PRIMORSKI DNEVNIK S^sr^ppr"” - Cena 70 lir Leto XXV. St. 223 (7417) TRST, četrtek, 25. septembra 1969 NA CESTI 12 TISOČ DELA VCEV Podjetje Pirelli neupravičeno zaporo v tovarni Bicocca pri Podjetje zahteva, da se delavci odpovedo pravici do stavke - Ostre reakcije sindikalnih organizacij - Posredovanje ministra za delo proglasilo Milanu MILAN, 23. — V podjetju Pirelli se je položaj nepričakovano iz-jrno zaostril, ker je ravnateljstvo odredilo zaporo tovarne Bicocca, zaposluje 12 tisoč delavcev in ki proizvaja gumijaste cevi in pnevmatike. ,i',re za izredno dejanje, ki ga | ^u*a ravnateljstvo opravičevati češ, . 1® prišlo do resnih izciredov in prišlo do resnih izgredov in 1avk° Vr*6 ŽC “sa '*ega*ne lj z nasiljem in grožnjami pro- , osebam. Direkcija pravi, da je v d .6m. položaju prisiljena prekiniti ^ 0 in da je vse osebje suspendi-J10' Najostrejša pa je zadnja grož-i.' bodo z delom ponovno pri-•r“ takrat, ko bo tehnično mogoče . *o bo «družba prejela konkret-] zagotovila, da se proizvodnega jjj®tapka ne bo več motilo z ilegal-S? akcijami», pri čemer pa je tn°> da so bile dosedanje stavke v tem podjetju po mnenju ravnateljstva »ilegalne akcije*. V podjetju Pirelli se vodi že od julija ostra sindikalna borba, da bi zvišali proizvodno nagrado za 15 tisoč lir, kot bi morala znašati, če ne bi podjetje enostransko prenehalo izvajati pred leti sprejeti sporazum. Zato je tudi logično, da so odnosi v podjetju samem zelo zaostreni, saj delavci v prvi vrsti zahtevajo prav uveljavitev pravic sindikata v podjetju, da bi bili bolje zaščiteni. V takem splošnem ozračju je vče- Sindikati zahtevajo triletno zaporo stanarin v vsej državi Danes bo poslanska zbornita razpravljala o zakonskem osnutku o zapori stanarin in najemnih pogodb ftlM, 24. — Posebna komisija po-zbornice je danes zvečer plačila s proučitvijo zakonskega tatka o zapori stanarin, o kate->1, bodo jutri razpravljali v po-flski zbornici. Komisija je med Jftačitvijo vnesla nekaj novih spre-k vladnemu osnutku. Glavne Jtamembe so: 1. Pretor mora povišati izgon iz stanovanja najmanj ju “Vanajst mesecev; 2. znižanje j. / na 5 odst. morebitnega povi-Lnia stanarin za najemne pogodil sklenjene od 1963 do 1966; 3. ftaljšanje najemnih pogodb (polj" zapore stanarin) za stanovanja j? Pet koristnih stanovanjskih pro-za družine, ki nimajo več j1 100.000 lir mesečnega dohodka: . taztegnitev zapore stanarin tudi j. ^tokovne kategorije, v primeru, ij. Prizadeti nima več kot šest r lTn°v lir letnega dohodka; 5. raz-smtev zakona na obrtnike,_ trgovka111 zadruge, katerih davčni do-obremenjen z dohodninskim t 'Otom ne presega deset milijonov pravijo, da so tri sindikalne organizacije vedno na razpolago za razgovore na vladini ravni, sindikalne organizacije poudarjajo, da bodo v primeru negativnega odgovora na omenjene zahteve, izkoristile vse svoje borbene zmogljivosti za novo stanovanjsko politiko. Predlogi protestantov za pomiritev s katoličani LONDON, 24. — Unionistična stranka Severne Irske (protestanti! je sprejela načelni program, ki ■ k —vnuvne aaiegmijc, . —■ naj bi po mnenju unionistov za- ■ Prizadeti nima več kot šest mi- dovoljil gibanje za državljanske :,«nov n- ■ s raz- pravice katoličanov. V programu predlagajo volilno pravico za krajevne volitve z 18. letom starosti, ustanovitev občinskega izvoljenega telesa, volilni sistem «ena oseba, en glas«, ustanovitev posebnega L letno. Kot smo že včeraj pisali L, hov zakon veljal do konca 1970. po- za zaključku seje posebne komisi'je je minister posodje Gava izrazil prepriča-SL1. da bo poslanska zbomioa čitn-r»”'t sprejela predloženi zakonski fitek. Predsednik posebne ko-tjp-le poslanec Degan pa je izra-«t*®dovotjstvo za pripravo zakon-osnutka. Nato je povedal, JLbo komisija sedaj začela prostati celotno vprašanje najem-(SL,za stanovanja in razne gospo iHte dejavnosti, na osnovi šteli«?11! zakonskih predlogov, ki eo do sedaj predloženi za dokonč-v^ašitev tega vprašanja. Kot je j2*k>, je sedanji zakonski osnu-I” — dokler ne bo paria- sprejel novega splošnega zali?® ° stanarinah. Jutri bo v poteki zbornici imel glavno poro-siJ,0 tem zalkonstoem osnutku po-De poji. p0 končani seji po- (S komisije ‘je De PoU tadavU, ■ le zakonski osnutek rezultat Suhega napornega dela vseh potnih strank. De Poli je dejal, teJe treba pred 31. decembrom hleta dokončno uredita cellot-H stenarinsko vprašanje na osno-Praviftne stanarine. i.^iallsUčm poslanec Achllll pa utajavil, da je komisija vnesla j?«!) novih važnih popravkov, kar w ^Jtioigočdilio sestavo zakonskega o-.ritka, o katerem bo sedaj raz-,Ubijala poslanska zbornica. Po M*8ovem mnenju bo ta prehodit. tafcon za sedaj zavaroval kupiti, tooč delavcev, obrtnikov, br-» te-; raznih strokovnih ka- Poudaril je še, da je te t«, prid skromen korak na poti tJtae stanovanjskega vprašanja. (JjJtadikallne organizacije OISL, G hij; in UIL so Izdale enotno reso-t3», ki so Jo poslale rasnim mi-KTObvam. V resoluciji obravnava-telotno stanovanjsko vprašanje zlasti še vprašanje de-stanovanij. Sindikati po- it Iftobri fcjSI11 l&jkjo, da sta zasebna špeku-iJS® in neučinkovitost javnih na-C Povzročili veliko povišanje (SJJrtn. Zato zahtevajo niovo or-js stanovanjsko politiko, ki ifeta mogoče načeti z nasilnimi marveč mora sloneti na iffim, dia Imajo vsi prebivaici v«:o do stanovanja. sindikati poudarjajo, da se uprli izrednim ukrepom, ki samo še poslabšajo obstoječi Črtaj. Hkrati pa nakazujejo ne-rešitve. Med drugim pravijo, >1 treba uvesti zaporo stanarin hajemnih pogodb v vsej državi fejtai leta in sestaviti izredni pro- za gradnjo ljudskih stano- ^,1 Gescal. Resoluoija se zaklju-z ugotovitvijo, da delavci, Id Vjtedaj borijo za izboiljšanje so-(jjhih struktur države, ne priča-,1^®.!