U D K 808-3 »luknjat Marko Snoj Z R C S A Z U v Ljubljani DVA LEKSEMA ZA POJEM 'LUKNJA' V SLOVANSKIH JEZIKIH V članku je predstavljena nova etimologija slovanskega predloga skoozë in nekaj sinonimov za pojem 'luknja' v slovanskih jezikih. Glede na semantično motivacijo ('svetiti, gledati, opazovati' > 'luknja'), ki jo najdemo v mnogih jezikih, je verjetno misliti na genetično sorodstvo med sloven, lüknja, letonsko lüka itd. in sloven, lûkati, letonsko lükuöt. In the article is presented a new etymology of Slavonic preposition skoozë 'through' and some synonymes for 'gap, oppening' in Slavonic languages. Based on semantic motivation ('light, look, watch' > 'gap, oppening'), which is found in several languages, it is possible to suppose a genetic connection between Slovene lüknja, lettic lüka etc. and Slovene lûkati, lettic lükuöt. Med mnogimi nespornimi etimologijami, ki jih lahko preberemo v Miklo- šičevem etimološkem slovarju in so jih kasnejši avtorji z Bernekerjem in pio- nirji slovanskih nacionalnih etimoloških slovarjev na čelu prepisovali in do- polnjevali z gradivom, je še vedno mogoče najti takšno, ki je potrebna pre- misleka večjega števila raizskovalcev in končno morda tudi revizije. Vsaki besedi v vsakem jeziku lahko iščemo izvor v treh smereh: 1. beseda je podedovana od starejših generacij istega ljudstva; 2. je prevzeta iz tujega jezika; 3. je na novo nastala in nima zgodovine.1 Na vsakega etimologa je pri odločanju za smer raziskovanja v veliki meri vplivala tudi miselnost dobe, v kateri je delal. Do nedavnega je veljalo v slavistiki pravilo, da je vsak leksem, ki ni splošno slovanski, izposojen iz neke adstratne ali substratne jezikovne sfere. Danes je čutiti reakcijo na to mnenje in mnogo besed, za katere so starejši avtorji iskali zlasti germanske predloge, je bilo v novejšem času z veliko verjetnostjo razglašenih za avtohtone. Za tak primer gre tudi pri besedi luknja. 1. Slovansko *skoogii, *skoëgâ, *(s)koügä 'luknja' Ze Miklošič je v svojem etimološkem slovarju ugotovil sorodstvo med stcsl. skoozë, rus. skvozb, sloven, skôz(i) 'per', (st)csl. skoožnja, skoažnja, koažnja 'luknja' in rus. skvozitb 'durchsichtig sein'.2 Nadaljnje etimologije ni ugotavljal. K temu je treba dodati še kašubsko skvega 'špranja, razpoka; rima pudendi; skrivališče', jpomor. skvega, skšega, skvega 'špranja, razpoka'.4 Edi- na možna rekonstrukcija za kašubsko in južnopomorjanske oblike je *skoëgâ 'špranja, razpoka'. Otrdeli mest. ed. k temu je predlog skoëzë, ki ga najdemo v Zografskem kodeksu. Običajnejša oblika skoozë je otrdeli mest. praslov. *skooga 'luknja', česar izpeljanka je stcsl. skvožnja, sloven. skqžnja, skoQžnja 'luknja',5 živo še v Beli krajni.® Prim, paralelno tvorbo v polj. szpara, sloven. 1 Čop, Indouralica I, 7. * Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slawischen Sprachen, 306. 3 Sychta, Slownyk gwar kaszubskich V, 69. 4 Lorentz, Poinoranisches Wörterbuch II, 259. 5 Pleteršnik II 495, 502. 0 Zupane, Jezik in slovstvo I (1955/56) 2, 47. špranja. Csl. skvažnica, kvažnja je podaljšana stopnja k skoožnja ali pre- glašena k *skvčga, ki kaže tudi na neobstojnost vzglasnega sičnika, ki potem- takem ne more biti nič drugega kot s mobile. K temu je treba pritegniti še sloven, nar. skoznovàti, skozniii 'bedeti', skoznovàti na kaj 'bedeti nad čim' (Prekmurje),7 srbohrvaško kajk. szkoznüjem 'vigilo, excubo' (Belostenec), skoz- novàti 'isto' (Zumberak),8 sloven, nar. skezâti 'zadostovati'; npr. njegov zaslu- žek ne skeza za tako potrato (prim, k temu frazo