov, bodisi pismena ali ustna sporočila, v katerih z ostrimi besedami obsojajo Vas napad na naše društvo, svetuje naj »Slavec« ostane na tej znčrtani poti, kakor do sedaj, ne oziraje se na levo in ne na desno.
Glede očitanja, da je >Slavčevo« delovanje »deplacirano« se pa vidi, da urednik »N. A.« naših lokalnih od noša je v prav nič ne pozna, kajti »Slavčeve« priredbe so vedno mnogobrojno obiskane, toda »nedeplaei-rani« »Novi akordi« imnjo med pevskimi društvi menda celih »devet« naročnikov, med katerimi je »Slavec« iz vsega početka, ee tudi urednik »N. A.« trdi, da jih »Slavec« dosledno prezira.
Končno pa oprostite tudi Vi, ee smo bili i mi primorani biti nekoliko ostrejši napram Vašemu napadu, ki znači zlobnost ali nepoznan je naših tukajšnjih razmer.
Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani. IVAN DRAŽIL L r.t predsednik. LUDOVIK TRATINA 1. rH tajnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasta Pastosleaifek.
Borzna porodila.
M«U|an*ka
„Kreditna banka ▼ LJoMjanf.
Uradni kersl fssajske torti 4. septembra 1111.
— «i j Magmi
4«/« majeva rento 4-2% srebrna renta. • . • 4°, avatr. kronska renta • •
4*/i op* « H • • 4° o kranitko deželno posojilo
4V. ko. češke det. banke .
ti
m
n
H mf *
m
Srečke Is L 1860
-   . • • •
tuke.....
"    zemeljske 1. Izdaje
11. M
m oj^rske MpoteČne . **    dan. komunalne
avstr. kreditne . .
ljubljanske . . .
avstr. rdeč. krila .
ogr. tf ii • bazilika .... tnrike.....
Delala«.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda , Dunajske bančne dražbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alpuie-Montan ....
Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . •
Valata.
Cekini.......
Marke.......
PranH.......
Lire • •••••••
RnbiJI........
92-05 95-80 92-05 91 — 9410 93*65
42f>— 606-— 310-50 297 — 279 50 248 50 507 — 500 — 86 — 6940 47-36-50 249-75
477--65Z50 546-50 ! 20-70 741-75 832-40 324-— 281 —
11-37 117-50 95-25 94 60 254 —
92*25 96 — 92 25
91 20 95-10 9465
432-
618-^ 322-50 303-— 285 50 254 50 519 -512 —
92 — 75*40 53-40-50
25275
478 -
653 50 547-50 121 70 742 75 833 40 326 — 282-—
11-40 117-70 95-40 94-80 255-
Meleorologično noročiio,
V.iin.ntd morifm SM'1        $Xtin\\ iracfti tla* 30*701
c« O. 4>	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	s 2 i—i	Vetrovi	Nebo
2 m	2. pop. 9.zv.	7436 743-6	16 7	ar. jvzh. si. szah.	jasno ■
4.	7.zj.	743-1	9-9	brezvetr.	
. !2.pop „   9. zv.
4. \ 7. zj.
740-7 7403
739*9
275 slab jug brczoblc. 16*5, brezvetr.
12-2  si. jvzh.
Srednja predvčerajšnja temperatura 165 norm. 16*7* in včerajšnja 18*6°, norm. 16*6'.
Padavina v 24 urah 0*0 mm in 00 mm
Mesto vsakega posebuega obvestila.
t
i*
Tužnim srcem naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo naš iskreno Jjnbljeni soprog, oče, stari oče in tast,
gospod
ALOJZIJ C0CLIG
posestnik
včeraj ob pol 2. uri popoludne po daljšem bolehanju v starosti 79 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozbnega rajnika se vrši jutri v torek, 5. septembra t. 1. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Bodi mu blag spomin.