° začasnih rešitev, marveč od-I te in trajne ukrepe. Potem ko urada za odnose med raznimi skupnostmi in ustanovitev novega telesa za nadzorovanje meja Severne Irske. Načelnik parlamentarne skupine unionistov v severnoirskem parlamentu Dobsom je izjavil, da je ta program v skladu s politiko severnoirske vlade. raj prišlo do incidentov, ko so preprečili, da bi razložili šest vagonov avtomobilskih gum iz Grčije in tovornjak gum iz Španije. Prekinili so delo in so se zbrali na zborovanju, kjer so ugotovili, da gre za provokacijo s strani podjetja, ki uvaža gume iz dveh fašističnih dr žav. Položaj je bil še bolj napet po skupščini tretje izmene, ko se je več tisoč delavcev odpravilo v notranje ulice podjetja in so razmetali številne gume, ki so bile na va gonih. Tu je prišlo tudi do manjših incidentov, ko so razbili nekaj stekel na tovarniški menzi. Kmalu zatem pa je že včeraj ponoči vodstvo podjetja sprejelo sklep o zapori, ki se je pričela takoj izvajati in to s prvo današnjo izmeno ob 6. uri. Delavci so na skupščini sklenili, da bodo izvolili enotni stavkovni odbor in da bodo poskrbeli za mir in red v podjetju. Pokrajinske sindikalne organizacije so takoj, ko so izvedeli za nezaslišan sklep podjetja Pirelli, proglasile 24-urno stavko prizadetih u-službencev, ki se je pričela danes, jutri pa se bodo redno vrnili na delo. V skupnem poročilu treh sindikatov organizacij je rečeno, da je podjetje načrtno hotelo zaostriti sindikalni spor, ki traja že od julija in ki se nanaša na upravičene zahteve delavcev. V poročilu je nadalje rečeno, da je preteklo noč podjetje razobesilo lepake, s katerimi napoveduje zaporo za nedoločen čas. Ta sklep je še toliko hujši, ker obnovitev proizvodnje ni pogojena samo s tehničnimi razlogi, temveč z garancijo o omejitvi svobode stavke. Pirelli je torej pričela z odkritim napadom na osnovne svoboščine, kar je že bilo poskušeno v FIAT in kar očitno predstavlja osnovno linijo Confindustrie ter odgovor delodajalcev na delavske zahteve. Čim so izvedeli za nezaslišano dejanje direkcije so v vseh ostalih obratih Pirelli proglasili solidarnostne stavke in to po večini stavke po 4 ure. V milanskem značilnem nebotičniku, kjer je sedež generalnega ravnateljstva, pa so danes delo ustavili, ker so vsi uslužbenci solidarnostno stavkali z delavci. Milanska pokrajinska sindikalna tajništva so proglasila za jutri eno uro splošne solidarnostne stavke, kot «prvi odgovor*. Istočasno pa so tudi sklenili splošno stavko vse pokrajine, ki bo v sredo 1. oktobra, kolikor do takrat podjetje ne bo preklicalo zapore. Zadeva Pirelli je imela danes takojšnji odjek v parlamentu, kjer je v tej zvezi zastavil na seji komisije za delo vprašanje komunistični poslanec Brambilla. Minister za delo Donat Cattin je odgovoril, da se je takoj zanimal in da je zaradi tega odpotoval v Milan podtajnik ministrstva Toros, ki bo proučil vse okoliščine. Minister je obžalo- val zaporo in dejal, da gre za dejanje, ki ima resne socialne in politične posledice, vendar pa je zanikal, da bi šlo za ilegalen akt in da gre za intervencijo političnega značaja. Do razprave je prišlo tudi na seji komisije za delo senata. Podtajnik Toros bo jutri najprej sprejel predstavnike delodajalcev, nato pa zastopnike delavcev. Položaj v podjetju Bicocca je še vedno povsem miren in so ob 14. uri prišli delavci druge izmene, ki so izvolili enotni stavkovni odbor, nato pa so podjetje zapustili. Isto se je zgodilo tudi z delavci tretje izmene. Milanski federaciji PSI je poslai tajnik De Martino telegram, v katerem opozarja na sklep Pirelli o zapori, ki predstavlja ponoven ne- upravičen akt represalije proti tisočerim delavcem. Vodstvo PSI izraža svojo polno solidarnost ter podpira borbo delavcev in njih sindikalnih organizacij. Zveza industrijcev je danes izdala uradno sporočilo, v katerem podpira sklep podjetja Pirelli, češ da je treba ugotoviti, kaj je še legalna oblika stavke in da je to zadeva sodišča, istočasno pa se je treba upreti raznim oblikam nasilja, pri čemer se pozivajo celo na solidarnost sindikatov. Vse tri sindikalne organizacije so proglasile 48-urno stavko uslužbencev avtomobilskega kluba ACI, ker se čujejo govorice, da bodo predali ZUNANJI MINISTER SFRJ NA SKUPŠČINI OZN Aktivno mednarodno sodelovanje pogoj za rešitev mednarodnih sporov Tepavac je poudaril važno vlogo neuvrščenih držav in potrebo po razorožitvi ter kolektivni varnosti (Od našega stalnega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac je danes v svojem govoru na zasedanju glavne skupščine OZN v New Yorku izjavil, da se trajne rešitve aktualnih mednarodnih vprašanj lahko dosežejo samo z aktivnim enakopravnim sodelovanjem vseh držav in oh spoštovanju načela aktivne miroljubne koeksistence. Mirko Tepavac je u-gotovdl, da čeprav ne grozi neposredna nevarnost vojne, je mednarodni položaj še vedno zaskrbljujoč, ker se v praksi še vedno izvaja politika osvajanja, hegemonije, vmešavanje v notranje zadeve drugih ter se kljub velikemu tehnološkemu napredku poglablja pre. pad med razvitimi in nerazvitimi državami. Po besedah Tepavca, blokovska razdelitev ni vir vsega zla, toda pobiranje takse za avtomobile po-1 očiitno je, da se z njo ne bo štam. I nobeno zlo odstranilo. Zavedajoč ..........................Hlinil.im.. SOGLASEN SKLEP SEVERNOVIETNflMSKE NARODNE SKUPŠČINE Ton Duc Thang izvoljen za Hošiminhovega naslednika Star je enainosemdeset let ter je doslej opravljal funkcijo podpredesdnika republike - Za novega podpredsednika imenovan Negujen Luong Bang HANOJ, 24. — Severnovietnamska narodna skupščina je izvolila Ton Duc Thanga za novega predsednika Demokratične republike Vietnama, Ngujen Luong Banga pa za podpredsednika. Thang, ki je star 81 let, je ob izvolitvi napovedal, da bo sledil poti, ki jo je začrtal pokojni predsednik Hošiminh. Sporočilo o seji severnovietnam-ske narodne skupščine, ki je bila včeraj, je dala danes zjutraj sovjetska agencija TASS, popoldne pa je vest potrdil tudi hanojski radio. TASS je sporočila, da je do izvi-litve Hošiminhovega naslednika i»'-šlo soglasno. Prisotnih je bilo 3*1 poslancev ter vsi najvidnejši predstavniki Demokratične republike Vietnama: prvi sekretar delavske stranke Le Duan, predsednik permanentnega urada narodne skupščine Truong Chinh, ministrski predsednik Pham Van Dong in obrambni minister (in sloviti protagonist bitke pri Dien Bien Phuju) general Vo Ngujen Giap. Kot gosta sta bila prisotna tudi predsednik pre-zidiuma južnovietnamske fronte narodne osvoboditve Ngujen Huu Tho ter podpredsednik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thoa. Vsi prisotni so se med sejo z enominutnim molkom poklonili spominu pokojnega Hošiminha, nato pa se je Ton Duc Thang zahvalil za izvolitev. «Biti naslednik Hošiminha, je dejal, je zame velika čast. Slovesno vam prisegam, da bom skušal storiti vse, kar je v moji moči, da bi čim bolje izvedel nalogo, ki ste mi jo podelili.