s plačo ne pridem skoz 'mi ne zadostuje'), v 17. st. skuzati (Alasia).9 Osnovni pomen obravnavane be- sedne družine je 'gledati, opazovati, bedeti nad čim'. O pomenskem prehodu 'gledati' > 'luknja' glej drugi del prispevka. Glasovno in pomensko je obravnavano besedno družino možno izpeljevati iz ide. korena *(s)keue(H)- z determinativom *-g(\ih)-. Pokornv10 navaja koren *keu-, skeu-, tudi коиэ- 'worauf achten (beobachten, schauen), hören, fühlen, merken'. Slovansko *skvogä, *skvc'gä, *(s)kvägä je treba izpeljevati iz prevoj- nih stopenj *(s)kuo-g(lih)- (anit baza), *(s)kueH-g(Uh)-, *(s)kiioH-g(Uh)- (set baza). Р о к о т у , п. т . , ne navaja takšnega korenskega determinativa. Staro- isladsko skijggna 'prežeti', norveško nar. skijgne je treba izvajati iz pragerm. *scumman.n Obravnavana slovanska besedna družina je torej v daljnem so- rodstvu s slovansko čuti, čuvati in stvn. scouroön ter seveda z omenjeno nor- dijsko. Presenetljivo arhaičen pomen je ohranjen v prekmurskem in kajkavskem narečju. 2. Slovansko *lükä 'luknja', *lûkâti 'opazovati' Miklošič12 in po njem Berncker,13 Skok14 ter Striedler-Temps15 so izvajali sloven, luknja (f.) 'foramen, lacuna, fovea' (izpričano že v 16. st. pri Megi- serju: luknia 'Hole, Hiile, Loch') iz bavarsko avstr. Lucken nar. luck.n 'Lücke, Loch' k stvn. lučka, luccha 'isto'. Zanimivo je pri tem dejstvo, da Megiser ne navaja izhodne nemške oblike, kar pri njem ni običajno. Iz istega vira izvaja Skok14 hrvaško kajkavsko in čakavsko lùknja, pri Belostencu luknija 'foramen, forus'. Tudi nelocirano srbohrvaško ljuka 'isto' je po Skokovem mnenju treba imeti za nemško izposojenko.14 Vasmer prav tako ugotavlja, da je rus. ljuk (m.) 'odprtina v ladijskem krovu' (prvič zabeleženo leta 1720 ljuik) izposojeno iz nizozemskega mornarskega žargona.16 Miklošič izvaja iz nemšči- ne tudi madžarsko lyuk 'luknja, odprtina',1* medtem ko mu baltsko gradivo verjetno ni bilo dostopno. Letonsko lüka 'lina, okence, luknja', deminut. lùcina izvaja Endzelin17 iz srednjenizozemsko luke, Fraenkel18 pa ia litovsko liùktas 7 Povzemam po Pleteršniku II 493, 502. ki ne upošteva prekmurskega preglasa. 8 Dalie o besedni družini pri Skoku, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika l i l , 268; drugače Bezlaj, Jezik in slovstvo XVII (1971/72), 2, 40, povezuje z lit. šokti 'skakati'. » Pleteršnik II 485, 502. 10 Р о к о т у , Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 587. 11 Falk-Torp, Norwegisch-Dänisches etymologisches Wörterbuch,1 1045. 11 Miklošič, F W , 176. Berneker, Slawisches etymologisches Wörterbuch I, 744. 14 Skok, ERMS J II, 329. 15 Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, 173. 14 Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch II, 78. 17 Mühlenbach-Endzelin, Lettisch-deutsches Wörterbuch II, 518. 18 Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch I, 379. 'odprtina za dim v strehi, dimnik, loputa za dimnik' išče predlogo v nizozem- sko lucht « luft) 'zrak, nebo'. Iz navedenega sta očitni dve dejstvi: 1. Kulturna beseda, ki je nedvomno izposojenka, je najverjetneje samo rus. ljuk, polj. luk, lit. liuka, liûkas, nem. Luke < niz. luik. 2. Mnenja, navedena v prejšnjem odstavku, ki so veljala še leta 1957, ko je Kniezsa izdal monografijo o slovanskih izposojenkah v mad- žarščini,19 so očitna zmešnjava. Prvi dostopni avtor, ki je drugačnega mnenja, je Benkö,20 ki za madžarsko lyuk, izpričano že leta 1055 licu, navaja trdno sorodstvo v finsko loukka 'skrivališče', luokku 'razpoka, špranja, votlina, jama, brlog, past', loukko 