Litija, 4. septembra 1911. 30ii Žalujoči ostali.
ia frank« dobi na zatatcTO vsak
moj glarni katalog z okoli 4090
slikami darilain In Tteh vrst predmetov za fcišao rabo. — C ia kr. dvonii dobavitelj Jan Konrad lost št. 1165 (Češko).
2e čez 50 let obstoječe, prav dobro uvedeno tvorniško podjetje se išče
omanditist
z vlogo 50.000 K. — Ponudbe pod „W. B. 6607" odpošilja anončna eksp. Rudolf Mosse, Dunaj I. 3000
Dva
iz boljše hiše
sprejme na hrano in stanovanje
mestni   učitelj Janko Lika;-, Nova ulica št. 3. 3012
Pozor! 50.000 parov čevljov!
4 pari čevljev samo za 7 K 50 st
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornic mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rjavo ali črno galoširano, s kapicami in močno zbitimi podplati, zelo elegantna najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 50 K.
Pošiljatev po povzetju. 3002
h. spingart, eksport čevlje?, ■rakov ittv. 265.
Sme se zamenjati in se vrne denar.
Učenca
sprejme v trgovino
mnogovrstnega blaga Ferdinand Hlebi v Kranju. acos
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki, z daljšo prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali v filijalko. 2989 Naslov, pove uprav. »SI. Nar.«
Dobro ohranjeni, malo rabljeni 3007
klavir
• a
— ima po zmerni ceni
:-:  na prodaj, s-s
tfnton Kocuvan, trgovec v ŠoStanjn.
popolnoma dozorela
jabolka
so ceno na prodal.
Vee pove Andrej UrMč, Ilirska Bistrica, Notranjsko. 3C06
j^nton JLovjfe
c. kr. profesor
Pavla Jjole
koncertna pouka 3003 WAr poročena. *%AA#»
% led, dne 4. septembra t9tf. Brez vsakega f osebnega naananila.
Kino!
Razprodaja najfinejših vin
samo iz lastnih goric začela se je pri Ivanu Maluau posestnik« goric na Dizelskem, postajaš Brezice.
Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov -njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času.
Zaloge je zdaj še preko 1000 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678
s" ~_ . -
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod 3010
Simon Treo
podjetnik in posestnik
včeraj popoldne ob pol 4. uri v 56. letu svoje starosti po dolgi in
mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 5. septembra
1911 ob £ uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 23-25 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastno rakev k večnemu
počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v več drugih cerkvah.
Plemenitega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag
spomin.
V LJUBLJANI, dne 4. septembra 1911,
Žalujoči ostali.
aan^ssi
Rodbina Medice*?* javlja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da ie njih iskreno ljubljeni soprog, skrbni oče, oziroma
stari oče in tast, gospod
Matevž Medica
lesni trgovec in posestnik
po težki smrtni borbi odšei danes 2. septembra 1911 zvečer ob 71/,. uri, v starosti 69. let v brezkončno večnost.
Pogreb bode v ponedeljek 4. septembra t. L ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v St. Petru na Krasu št. 45 na domače pokopališče.
Maše zadušnice se bodo služile v domači farni cerkvi
Prosi se tihega sožalja.
S t. Peter, dne 2. septembra 1911.
3008
Žalujoči ostali.
Tnonki pomon
slovenskega in nemškega jezika zmoten ia dober manufakturi st se sprejme prt Kristiann StnrkL trg z mešanim blagom, tesniš« ob Basi. 3001
3009 Spod. taka pri Hnkljani
se takoj odda v najem aH pa na račun
Vpraša s« osebno pri lastniku Antona Maver ▼koteln sli Metelkovi nliei štev. 10 v UJnklianL
▼ Trstu so prote, kor so delo opusti radi bolezni. Cona 2000 K.