* Novi severno ............................................ NA SEJI KOMISIJE SENATA Zunanji minister Moro je poročat o mednarodnem položaju Podrobneje je govoril tudi o obisku Saragata v Jugoslaviji . Pismeno vabilo PRI za tristranski sestanek z obema socialističnima strankama ska vprašanja. To potovanje pomeni določen zaključek in nričetek. RIM, 24. — Danes so se dogovorili načelniki skupin poslanske zbornice, da bo zbornica pričela takoj z razpravo o zakonskem predlogu o najemninah, čim bo posebna komisija končala z delom. Predvidevajo, da se bo ta razprava končala prihodnji teden, ko bodo pričeli v dvorani obravnavati zakonski predlog Fortuna in Baslini o ločitvi zakona, kasneje pa se bo temu predlogu pridružil še predlog o financiranju dežel. Minister za zvezo s parlamentom Russo je po sestanku povedal, da se bo v kratkem sestala vlada, ki bo odobrila zakonski predlog, da se do pomladi preložijo upravne volitve, tako da se bodo vršile spomladi istočasno deželne volitve in volitve v občinske ter pokrajinske svete. Minister za zunanje zadeve Moro je imel v komisiji senata daljši govor o italijanski zunanji politični usmerjenosti in nekaterih trenutno važnih vprašanjih. Moro je dobršen del svojega govora posvetil atlantskemu zavezništvu oziroma utemeljevanju razlogov, zakaj mora Italija še nadalje ostati članica NA TO. Dejal je, da so še vedno veljavni osnovni razlogi, ki so napotili Italijo, da se je pred dvajsetimi leti priključila zavezništvu ter v tej zvezi navedel nekatera načela. Tako je dejal, da Italiji omogoča zavezništvo s svojim obrambnim in geografsko omejenim značajem dovolj široko področje za prijateljske in konstruktivne odnose z vsemi evropskimi in drugimi državami. Moro je govoril o premostitvi blokov, pri čemer je skušal utemeljevati, da bi enostranski iz-ston Italije pomenil ošibitev te politike. Minister je nato govoril o ev- ropskih vprašanjih v zvezi z zadnjim sestankom v Bruslju in dejal, da so zabeležili nekatere znake dobre volje in da so usmerjeno optimistično razpoloženi glede razširitve in vključitve Vel. Britanije. Glede Sredozemlja je izrazil resno zaskrbljenost, saj si slede žalostni dogodki, ki oddaljujejo možnost častnega ter trajnega miru. V tej zvezi je Moro ponovil italijansko stališče, da vidijo v posredovanju OZN in zlasti varnostnega sveta edino možno rešitev. Moro je tudi ocenil dogodke v Libiji in dejal, da je italijanska vlada na načelnem stališču, da se ne vmešava v notarnje zadeve druge države. Obstajajo pa številni razlogi za sodelovanje z Libijo, saj sta obe gospodarstvi komplementarni, obstaja v Libiji pomembna italijanska kolonija, ki je spoštovana in so tudi novi voditelji podčrtali te vezi. Zaradi tega je Moro podčrtal prijateljstvo Italije do Libije in dejal, da je treba zaupati novim libijskim voditeljem in jim omogočiti, da pridobe izkušnje za pozitivni razvoj Libije in za mir. Daljši odstavek je Moro posvetil bližnjemu obisku predsednika republike Saragata v Jugoslaviji. Izjavil je, da med obiskom v Jugoslaviji ne bodo obravnavali ozemelj- saj predstavlja 'kronanje številnih obiskov na visoki vladni ravni ter odličnih odnosov, ki obstajajo med obema mejnima državama z bogato izmenjavo blaga in ljudi, kljub njunim drugačnim notranjim socialnim in političnim ureditvam. Gre za prijateljske odnose, ki temelje na zaupanju in na sodelovanju. Državniški obisk potrjuje konkretnost odnosov in odpira tudi novo fazo tesnih gospodarskih, kulturnih in političnih stikov. Zavedamo se preteklih sporov in občutkov, ki so jih vzbudili, vendar menimo, da je za Italijo v njenem osnovnem interesu varnost in sodelovanje na njeni vzhodni meji. Minister za notranje zadeve Re-stivo pa je danes govoril o proračunu notranjega ministrstva. Glede javnega reda je dejal, da veljajo navodila policiji, da je treba skrbeti za red v skladu z načeli republiške ustave. Menda je govoril tudi o vprašanjih slovenske manjšine, vendar pa iz poročila, ki ga je objavila agencija, to ne izhaja. Danes se je sestala poslanska zbornica, na kateri so obravnavali razna vprašanja poslancev. Tajnik PRI La Malfa je danes poslal pismeno vabilo tajnikoma PSU Ferriju in PSI De Martinu, da bi se sestali v treh, kot je to sklenilo vodstvo republikanske stranke v soboto. V pismu je rečeno, da gre za pobudo, ki hoče biti istočasno politična in programska. vietnamski predsednik je tudi izrazil mnenje, da bo boj za končno zmago proti ZDA še dolg in da bo treba še mnogo žrtvovati in prenesti. Istočasno pa je izrazil svoje zaupanje ter ugotovil, da je vse vietnamsko ljudstvo trdno odločeno, da doseže popolno zmago. Ton Duc Thang, ki je po smrti Hošiminha 3. septembra začasno izvrševal predsedniške funkcije, se je rodil leta 1888 v delavski družini v pokrajini Long Xujen, ki je sedaj v Južnem Vietnamu. Dokončal je tehnično šolo ter nekaj časa delal v neki sajgonski tovarni, kjer se je začel ukvarjati s sindikalizmom. Prav zaradi tega pa je moral kmalu zapustiti Vietnam ter se preseliti v Francijo, kjer je preživel prvo svetovno vojno v francoski mornarici. Leta 1920 se je vrnil v Indoki-no, kjer je bil eden glavnih pobudnikov ilegalnih gibanj za neodvisnost. Leta 1929 je bil aretiran in obsojen na dvajset let zapora, od katerih je presedel šestnajst. Po osvoboditvi leta 1945 se je pridružil Hošiminhu v boju proti Francozom, leto pozneje pa je bil izvoljen v severnovietnamsko narodno skupščino Izvrševal je različne vladne in partijske funkcije, dokler ni bil leta 1960 imenovan za podpredsednika republike. Novi podpredsednik Ngujen Luong Bang se je rodil pred 64 leti v Haj-fongu. Tudi on je bil celih enajst let po zaporih, po neodvisnosti Severnega Vietnama pa je opravljal važne partijske in upravne funkcije. Leta 1957 je bil imenovan za veleposlanika v SZ, v zadnjih časih Pa je načeloval nadzornemu uradu CK delavske partije. Politični opazovalci pripominjajo, da dobiva predsedniška funkcija v Severnem Vietnamu po včerajšnji