'kot', čeremiško lak 'kot, hišni vogal', luk 'gumbnica' ( = madžarsko gomblyuk), samojedsko jur. loy_e 'kot, skrivališče* < ugrofinsko *lo/lkks 'luknja, špranja, votlina'. Zaradi takšnega sorodstva je po mnenju Benköja vsaka domneva o izposoji madžarskega leksema iz slovanskih jezikov ali nemščina odveč. Genetične povezave med izrazi za pojem 'luknja' in 'zlomiti' so pogostne. Nemško Lücke, Loch (kakor decken, Dach) je sorodno z litovsko lûiti 'zlomiti' (ide. koren *leug- 'zlomiti');21 finsko loukuttaa 'zlomiti' pa se je razvilo iz obravnavane ugrofinske besedne družine.22 Možno indouralsko sorodstvo med ugrofin. *1о/?ккз in indoevropskim korenom *leuk- še ni razčiščeno.23 Izrazi za pojem 'luknja' v slovanskih jezikih, ki so prasorodni za našim, so: srbohrvaško kajk. in čak. lùknja, nelocirano ljuka,1* polj. luka 'luknja', kašubsko luka 'luknja, ki vodi na podstrešje; mesto med hišami, kjer je pre- pih; usta, oko (v otroškem govoru); deminut. lučka 'odprtina v golobnjaku ali kurniku; odprtina v oltarju nad tabernakljem, kamor se postavlja mon- štranca; očesce (v otroškem govoru)',24 slovinsko lùka 'lina, nezastekljeno okno, z lesenimi oknicami zaprto okno v kašči ali na podstrešju, podna vrata v klet; oko (šaljivo)',25 lužiške primere glej dalje v tekstu, morda tudi belorus. ljuk 'odprtina, strelna lina'.20 Starejši ruski in ukrajinski teksti tega leksema ne poznajo. Tudi slovar ruskih narečij ga ne navaja.27 Slovar zabajkalskega na- rečja28 navaja lunka 'utrjena jama z oklepom za shranjevanje krompirja in zelenjave zunaj hiše*. Iz gradiva, ki ga nudi sam slovar, je razvidno, da se v tem narečju -n- pogosto vrine za samoglasnik, ki končuje zlog in soglasnik, ki začenja naslednjega;29 prim, osebno ime Pronča, ki se glasi knjižno rus. Prohor, Prokopij, bunčatb < *bukčti, mangazin < magazin, menta 'name- ček'30 k sloven, nameček, smet < *më-t-.3t Zabajkalsko lunka je torej možno izvajati iz *1икп. Knjižno rus. in belorus. lunka 'jamica', je zaradi deminut. 19 Kniezsa, A magyar nyelv szlâv jôvevényszavai II, 881. 20 Benkö, A magyar nyelv törteneti-etimolögiai szôtâra II. 803. 11 Kluge-Mitzka, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache,21 448; Ро- к о т у , IEW, 686. 22 Toivonen, Itkonen, Joki, Suomen kielen etymologinen sanakirja, 304 sl. 23 B. Čop, ustno. 24 Sychta, SGK II. 375. » Lorentz, Pom. Wb. I. 465. 2* Tulmačalni sloönik belaruskaj movy III, 68 sl. 27 Slovar'russkich narodnych govorov XVII . 2" Eliasov, Slovar'russkich govorov zubajkal'ju. 189. 28 Iz dostopne literature ni mogoče ugotovili ali gre za zapiranje zlogov ali samo za nazuliziranje vokala. 30 Eliasov, SRGZ, 471, 70, 195, 201. 31 Bezlaj, Slavistična revija X (1957) 1—4. lunočka najverjetneje lun-ka. Vasmer32 to izvaja iz lumka, zadnje pa iz nvnem. Luhme 'Loch in Eise'. Morda je pravilnejše mnenje Dalja,33 ki misli na pomanjševalnico k luna < *louksna, kar je pomensko zelo verjetno. Če je Daljeva domneva pravilna, je odveč izvajati zabajkalsko lunka iz *luka. Poleg že omenjene pomenske motivacije za pojem 'luknja', ki jo imamo v germanskih jezikih, se pojavlja v indoevropskih jezikih tudi genetična zveza med izrazi za pojem 'gledati' in za pojem 'luknja'; prim, h korenu *окц• 'gle- dati'34 armensko akn, gen. akan 'oko, odprtina, luknja', grško ömfj 'odprtina, luknja', &гр 'obraz' (prim, kašubske in slovinske pomene ter kimrijsko llyad 'oko' < *lukato-),35 angleško mind-om < srednjeangleško mindoge < staro- islandsko oindauga;3e slovansko okno, litovsko âkas 'okno v