Naslov pove uprav. »SI. Nar.«
■SHHHsfVSPSVSHlMHa!
tjt ?jt tn tit if* i§i    Hi Os Os tjt tjt tjt tj?
t
Išče
tf feait
••ral« lil
« to« p* m »
um * a
CM
lip lokal»trgovini
na najbolj prometnem prostora v L|sb-ljani,   pripraven tudi za vsako obrt,
se takoj z opravo ali brez opraf e odda.
Pisma poštno ležeče pod n Lokal41
izurjenega v ^peceriji, manufakturi in kolonijalnem blagu. Biti mora dobra moč, izvežbarj tudi v trgovini na debelo. Le na take ponudbe se ozira. Plača po dogovoru- — Naslov v upr. »Slov. Naroda« 2942
V najem se da
<3>
prodajalno
mešane   stroke. Nahaja se na najlepSe^
kraju v mestu na Gorenjskem, ob
stoječa že čez 40 let m je izvrstn« vpeljana. S prodajalno se odda tud vsa zaloga in po dogovoru cela bik Oziralo se bo le na resne ponud be. ki se naj pošiljajo pod „Letovtiče" na uprav. »Slov. Naroda«.
EDBIšlE
!H5ir=l[5l
0
1=1
C kr. državni uradnik, vdovec (otroci-sinovi odrasli ia izven doma). 52 let star. w večjem kraju na Kranjskem, se želi poročiti z izobraženo gospico ali tndi vdova brez otrok, katera naj bi bila vešča domačemu gospodinjstva, v starosti od 36 do 42 let in gotovino od 8—10.000 K.
Ponndbc (na anonima pisanja se sploh ne ozira), če mogoče s sliko do 15. sep-tembta 1911 pod »Srečna jesen" na oprav. »Slovenskega Naroda."
Pisma kakor tndi slike se vrnejo; strogi tajnost zajamčena. 2933
0
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se po nizki ceni proda.
Natančne    podatke,    da TOBSaS
Ček, L ulica, Pot v Rosno dolino štev. 237. 2703
(Zaradi pozne sezije m rokavice!
o svilnate h pletene po ZDižatt četah, e Liumjana, Dunajska cesta H i lathimi nI
667       Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Optični živo) z električnim obratom.
rm
izgranii
išioišie
ir=li51F=1l51 s
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova nlica U. 1.
Objava.
Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem vljudno naznanjam, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Tr%m m 8. InJiJem is male službe saV pusčen ter nikakor nima pravice w mojem imenu sprejemati naročila.
Obenem opominjam vse one ljodi ki o moji tovarni vosov raznašajo neresnične slabe vesti, da bom v takih slučajih postopal najstrože ter jih aodaij-sko sasledoval
Peter Ker slič
tovarna vozov ▼ Spodnli iiaad
C. kr. m prl¥.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trsta
Ustanovljena lata 1831. SV Jamstveni zakladi znašajo Umi 392 milijonov krOB. ~W
Posloval Izkaz
zavarovalnega oddelka
meseca avgusta 1911
Vložilo se je ponudb • za zavarovano vsoto . • Ugotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo.
življenje.
odi. jannaiia 1911
1698 K 12,427.58182 1480
K 11,04787250 K 805.601-67
16148 129,80848818
14077 113 ,128433-82 6,478.314*73
priredi že mali dodatek »pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
»prejema zavarovanja človeSkega življenja po najraanovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
43
4
18
03
0064
wy Kavarna Leon *****
CeijesJa a> t. fštita ii slav. občinstva is Ljubljane hi s dežele naznanja«, da svojo kavarno popolnoma na novo pronredil ia oprasatl    Tacna pestretba.
Kai-ambolletom na Kranjskem sem na razpolago vsak toa
karambol - mate h.
Odprto celo noč. Odprto oolo
Z velespoštovanjem   Fn It* PO0tečlllla*
--=-"="=11 =
3004
stanovale
2 ali 3 sobe s kuhinjo in pritiklmami. Ponudbe na naslov ga. .stal. Kranj.
pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13
Štev. 984.