izvolitvi nov značaj. Funkcija, menijo opazovalci, bo odslej bolj reprezentativna ter bo zgubila dejansko politično moč. Pri tem tudi poudarjajo, da je bil Hošiminh ne samo predsednik republike, ampak tudi predsednik centralnega komiteja delavske stranke. Doslej pa ni znano, da bi to drugo funkcijo podelili tudi novemu predsedniku. To naj bi pomenilo, da ostaja najvišja politična moč v državi v rokah partijskega tajnika Le Duana. Danes zaseda CK KP Češkoslovaške PRAGA, 24. — Jutri se sestane centralni komite češkoslovaške partije in v Pragi krožijo najrazličnejše govorice o programu tega pomembnega zasedanja. Ni skoro dvomov, da bo na udaru Dubček in vsa tako imenovana «desna oportunistična skupina*, kot se sedaj govori o Smrkovskem, Spačku, Sla-viku, Hublu, generalu Prchliku in drugih vodilnih predstavnikih lanskega pojanuarskega razdobja v ČS SR. Ni skoro dvomov, da bodo vse te odstranili iz centralnega komiteja, pri čemer gre seveda v prvi vrsti za mesto Dubčka v prezidi-ju, ki je najvišji partijski organ v ČSSR. Za to mesto govore, da bodo imenovali Indro, po drugih govoricah pa naj bi izključili iz pre-zidija tudi sindikalnega predstavnika Polačka. Centralni komite bo prav gotovo tudi govoril o zasedbi in jo bo upravičil. Program zasedanja je že nekako predhodno orisal Indra, ki je dal zelo dolgo izjavo partijske- mu tisku. Indra obtožuje Dubčka za vse zadeve, ki so se zgodile lani, ko je partija postopoma izgubljala oblast in mu očita neodločnost, zaradi katere je desnica napredovala. Vendar pa pravi Indra, da se ne sme prekiniti z vsemi stvarmi, ki so bile napravljene januarja 1968, češ da so bile določene novosti nujne. ZARADI VOLITEV Borze v Zah. Nemčiji zaprte za šest dni BONN, 24. — Minister za finance je sporočil, da bodo od danes do 29. septembra (do konca volitev v Zahodni Nemčiji) zaprte vse zahod-nonemške borze. Hkrati pa sta predsednik vlade Kiesinger in minister za gospodarstvo Schiller pozvala deželne vlade, naj takoj sprejmejo ustrezne ukrepe, da ne bo prišlo nikjer do nakupa ali prodaje marke. Ukrep, ki ga je sprejela zahodnonemška vlada, je v zvezi s težnjo, ki se je pojavila v zadnjih dneh v Zahodni Nemčiji, po naraščanju menjave tujih valut v marke, v pričakovanju revalvacije za-hodnonemškega denarja po volitvah Kot izjavljajo predstavniki bonske vlade, je bil ukrep sprejet zato, da se preprečijo špekulacije z marko. se dejstva, da se bloki ne morejo | na organizacija doslej činitelj mi-enostavno ukaniti in. da se ne mo-1 ra in da je spodibujada medna- re preprečiti pojav kakega novega blolka, je potrebno zavzemati se za takšno mednarodno sodelovanje, ki bi zožilo osnovo za predominacijo vojaško - političnih blokov in antagonizmov. Po besedah Tepavca. mir ne ogroža razlike v družbeno - političnih sistemih. Mednarodna praksa je priča, da državi istega sistema niso vedno tudi prijateljici in zaveznici. Nasprotno. V dokaz te svoje teze je navedel primer Jugoslavije, ki kot socialistična diržava uspešno sodeluje z vrsto držav z različnimi družbenimi sistemi. Popolnoma je razumljivo, je ugotovil Tepavac, da se važna svetovna vprašanja ne morejo rešiti brez udeležbe velikih sil, hkrati pa je prav tako jasno, da se trajne rešitve lahko dosežejo samo z aktivnim in enakopravnim sodelovanjem diržav z vsestransko uporabo načel aktivne miroljubne koeksistence, ne glede na družbene sisteme in blokovsko pripadnost. Tepavac je z obžalovanjem ugotovil, da je rešitev večine perečih mednarodnih vprašanj še vedno v zastoju. Izrazil je zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na Bližnjem vzhodu in nadaljevanja vojne v Vietnamu ter ponovil znano jugoslovansko stališče za rešitev teti vprašanj. 'Tudi položaj v Evropi, po besedah državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije, ni stabiliziran, čeprav se v večji meri izraža pripravljenost, da se odprta vprašanja rešujejo s sodelovanjem in pogajanji. Tepavac je izrazil u-panje, da bodo najnovejše pobuda in predlogi nekaterih evropskih držav ustvarile ugodnejše vzdušje, da se bo obnovil načeti proces na predka vsestranskega medevropske-ga sodelovanja, ki je edina pot za rešitev vprašanj evropske varnosti. Glede na to, da je blokovska razdeljenost prav v Evropi prišla najbolj do izraza z vsemi svojimi negativnimi značilnostmi, bi razvoj evropskega sodelovanja na osnovah spoštovanja neodvisnosti in suverenosti in krepitev evropske varnosti prispeval k rešitvi vprašanj sodelovanja in varnosti tudi v drugih delih sveta. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je v svojem govoru posebno opozoril na povečano vlogo politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih. »Neuvrščenost — je poudarili Tepavac — ni pasivni nev-tralizem in taktiziranje med blokovskimi nasprotji. Neuvrščenost je aktivna politična koncepcija in akcija za splošno uveljavitev načel aktivne miroljubne koeksistence med vsemi narodi in državami, ne glede na njihovo velikost in moč, na podobnost in različnost- njihovih mišljenj. Neuvrščene države postajajo vedno večja moralno - politična sila v borbi za enakopravnost, neodvisnost in uspešnega razvoja za mir v svetu. rodno sodelovanje. Na žalost pa svetovna organizacija ni uspela povečati svojega vpliva za rešitev najbolj perečih mednarodnih kriz in trajno ureditev mednarodnih odnosov. Eden od vzrokov slabosti svetovne organizacije, poleg poskusa velikih sil, da svetovno organizacijo podrede svojim odnosom, je odsotnost Kitajske iz svetovne organizacije. Kot najvažnejša vprašanja, katerim hi morala svetovna organizacija na sedanjem zasedanju posvetiti posebno pozornost, je Tepavac omenil vprašanje razorožitve in kolektivne varnosti. Po mišljenju Jugoslavije bi bilo potrebno, da glavna skupščina postavi odbora za razorožitev določene naloge. Odbor bi moral svoje delo usmeriti na popolno prepoved podzemeljskih jedrskih posku sov, demilitarizacijo morskega dna in prepoved kemičnega in bakteriološkega orožja. Prenehat: je treba z graditvijo raketnih sdst>nov in s proizvodnjo novih orožij za množično uničenje. Petindvajsetletnica svetovne organizacije, ki bo prihodnje ieto, bi se, po mišljenju Jugoslavije, najbolje proslavila, če bi se na 24. zasedanju