ledu'. Sloven, pomeni ôkno (n.) poleg 'fenestra' tudi 'luknja v ledu, rudniško okno, del ko- zolca med dvema stebroma'.37 Prim, isto razmerje še v lat. specus 'luknja' k speciô 'gledam' in irsko dere 'oko. luknja', kar je sorodno z gr. àéçy.ofiai,38 Slovenščina pozna glagol lukati, srbohrvaščina (kajk.) lukati 'opazovati', gornja lužiščina lukač 'strmeti v kaj, bedeti nad čim', dolnja lužiščina lykas 'opazovati, kukati, gledati skozi luknjo',39 kar je sorodno z letonsko lükuöt 'gledati, opazovati', litovsko laukti 'pričakovati',40 izvedeno od ide. korena *leuk- 'svetiti'.41 Sem spada tudi ime gradu Luknja pri Novem mestu, leta 1351 daz Lueg,iz s prvotnim pomenom 'brlog'. Gornja lužiščina pozna v svojih zahodnih narečjih luknješko 'okence v gospodarskem poslopju' kar povezuje Schuster-Ševvc z rezervo z dolnje lužiško luknaško 'kleines Seitenfach oben an der Querwand der Kleidertruhen, dessen geöfnetes Deckelchen den auf- geschlagenen Truhendeckel zu halten pflegt'. Vendar stoji njegova etimologija sloven, lokno 'neka dajatev', starorus. lukno 'neka votla mera')39 na dokaj šibki pomenski osnovi. Vsaj gornjelužiško obliko je treba primerjati z lukač; zelo verjetno pa tudi navedeno obliko iz dolnje lužiščine. Areali poimenovanja luka, luknja se skoraj v celoti pokrivajo z areali glagola lukati 'opazovati'. Padajoča intonacija v slovenščini je posledica mladega cirkumflektiranja, prim, tudi sloven, polt, srbohrvaško pût. litovsko pluta. Nihanje med pala- talnim Г in velarnim l je možno razlagati s kvalitativnim prevojem *-êu- ~ ~ *-6u- ali pa z različnimi refleksi za ide. *-ëu- v praslovanskih narečjih.4'1 Litovsko liùktas naj zaenkrat ostane ob strani. Brez narečnega gradiva ni mogoče preveriti Fraenklovega mnenja, čeprav je pomen mnogo bliže obrav- navani baltoslovanski osnovi kakor pa domnevni nizozemski predlogi. Tudi nekoliko problematičen refleks diftonga je možno razložiti s paralelnimi pri- meri. ' 32 Vasmer, REW II, 69, sl. 33 Dalj, Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazvka2 II, 273. 34 Pokorny, IEW, 775 ss. 36 Pokorny, IEW, 689. 3 ' Skeat, Concise Etymological Dictionary of the English Language, 611. 37 Pleteršnik I, 811; SSKJ III, 356. 35 Walde, Lateinisches etymologisches Wörterbuch2 730. 39 Schuster-Sewc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersor- bischen Sprache, 787 sl. 40 Bezlaj, Jezik in slovstvo XVII (1981/82) 2—3, 45 sl. 41 Pokorny, IEW, 687 brez slovanskega gradiva. 42 Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) 1, 345. 43 Bezlaj, Radovi A N U BiH X X X V , 87. Če sprejmemo zgornjo razlago, je luknja dokaj pozen derivat starejšega poimenovanja *lùka po zgledu sinonimov. Isto pripono imamo še v sloven. špranja in zgoraj obravnavani skvožnja, medtem ko ga ni mogoče zaslediti v polj. szpara, ukrajinsko špara, šparka ali kašubsko skvega. Isto pripono v isti rabi imamo še v sloven, klonja 'past za ptiče' h klopiti.44 Temu delno ustreza litovska pripona -inis, -inys, iné za tvorbo izsamostalniških pridevni- kov, ki pojasnjujejo 'čemu kaj služi', npr. vandeninis kibîras 'vedro za vodo'.45 Luknja je po slovanskih predstavah 'priprava skozi katero se gleda', kakor kažejo tudi nekateri zgoraj navedeni sinonomi. Isto pomensko motivacijo imamo v izpeljanki iz istega ide. korena še v staroisladskem Ijori ( < pragerm. *leuh-r-) 'odprtina v strehi, ki služi za dimnik in okno', norveškem Ijore, sta- rodanskem liure, lyre, starošvedskem liuri, švedskem narečnem ljor(e) 'isto', norveško narečno Ijor 'okno v oblaku'.46 Tu gre lahko