Razpisuje
se služba nadzornika za vodovod za Radovljico in okolico v obsegu 38 km. Prosilec mora biti izučen monter zmožeu slovenskega jezika. — Ponudbe s prepisi spričeval se naj vložijo do 15. sep-::   tembra. — Službo se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. ::
Mestno županstvo v Radovljici.
se oaoa v najem
s 1. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno CmO dal*
Ravđovljica, dne 1. septembra 191?.
2983
veliko zalogo koles z originalno znamko
Oglejte si!
„Puch 1911"
Pn f r. Čndnu,    v Ijubljani
Prešernova  Ulica  —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Baznih kolesa ođ X 110-— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschitf.
PoDk za vezenje s strojem brezplačno.
Ceniki   zastonj  In  poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
tnattnako vino
KQč
233
najbolise sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko   K 450.
Br.  Novakovič, Ljubljana.
in HrefEi
£jubljana, Wi}m u. II5.
priporoča  svojo  bogato  Z al O {J O
najmodernejših, najfinejših
cilindrov, klobukov,
• v
IKOV ID lil
jjlago ceno in solidno..
St 28609.
RAZGLAS.
Radi razširjenja kolere v Turčiji odredilo je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z razpisom z dne 14. avgusta 1. I. št. 5935 S petdnevno zdravstveno nadzorovanje vseh iz vseli iz evropejeke Turčijo dohajajočih oseb, kakor to že velja za dohajajoče iz Italije.
Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, odreja mestni magistrat, da se vsi hotelirji! gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravn tako tudi poglavarji družin ?ied družinskih članov, naznanijo takoj vsako iz Turčije došlo osebo pri mestnem zglaševal&ein uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravstveno nadzorovanje se vrši za čas petih dni, brez osebnega nadlogovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodejo kužno vali v smisla ministrske naredbe z dne 30 septembra 1857 drž   zak. št 198.
Mestni
agistrat ljubljanski,
dne 31. avgusta 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
Laschan 1. r.
C.kr.mcstni šolski svet v fjubliani, dne 22. avgusta 1911..
St 1054/m. š. sv.
2944
Šolsko leto 1911/2 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1911
s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom
Vpisavaio se bode dne 13., 14. in 15. septembra 1911 V šolskih
poslopjih, to je: za I. mestno deško liudsko Šolo v šolskem poslopju v Ko-menskega ulici št. 17; za II mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti Št 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropju); za IV. mestno deško ljudsko šolo v novem Šolskem poslopju na Prulah Št 13, za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi eesti Št 21 pri tleh; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Šv. Jakoba trgu št 1.; za mestno dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 19.
V novo IV. mestno deško ljudsko šolo se bodo sprejemali dečki iz II. okraja (Sv. Jakob) ljubljanskega mesta do Tranče, dalje iz predkrajev Hra-deckega vas in Dolenjska cesta in iz severne polovice Karolinške zemlje, končno iz Kuhnove in Domobranske ceste ter iz vzhodne polovice Streliške ul.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani se v mestne šole ne bodo sprejemali
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni e. kr. deželne vlade svetnik
Laschan 1. r.
Narodna knjigarna
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev. 7
» * FWM1U||1||»
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, ■ ■■   komptoarskega, risarskega, sliksrskega in šolskega blaga ••■
najbolise kakovosti In po najnižjih cenah.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Papir
Pisalne in risalne potrebščine
kaneelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za
pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma;      peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni  papir, risalne
"   '  - —— priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
barvasti papir m papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti     najpreprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
Šolske mape
is platna  n iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.      s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora
v vseh velikostih, za daUEte in M gospode, za na-
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
vadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jbroihia knjigarna sprejema tndt naročila u
pisalne stroje
■ a m m m m   VSeh SistCftlOV
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke,  vlzitnioe, onanila, laktnre,
itd itd
Lastnina in tlak »Narodne tiskarno«.
36
23
A0-C
^219