in do proslave jubileja pospešila rešitev vsaj nekaterih najvažnejših vprašanj, o katerih svetovna organizacija že leta in leta razpravlja, predvsem pa, če bi se sprejela deklaracija o načelih, na katerih naj temeljijo prijateljski odnosi med državami, izdelala mednarodna strategija za drago desetletje razvoja in program akcij za končno likvidacijo kolonializma B. B. NEW YORK, 24. — Na zasedanju glavne skupščine OZN je danes govoril tudi francoski zunanji minister Schumann. Izjavil je, da hi znalo gibanje, ki je pripeljalo evropske narode do združitve v iskanju gospodarskega napredka, privesti tudi do pogojev novega političnega ravnotežja v korist miru. Nato je Schumann dejal, da prijateljstvo, ki veže Francijo z ZDA, pooblašča Francoze, da izrazi jo 'Svoje obžalovanje za zavlačevanje rešitve vietnamskega vprašanja. Glede Bližnjega vzhoda je francoski zunanji minister izrazil svoje zadovoljstvo za obnovitev stikov med štirimi velesilami in poudaril, da je treba pri tem vprašanju upoštevati, da 'imajo vse države na Bližnjem vzhodu pravico do neodvisnosti in suverenosti. Obžaloval je tudi, da Ljudska republika Kitajska še ni postala članica Združenih narodov. WASHINGTON, 24. — Senator Pennsylvanije Hugh Scott je bil danes izvoljen za novega načelnika republikanske skupine v a-meriškem senatu na mesto senatorja Everetta Dirsena, ki je umrl 7. septembra. Scott je star 68 let Tepavac je dejal, da nihče ne i ter pripada veljnik oboroženih sil. Prav gotovo bo novo libijsko vodstvo materialno in politično močno podprlo palestinsko osvobodilno gibanje in arabske dežele v boju proti Izraelu. Skoraj gotovo pa je, da se novi režim v Libiji politična in ideološko ne bo povezal z ZSSR, saj je bila narnega svefa"jasno poudarjena virnost in popolna samostojnost no- 868 milijard lir bo stalo ameriško letalo «SST», ki bo letelo s hitrostjo 2.900 km na uro. Leteti pa bo začelo več let po letalih tipa «Concorde» in «Tu -144» Sodišče je razveljavilo verski zakon REGGIO EMILIA, 24. — Sodišče v Reggio Emilii je razveljavilo zakon, ki ga je katoliški duhovnik blagoslovil v nekem nemškem koncentracijskem taborišču. Sodišče je nadalje izjavilo, da je prepis tega zakona v matične knjige italijanske občine neveljaven, kakor so tudi neveljavne vse posledice zakona samega. Protagonist tega nenavadnega primera je 46-letni Giuseppe Bonetti iz Arceta pri Reggio Emilii, ki se je bil poročil po verskem obredu , 26. junija 1945 v koncentracijskem taborišču v Altenburgu (Nemčija) z Madžarko Margito Nunczbaumo-vo. Fant in dekle sta se spoznala v taborišču. Ko so ju osvobodili, sta sklenila, da se bosta vzela. Ženska, ki je bila Judinja, se je spreobrnila v katoliško vero ter potem odpotovala v Italijo skupaj z možem. Dve leti pozneje pa se je naveličala življenja v Italiji ter se vrnila na Madžarsko. Ker se Bonet-tiju ni posrečilo, da bi prepričal ženo, naj se vrne, se je združil z Vando Bigliardi, ki je sedaj stara 45 let in ki mu je povila 3 sinove. Celih 20 let je Bonetti skušal urediti svoje zakonske razmere. To se mu je posrečilo šele danes, ko je sodišče izreklo omenjeno razsodbo. Bonetti in Bigliardijeva se bosta V kratkem poročila na županstvu. Upata pa, da se jima bo posrečilo, da dosežeta razveljavitev zakona tudi od cerkvenih oblasti. ■iiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiminiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiil NAJNOVEJŠI RAZVOJ DEFREGGERJEVE AFERE Poslanec Cicerone je zagrozil da bo tožil kard. Doepfnerja Do tožbe bo prišlo, če ne bo miinchenski ordinariat preklical sramotilnih izjav L’AQUILA, 24. — Vest o suspen- nu. Pred dnevi je poslal kardinalu ziji msgr. Defreggerja od škofov skih dolžnosti, o njegovem zdravlje nju v neki kliniki ter o ponovnem odprtju sodne preiskave, je močno odjeknila v L’Aquili in v Filettu. V tej vasici pa so komentarji zelo redki, ker so se skoraj vsi dela-zmožni moški že odselili v industrijska središča v Belgiji, Švici in v sama Zahodni Nemčiji. Zato je le malo ljudi zvedelo za najnovejše dogodke v zvezi s pokolom leta 1944 v njihovi vasici. Večina pa je na vsak način zelo zadovoljna, ker so nemški sodnijski organi sklenili, da bodo ponovno odprli preiskavo proti bivšemu kapetanu Wehrmach-ta. Kljub temu pa vaški župnik De-metrio Gianfrancesco skuša še nadalje pomirjevati duhove, čeprav je že' jasno, da ne bo prepričal .v razglasu revolucio- svojih župljanov, da bi odpustili De tojasno poudarjena iz-"freggerju Zagovorniki komunističnega tranje družbeno ekonomske preo- j slanca Ciceroneja, ki je sedaj v brazbe -im kn#aaje politike. Libija.! Vzhodni Nemčiji skupaj z delegaci-bo gospodarsko prav gotovo (že za- jo preživelih iz Filetta in katero radi nafte) ostala povezana še na-orej z zahodom, čeprav je razumljivo pričakovati v prihodnjih nekaj letih nacionalizacijo tujih petrolejskih družb. Novo vodstvo ima položaj trdno v rokah, zato lahko realno pričakuiemo, da bo Libija odigrala zelo pomembno vlogo v družbeni preobrazbi arabskega sve. ta. A. P. vodi podžupan v L’Aquili odv. Do-menico D’Ascagni, so davi izjavili, da so zahtevali naj kardinal Doepf-ner prekliče do jutri (in ne do 2. oktobra, kot so poročale nekatere časopisne agencije) obtožbo, po kateri je bil komunistični poslanec baje obsojen od nekega sodišča zaradi vojnega zločina. Poslanec Cicerone je demantiral obtožbo ob svojem nedavnem obisku v Muench- Doepfnerju tudi svoj kazenski list, da bi mu dokazal, da je bila obtožba popolnoma izmišljena. Komunistični poslanec je priložil potrdilu pismo, ki je naslovljeno na nadškofijski ordinariat v Muenchnu, v katerem protestira proti izjavi omenjenega ordinariata z dne 4. septembra, v kateri so bili grobi napadi proti njegovi osebi. Cicerone pravi v pismu, da je te obtožbe takoj demantiral. V svojem pismu poslanec Cicerone zahteva, naj muenchenski škofijski ordinariat uradno demantira obtožbe v obliki, ki jo predvideva zakon, in sicer do 26. septembra, če bi do tega dne ne prišlo do preklica obtožb, bo Ciceronejev odvetnik vložil tožbo proti muenchen-skemu nadškofu. Odvetnik Domenico D’Ascagno, ki zagovarja koristi komunističnega poslanca je stopil v stik z nekim svojim nemškim kolegom, ki bo vložil morebitno tožbo. 