za isto metaforo v dveh skupinah indoevropskih jezikov, možno pa je tudi, da se je pomenski prehod izvršil že v določenem narečju v pradomovini. Pri korenu *oku- skoraj ni več mogoče dvomiti o stranskem pomenu 'luknja', čeprav ga Pokorny za prajezik ne navaja. To je seveda samo eden izmed možnih pogledov na izvor slovanske besede, na katerega je tako kot na prejšnjega vplivala miselnost časa. Kdor hoče lahko še vedno verjame, da je luknja nemška izposojenka. Temu mnenju ne nasprotuje ne glasovna struktura ne pomen slovenske besede. Nasprotuje pa mu dejstvo, da je obravnavani leksem vsaj v nekaterih slovanskih jezikih popolnoma vključen v sistem, da pripada svoji besedni družini in da ima takšne stranske pomene, ki jih v germanskih jezikih ni mogoče najti, so pa v okviru besedne družine popolnoma jasni. Nova etimologija je kljub temu samo antiteza prve in je s tem člankom podana v pretres in kritiko širšega kroga raziskovalcev. 44 Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, 46. 45 Otrçbski, Gramatika jçzyka litovskiego II. 190. 40 Johannesson, Isländisches etymologisches Wörterbuch, 741. ZUSAMMENFASSUNG Bei der etymologischen Behandlung des slowen. Wortes sk(v)džnja, aksl. skvožnja, (s)kDažnja, kasch. skvega, skvéga 'Lücke, Loch' sind drei urslaw. Synonyme zu ver- muten: *skvogä, *skvegä und *(s)kvagä 'Lücke, Loch'. Der Lok. Sg. der ersten beiden Synonyme ist die Präposition skvozë, skvézé 'durch' (letztes nur im Codex Zographi- ensis). Der Ursprung dieser Präposition ist nicht mit dem Synonym skrozë, crëz zu verwescheln. was bis jetzt üblich war. Es ist noch slowen. mundartl. skoznovàti, skoz- niti, skr. kajk. skoznovàti 'wachen', russ. skvozitb 'durchsichtig sein' hinzuziehen. Die ganze Wortsippe ist zu idg. Wurzel *(s)keu(H) — 'achten, beobachten, schauen, merken' in verschiedenen Ablautstufen mit -g(ffh)- Determinativ zu stellen. Der Sinn- übergang 'merken, sehen' > 'Loch' ist mit den Synonymen von verschiedenen Spra- chen erklärbar: gr. о щ 'Loch', slaw, okno, arm. акп 'Fenster' zu idg. *oqu- 'sehen', lat. specus zu speciö usw. Dasselbe Suffix -br'iü existiert noch in dem synonym slo- wen. špranja jedoch nicht in poln. szpara, ukr. špara, šparka. Ebenso finden wir es in slowen. klonja 'Vogelfalle' zu klopiti 'schliessen'. Infolge Nichteinwirkens der Pa- latalisation auf den voranstehenden Gutural ist slowen. lüknja, skr. kajk. und čak. luknja ein Spätderivat des urslaw. *lükä 'Liicke. Loch', welches wir noch in Poln., Kasch. und Slowinz. finden. Baltoslaw. *löukä 'Lücke, Loch' ist mit dem Verbum slowen. lûkati, lett. lùkuôt 'beobachten', baltoslaw. *löukötei (?) (idg. Wurzel *leuk- 'leuchten strahlen, funkeln') verwandt. Die semantische Motivierung ist dieselbe, wie in skvožnja ~ skozniti. Die ganze slaw. und bait. Wortsippe — ausser den Verben slowen. lûkati, lett. lükuöt — haben die Forscher bis heute aus der deutschen oder niederländischen Sprache hergeleitet, ebenso ung. lyuk 'Loch'. Jüngere Ugrofinnisten haben jedoch zu der ung. Wor ts ippe eine wahrscheinlich finn., tscheremische und samojedische Verwandtschaft entdeckt. Mit diesem Beitrag tritt eine neue Etymologie des slaw. Wortes *lükä vor die Öffentlichkeit. Es ist eine mögliche, keine obligatorische Erklärung, denn der ältern kann man weder von semantischer noch von phonetischer Seite widersprechen. Aber die Wielzahl der Nebenbedeutungen, besonders in der kasch., slowinz. und slowen. Sprache, die in den germanischen Dialekten nich zu finden ist, spricht für das auto- chtone slaw. *lukä.