Raznoterosti. X Na Nlagari se je nagromadilo toliko ledu, da je vsa okolica v nevarnosti, ako se vdata nasip in jez velikanskemu pritisku. Prebivalstvo kraja Niagare in Learscona je v velikih skrbeh. Pionirji poizkušajo prestreliti jez na vefi krajih. Led prihaja iz velikih jezer. Take velikanske množice ledu dosedaj še niso opazili na reki Niagari. X Do kdaj bo še sret? — Dr. Obamberlain, profesor na vseučilišču v čikagi, trdi, da bo naš svet obstal še najmanj sto milijonov let. X Razstara protl pijančeranjn. V Ženevi so otvorili razstavo, v kateri se nazorno predočijo vse slabe poslediee pijančevanja in popivanja. Poleg tega je na razstavi veliko knjig, ki opisujejo telesni, duševni in gospodarski nazadek pijanca. Posebno zanimivi so kriminalnostatistični podatki. Glasom stat^stike se pije največ na Francoskem, potem v Svici, najmanj pa na Finskem in v Norvegiji. Vendar 8e opaža, da popivanje v Švici razmerno ponehava, vkljub temu, da se še vedno izda na Jeto približno 300 rnilijonov frankov za opojne pijače, za mleko in kruh pa 200 milijonov. Že v letu 1903 je bilo v tej mali državici skoro 24.000 g©8tilnic. V Švicarskih ječah je 4O°/o ^ločincev, ki so zakririli zločin priznano pijani. Za to res zanimivo razstavo naprarljajo ne- umorno dalekosežae objave in pošiljajo posebna porabila tudi šolam, ki naj bi poslale učence, katerim je doroljena znatno znižana voznina, obiskat razstavo, da bi ša kot mladi uvideli in spoznali grozne posledice za uarod, če se rdajajo ljudje popivanju in pijaučevanju. X NaJTeČji rodni reserrar bo otvoril meseca majnika londonski župaa ob priliki slovesnega prevzetja razširjenega londonskega vodovoda. Epservar, katerega je sezidal Metropolitan Whator Board r Henar Osku bo držal 254,250.000 l vode ter jo dajal za 1,750.000 prebivalcpv. X Solzeče drerje. Na Kanadskih otokih raste med grmičevjem neke vrste drevje, ki spada r vrsto lavorje/ ter ima Iastnost, da kapajo iz gostega listja neprestano kapljice, čiste kot biser, ki se nabirajo med neprestanim šumenjem in žuborenjem okolo drevesa v malih tolmunekih. Prebivalci imenujejo ta lepa drevesa solzeče drevje. X Eako angleŠka tlada počasti dasnikarje? Miuistrstvo mornarice pripravlja veliko srečanost na čast angleškim časnikarjem, ki bodo imeli meseca junija svoj kongres, V luki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druge in tretje armade in tobe 68 bojnih ladij in 55 spremljevalk. X Šola za Ijubezen. V Novem Jorku so ustanovili šolo, kjer uče mlade rnoške dopisovanja ljubezenskih pisetn. Ustanovniki so mneDJa, da naseljencem iz Evrope zaradi neznanja jezika ni mogoče tolmačiti svojih čurster napram Američankam. Za pet dolarjer jih nauče pisati več prav dobro sestavljenih pisem. Ta Bšola" se peča tudi s tem, da seznanja gospode, ki se žele poročiti, s primernirni gospodičnami. X Kokošje mesto. 80 kilometrov od San Francisca proti severu je mestece Petaluma, ki ima 6000 prebivalcev in 1 milijon kokoši. Vsako leto prodajo meščani 190 milijonov jajc. X Slonora koža za preproge. V Ameriki uporabljajo slonoro kožo za preproge. Ustrojijo jo na poseben način, da popolnoma ohrani naravno barvo in gube. To je najtrpežnejša koža, ki je dosedaj znana. X Knjižnica t Jildiz-KIosku. Ta sultanova palača bo, kakor poročajo iz Oarigrada, dostopna ljudstvu in poseboo še ena najdragocenejših knjižnic, v kateri so stari grški, arabski in perzijski rokopisi, ki so jih aabirali v 14. stoletju grški samostani in katerih seje Abdul Hamid kratko rnalo polastil in jib s tem seveda odtegnil zgodovinskim raziskovalcem.