1. oktobra bodo izstrelili satelit «ESR0 B 2» PARIZ, 24. — Evropska organizacija za vesoljske raziskave «ES RO« je sporočila, da bodo v kratkem izstrelili četrti evropski satelit. V tem primeru bo satelit izstreljen iz oporišča v Wandember- iiiimiimiiiiiiiitimimiiiitiiimiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiHiiiimiiiiiiMiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiHHiiiiii ZLOČIN NA BRZOVLAKU <668» PRI TURINU Šestnajstletnih umoril žensko iz strahu pred ovadbo policiji Claudio Fantino je zabodel s skavtskim nožem 34-letno profesorico, ker je ta odklonila njegovo družbo - Izdala ga je violina TURIN, 24. — Davi so v mlaki krvi našli na brzovlaku «668», ki vozi na progi Alessandria — Asti — Turin, 34-letno profesorico Giovan-no Bo. Neznanec jo je večkrat zabodel z nožem. Mlada profesorica je izkrvavela preden je vlak dospel na glavno turinsko postajo. Na torinski postaji so jo takoj peljali v bližnjo bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik dokončno ugotovil, da je bila mlada ženska že mrtva. Giovanna Bo je poučevala na nekem tehničnem zavodu v Savoii in je bila poročena z mladim inženirjem Paolom Piantello, ki se je prejšnje leto zaposlil v tovarni Fiat. Mlada Giovanna je te dni obiskala svojega brata v Fidenzi, ker je menila, da med šolskim letom, in to vsaj do novega leta, ne bi imela možnosti, da bi ga spet obiskala. Včeraj zvečer jo je brat dr. Gian-carlo Bo pospremil na postajo. Mlada profesorica je stopila na brzo-vlak «668», ki odpotuje iz Bologne ob 19.45 ter dospe v Turin ob 8. uri naslednjega dne. Kot so nekateri potniki povedali, je bila mlada profesorica, ki je se dela v I. razredu, zelo lepa. Bila je plavolasa, imela je belo bluzo, plavo minikrilo ter je čitala leže na svojem sedežu knjigo. Sedela je tako sama v svojem oddelku do postaje v Alessandrii. Tu je vstopilo na vlak približno 20 oseb. Od tega trenutka dalje ni več nihče o-pazil mlade profesorice. Vodja vlaka, 51-letni Vittorio San-ton, je povedal, da je na postaji v Alessandrii vstopil na vlak neki mladenič, ki je imel v roki violino. Ta ga je po nekaj minutah zaprosil, naj mu izda listek veljaven za I. razred. Vodja vlaka ni imel nič proti temu in je mladeniču ugodil. Izdal mu je listek za I. razred, ki je bil veljaven do postaje v Astiju. Do umora mlade očarljive profesorice je prišlo torej med dvema piemontskima pokrajinama (Alessandria in Asti), ki sta oddaljeni druga od druge kakih dvajset mi- nut. Giovanno Bo so potniki našli v luži krvi približno ob 23.35, ko je vlak vozil s hitrostjo kakih 120 km na uro. Tedaj je 50-letni Domenico Siccardi hodil gor in dal po hodniku I. razreda skupaj s svojim prijateljem, 43-letnim Brunom Balleri-nijem. Oba potnika sta nenadoma slišala čudno stokanje in sta začela iskati, od kod prihaja. Kmalu sta prišla do kupeja, kjer sta opazila skozi špranjo mlado profesorico, ki je klečala naslonjena na okno in se držala za vrat, ki je bil oblit s krvjo. Oba potnika sta takoj poklicala vlakovodjo. Santon ni vedel v tistem trenutku, kaj naj bi storil. Manjkalo je kakih 30 minut vožnje do Turina. Ustaviti vlak v tistem trenutku ni bilo pametno, kajti v bližini ni bilo nobene bolnišnice. Zato se je Santon odločil, da peljejo mlado žensko do Turina. Medtem je napisal nekaj lističev, v katerih je obrazložil, kaj se je zgodilo ter zaprosil ,naj bi ljudje, ki bi jih našli, takoj javili dogodek torinskim oblastem. Te lističe je Santon metal skozi okno na vsaki postaji ali kraju skozi katerega je šel vlak. Kq je brzec dospel v Turin, je bila mlada profesorica v zelo slabem stanju. Takoj so jo peljali z rešilnim vozom v neko bližnjo bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je že izdihnila. Dežurni zdravnik dr. Enrico je ugotovil, da je bila mlada profesorica zadeta štirikrat z nožem. Hude rane je imela na vratu, desni roki, na prsih in v bližini srca. Prav ta zadnja rana je po mnenju zdravnika povzročila njeno hitro smrt . Policija je takoj uvedla preiskavo. Zaslišala je vse potnike in o-sebje vlaka. Toda še najbolj verjetna je bila izjava Vittoria Santo-na, ki je policajem povedal, kako ga je neki mladenič zaprosil v A-lessandrii za listek I. razreda, čeprav je bilo veliko prostih sedežev v II. razredu. Policijski agenti so tej izjavi pripisali veliko važnost ter uvedli preiskavo v Astiju. Tu je namreč neznanec izstopil. Policijski agenti so takoj izključili možnost, da je neznanec izvršil umor, ker je hotel mlado žensko okrasti. Giovanna je imela namreč še vedno pri sebi zlato uro, zapestnico in prstan. Poleg tega je bila tudi njena prtljaga nedotaknjena in v denarnici je bilo še precej denarja. Policija se je močno naslanjala tudi na izjavo, da je imel neznanec v roki violino. V Astiju so agenti javne varnosti začeli zasliševati razne ljudi, ki so bili okrog 23.30 v bližini postaje. Vprašali so jih, če so videli neznanca z violino v roki. Kmalu so začeli domnevati, da je neznanec umoril žensko, ker ta ni hotela preživeti z njim «nekaj lepih uric*. Zato so sklepali, da se je morala mlada Giovanna divje braniti, preden jo je neznanec v razjarjenosti zabodel. Policijski agenti so zato začeli danes zjutraj zasliševati številne zdravnike v Astiju. Okrog 11. ure je policiji telefoniral neki zdravnik, ki je povedal, da je bil zjutraj na domu nekega fanta, ki je imel na obrazu več prask. Policija je bliskovito dospela v stanovanje v Ul. Catalani 8 ter vprašala gospo Fantino, če ima kakega sina in kaj ta dela. Vljudna gospa je agentom odgovorila, da je njen sin violinist. Medtem, ko se je Fanti nova pogovarjala z agenti, ki so ji zastavljali druga vprašanja, je skušal njen 16-Ietni sin Claudio skrivaj zbežati. Toda hišo so medtem obkolili policaji in mladi Claudio je padel agentom v roke. Tako je zadeva postala jasna in policija je mladega fanta odvedla na kvesturo. Tu je Claudio Fantino izjavil, da je umoril mlado profesorico, ker je ta odklonila, da bi obadva skupaj preživela nekaj ur. Med drugim mu je tudi zagrozila, da ga bo javila policijskim oblastem. Claudio se je prestrašil ter jo je večkrat zabodel s svojim skavtskim nožem. gu v Kaliforniji, in sicer z ameriško raketo. «ESRO B 