Življenjski jubilej Miroslava Kokolja
Letos, 17:. julija je praznovat 80-letnico MIROSLAV KOKOU, šolnik, Ijudskoprosretni, znanstveni in politiCm delavec.
Učiieljcvaii je začel na osnovni šoli v Doliču pod Pohorjem, nada-Ijeval v Lokovici na Koroškem, na deškem vzgajališču v Ljubljani, na meščanski ioli v Lenduvi v Prek-murju. od koder ga je po desetlet-iiem sluibovanju z druiino vred prcgnal madiarski okupator.
Med okupacijo je sodeloval v OF in bil nekaj časa zaprt na sodišču v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil rav-nalelj na gimnaziji v Soboti, na niž-jih gimnazijah v Sevnici in Litiji, 13 lei pa na osemletki v Polju, kjer je leta 1967 šel v pokoi.
Zunajšolsko je deloval kot Ijud-skoprosvetni detavec, največ kol gledališki reziser in inscenator, ustanovitelj mtadinskih odrov v vseh krajih slulbovanja, predavatelj na Ijudski univerzi, orgaiuzcilor gradnje novega poslopja gintnazije v Soboti, ustonovitelj arliiva in štu-dijske knjiinice v Soboti. ohnoviielj prekmurskega muzeja, organizator gradnje nove šole v Polju, njenemu prostranemu okolju pa je z zasadi-tvijoparkadalprikupncjšopodobu. Sodeloval je pri sesiuvi učnih načr-tov v okviru /-avoda za šolstvo. Kol aktivisl OF je bil mestni sekretar v
Soboti, sodeloval pri odkupih, ob-veznih dajatvah, tjudskem posojilu in snovanju mladinskih delovnih brigad.
Kot publicist je objavljal članke v Popotniku, Sloveniji, Mladem Prekmurcu, Vestniku maribor-skega okrožja, Novih obzorjih, Ljudskem glasu, Obmurskem in Pomurskem vesmiku, Svetu ob Muri, Časopisu za zgodovino in na-rodopisje ter Zgodovinskem časo-pisu.
Napisal je samostojne publikaci-je: Slo let šolc v Polju (195 7), Poro-čilo ob tlvajsetlemici šole v Polju (1965), Občina Ljubljana-Polje (/. in 2. del, 1959), Vevškipapirničarji v boju za svoje pravice (1977), Prekmursko šolsivo od začelka re-formacije do zloma nacizma (1977), Prekmurski Slovenci od narodne osvoboditve do nacistične okupacije  1919—1941  (1984), s
sodelavci zbral, napisal in uredil Zbornik Rdeči Zalog (1985).
Predavalje na Mednarodnih kul-tumozgodovinskih simpozijih v Mogersdorfu v Avstriji (1975) in v Koszegu na Madiarskem (1976), na znanstvenem posvetovanju o re-volucionarnem vrenju v Prekmurju v Radendh (1979), na Enajsteni sklicu Plenuma kulturnih delavcev OFv Radencih (1983).
Za uspešno delo je prejel več priznanj: nagrade ministrske pro-svete, občinskega odbora v Polju in občinske skup&čine Ljubljana Moste-Polje, Zagarjevo nagradn. imenovan za častnega člana Ljud-ske mladine Slovenije, za pedago-škega svetnika, odlikovan z redom dela 2 zlatim vencem in bronasto ter srebrno značko OF.
Želimo mu še zdrava in srečna leta v novetn domovanju v Novih Fuiinah!