2» bo dvojnik satelita «ESRO B 1», ki je bil izstreljen 3. oktobra lani. Poverili pa mu bodo nalogo, da raziskuje ze meljsko magnetsko polje. Njegov tir bo rahlo drugačen od prejšnjega. Naklon nad ravnikom bo znašal 86 stopinj, apogej bo 453 km, 'perlgej pa 400 kim. Izstrelili ga bodo 1. oktobra. Dva plovca «Celeu.ste» sta se vrnila v domovino RIM, 24. — Sergio Croci in Vittorio Macioci, ki sta 'skupaj z Mariom Vallijem preplula z gumijastim čolnom «Celeusta» Tihi ocean od perujskih obal do Polinezijskih otokov, sta se danes vrnila v Rim. Pogumna plovca sta se vrnila domov z letalom. Mario Valli je ostal na otoku Pago Pago, kjer se bo prihodnji mesec ukrcal na neko ladjo S seboj bo pripeljal tudi čoln in vso opremo odprave. Trije plovci so odpotovali iz pristanišča Callao v Peruju 3. junija letos, in sicer z gumijastim čolnom tipa «laros 80», ki je dolg 6 metrov ter širok 2.40 m. Nameravali so prepluti Tihi ocean do prvih Polinezijskih otokov. Odprava je imela znanstvene namene. Pri plovbi so najprej izkoriščali poleg stalnih vetrov tudi Humboltov tok in kasneje veliki južnoekvatorski tok. Polinezijske otoke so zagledali po prvih dneh avgusta ter se končno 11. avgusta izkrcali po hudih težavah na otok Raroja. Od tu so jih z ladjo, ki jo je dal na razpolago guverner francoske Polinezije, prepeljali do otoka Papete. Od perujske obale do Polinezijskih otokov so prepluli skoraj 8000 km dolgo pot. Cilj odprave je bil, da se preučuje delovanje človeškega organizma v izredno težkih naravnih pogojih. Ostal je živ pri padcu iz 19. nadstropja CARACAS, 24. - Gradbinski delavec Petro Oliveira, star 19 let, Portugalec po rodu, je danes padel iz 19. nadstropja, kjer je delal. Policijski organi so izjavili, da je dobil pri padcu samo nekaj zlomov. ^ l ■ t« i Elbrickovi ugrabitelji? RIO DE JANEIRO, 24. — V uradnih krogih se je zvedelo, da so se tri osebe, ki so bile baje zapletene pri ugrabitvi veleposlanika ZDA v Braziliji Burkeja Elbricka, verjetno zatekle že pred dnevi v poslopji dveh južnoameriških veleposlaništev v Riu. Funkcionar, ki je posredoval to vest, je izjavil, da sta se Adecildo Bezerra in Denise De Castor zatekla v čilsko veleposlaništvo, neka tretja oseba pa, ka tere istovetnost še ni znana, se je zatekla v urugvajsko veleposlaništvo. Omenjeni veleposlaništvi nista po dali doslej še nobene izjave. V Šesto S. Giovanni ulica revolucionarja Hošiminha SESTO SAN GIOVANNI (Milan), 24. — Šesto San Giovanni je prvo italijansko mesto, ki bo poimenovalo neko ulico po pokojnem vietnamskem predsedniku Hoftimlinhu. Neki občinski svetovalec KPI je predlagal na seji občinskega sveta giaj bi kako novo dograjeno ulico poimenovali po pokojnem viet-nemškem revolucionarju, župan j« sprejel predlog ter pooblastil občinsko tapomomastično komisijo naj v najkrajšem času postavi r piše na novo cesto. 1 Tekmovalci iz Beneške Slovenije na 11. SŠI roler v članskem krosu čvrsto v vodstvu Nagrajevanje prvih treh v članskem krosu Tri glavni sodniški mizi ^MORSKI DNEVNIK — _____________ PONOVNO O PREDNOSTI VPISA V SLOVENSKO ŠOLO objavlja tržaški ital. dnevnik ponudbe tistim, ki obvladajo slovenščino. izrezke takih oglasov iz dveh zadnjih nedeljskih številk Danes objavljamo ^P^^tllifiimn&tMitiviiitiMiiMiitiiiaiiiiiiiaMiiaaiif iiaiiiaiiBtiiaaftiiiiiiiiaiai«iiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiM>*llll,llllf IIIIIUllIIIIII,ll,iailliailBllllliliailiaillllll>laaaiailIliaiaill>al> ^merjalni zaključki revije «LITERA TURN a ja cazeta» I Ameriški inženir napravi več kot trije sovjetski fktski strokovnjaki izgubljajo veliko časa v administra-delu ■ Iščejo rešitev, kako odpomoči tej pomanjkljivosti iJSKVA, septembra. — Ena i“. nesporna: najbolj ueinko-w*®)dustrijski stroi* v Sovjetski J® ie široka mreža tehničnih fa-in inštitutov, iz katerih vsa-, pride nad 170.000 novih in-%jev. .fejmo si tudi nekaj primerjal-J, številk, ki to dokazujejo: v .'■'»JU od 1928. leta do danes so ?^tske univerze dale 2,5 krat to-^inžeriirjev kot ZDA in danes Jietski inženirji predstavljajo vseh visoko kvalificiranih Jjpvnjakov v vsem sovjetskem "SW&rstvu. Rednost Sovjetske zveze nad A-v šolanju in usposabljanju .Jtiifev se stalno veča, ker je Petdesetih let bilo v Sovjetih2 vezi trikrat več študentov m-£?ske stroke kot v ZDA, v šest- Sf' stroke kot v zutv, v sc=i, letih jih je bilo na sovjet-3 Univerzah od štiri do petkrat j tv zadnjih letih oa jih je celo * JUSoi. i , i x ________1 l.n4 .> neka diskusija, ki na stra-t. *Literaturnaje gazete* traja pod naslovom »Inženir in v*' je pokazala, da obstaja tudi plat kolajne te velike pred-2J1 v številu inženirjev. Druga v kolajne pa govori o nezadost-neučinkovitem izkoriščanju Ju?nega števila strokovnjakov. V rJUčnem članku na straneh ome-revije je znani sovjetski stro-in vodja oddelka za med-j*°clne primerjave na zavodu ^stvene akademije Jan Kotkov-, Povedal, da je v letu 1966 bilo v.v*ako milijardo rubljev brutto-j^vodnje v Sovjetski zvezi zapo-4.500 inženirjev, v ZDA pa 1.200. Kljub temu, da ta ^erjalni podatek ne pove vse-^ da ga ne moremo jemati kot merilo. Jan Kotkovski po- hfld' 1 It'"a'" v°o kot da sovjetski inže- pL*a; da ta podatek vsaj posred-(j^uže. da ameriški inženir daje i, pa se izločijo inženirji, ki |3Posleni v izključno upravnih ^U*l, in teh je v Sovjetski zvezi 3 8 vseh socialističnih deželah tk^therno zelo mnogo, je učinko-3st ameriškega inženirja v pro-. ooji še za tretjino večja, j* Prikazuje ta pomemben uspeh WVe‘ko število inženirjev, s či-'£_■*e sovjetski ljudje zares upra-:Jthn° ponašajo — Jan Kotkovski •1(J Priznava tudi negativno plat in skuša odgovoriti na v asanje, kje so vzroki nezadost-P8 izkoriščanja tolikšnega šte-jof inženirjev. Pogosto je bilo v anketi na J?neh revije «Literaturnaja ga; C* Poudarjeno, da v Sovjetski tri1 inženirji velik del svojega “Vnega £asa posvečajo povsem Nebnim administrativnim poda torej delajo stvari, za j3.re bi bila dovolj preprosta kva-b.,rana delovna moč. Pogosto se ■weč v Sovjetski zvezi zgrešeno o »izenačevanju na vprašanje: kako doseči bolj učinkovito izkoriščenost inženirjev. V reviji je bilo glede tega p ['mazanih več različnih gledišč. Nekateri se potegujejo za diferencirano plačo inženirjev, torej za plačo, ki bi bila odvisna od izkušenj m od dela posameznega inženirja, potegujejo se torej za piaco, ki ne oo uuvisna od coičajnega napredeva nja po hierarhični lestvici, kot se doga„a danes, urugi viu.jo rc-aivev v poueljevanju častnih nazivov, tako da bi tudi inženirjem, kot n.pr. zdravnikom, likovnikom, gledališkim umetnikom in drugim «priti-kah» naslove «zasluzm» ali »narodni*, kot to počno danes z umet niki. Tretji pa zastopajo mnenje, da fakultetska diploma še ne oi smela dati pravice uo inženirskega naslova. Glede tega zares ne vemo, kaj bi na stvari spremenilo, če bi moral nekdo polagati še kak višji izpit in bi šele nato bilo njegovo delo »strokovna bolj učinkovito;*. S tem bi se izgubila še nova leta. Pri vsem tem pa je treba vendarle poudariti, oa je vecma ljudi, ki so se spustili v razglabljanja o tem vprašanju, zastopala mnenje, da je edina rešitev v stimulativnem načinu nagrajevanja. Kešuev za večjo učinkovitost in za večje izkoriščanje tolikšnega števila inženirjev, vidijo v tem, da bi morala biti podjetja v tem bolj samostojna, kajti po sedanjih zakonih jim je to nemogoče. Kolikšne so »rezerve*, kaže naslednji račun, ki je bil prikazan na straneh omenjene moskovske revije: če bi se tisto, kar daje inženir v proizvodnji ter v konstruktorskih birojih, povečalo za 2 in 3-krat, bi samo na šolanju rovih inženirjev prihranili od 5 do 10 milijard rubljev, produktivnost pa bi se povečala za 50 do 60 odst. Seveda se v anketi ni jemalo v poštev vprašanje, ali so tudi podjetja resnično zainteresirana za večjo učinkovitost, za večjo izkoriščanje visoko kvalificiranih proizvodnih moči. S. V. Prevodi jugoslovanskih literarnih del v tuje jezike BEOGRAD, 24. - Po podatkih jugoslovanske avtorske agencije je bilo lani po vsem svetu prevedenih v razne jezike okoli 120 del jugoslovanskih avtorjev. Nekaj teh del, ki se grafično predstavljajo bolje kot v izvirniku, je razstavljenih tudi na letošnjem mednarodnem sejmu knjig v Beogradu. Največ del jugoslovanskih avtorjev so prevedli Madžari in sicer 23 naslovov. Tem sledijo Čehi in Slovaki z 20 deli, nato pride na vrsto Zvezna repuMika Nemčija s 15, za njo Sovjetska zveza s 14 deli; sledita nato Romunija s 6 in Italija s 4 deli. Na vrhu seznama avtorjev, katerih dela so bila prevedena na tuje jezike, so na prvem mestu Miroslav Krleža z 10, Ivo Andrič z 9 in Miodrag Bulatovič s 7 deli. Po ogledu prevedenih del, dobi človek vtis, da tuji založniki zadnje čase posvečajo večjo pozornost novejšim stvaritvam, kot kaže vrsta del, ki so prišla med bralce v Jugoslaviji šele pred nekaj leti in so sedaj že v rokah tujih bralcev v njihovih jezikih. Kar pa zadeva klasiko, so tuji založniki najbolj upoštevali Ivana Cankarja, Marina Držiča, Ivana Mažuraniča, Branislava Nušiča in druge. Cel kup že starih prevodov pa je bilo v zadnjem letu še ponatisnjenih, tako na primer čosič v Sovjetski zvezi, kjer so ponatisnili tudi Mihaila t.aliča in Bena Župančiča, na češkoslovaškem pa Desanko Maksimovič, Marka Diz-dara, Franceta Bevka itd. SREDI MESECA V ZMINJU V ISTRI Letos prvi sabor čakavske poezije Nastopili so mnogi umetniki in tudi učenci istrskih šol Poleg javnih nastopov tudi zasedanje pesnikov in literatov IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Sredi tega meseca in sicer v dneh 12., .13. in 14. septembra, je bilo v istrskem središču Žminju kulturno srečanje z naslovom «Sa- ko Fotez, Ive Rudan, Marin Fra-ničevič, Zvane črnja, Mario Kal-čič, Slavko Zlatič in Ivan Ketušič. Glorija Rabac — čondrič in Ive bor čakavskog pjesništva». Prire- I Mihovilovič, ki se nista mogla ude- ditve se je udeležilo veliko ljudi, predvsem istrskih preprostih ljudi, ki jim je čakavščina draga materinščina, za katero so bili pripravljeni skozi stoletja vztrajati na svoji skopi zemlji, v zadnji vojni pa tudi veliko žrtvovati. P Žminj pa je prišlo za to priložnost tudi veliko pesnikov, literarnih kritikov in kulturnikov nasploh iz vseh predelov Jugoslavije: iz Beograda in Pulja, z Reke in iz Zadra, iz Zagreba in Splita, da ne govorimo o ljudeh iz bližnjega Rovinja ali Poreča. Veliko je bilo tudi ljudi s tistega dela Kvame-ra in gornjedalmatinskih otokov, kjer je v rabi čakavščina. Sabor ali zasedanje se je začelo s svečano sejo, s svečano sejo pa se je tudi končalo. Med tema dvema sejama pa je bila na sporedu cela vrsta prireditev, na katerih so nastopali vidni interpreti čakavske poezije, ki so med seboj tekmovali, kdo bo bolje podal te pesmi, pesmi znanih pesnikov, na pr. Mate Balote, Draga Gervaisa, Zvgna Črnje in nekaterih mlajših, ki se izražajo v čakavščini. Poleg tega so izpolnjevali zelo bogati program tudi plesni nastopi istr-skin folklornih skupin. Hicrati s programom, ki se ga je udeležila velika množica, so se strokovnjaki zorali na razpravo o čakavski poeziji, o čakavskem jeziku in načinu izražanja. Medtem so se vrstili razgovori med kulturnimi delavci iz raznih predelov Hrvat-ske, posebno o temi, kako še tesneje vključiti Istro in njena kulturna dogajanja v kulturno življenje vse Hrvatslce in vse Jugoslavije. Prav med trajanjem sabora pa je prišla iz tiskarne tudi nova antologija čakavske poezije. Pobuda za prireditev je prišla pred letom dni. Ob zaključku sabora pa je bilo sklenjeno, da se bo v žminju zasedanje ponovilo prihodnje leto, morda bo žminj sploh kraj, kjer se bo Sabor čakavskega pesništva ponavljal in obnavljal iz leta v leto, podobno kot se v Krapini ponavljajo podobna srečanja o kajkavskem slovstvu. Le eno stvar bo treba v tem primeru popraviti, menijo organizatorji. Tokrat je stroške prireditve deloma krila rovinjska občina, v prihodnje pa bo treba pritegniti k temu tudi druge ustanove in kroge. Sabor ali zasedanje o čakavskem pesništvu je 12. t.m. odprl predsednik občinske skupščine Rovinj Mario Hrelja, ki je poudaril, kako je hrvaški živelj v Istri vzdržal, čeprav je moral skozi stoletja prenašati nacionalno in socialno podrejenost. Hrelja je tudi poudaril posebnost Istre, v kateri živijo 3 narodnosti s tremi jeziki in tremi kulturami in sicer, hrvaška, slovenska in italijanska, kar predstavlja specifičen primer, ki v novih družbenih razmerah bogati kulturo Istre. Zborovanje je pozdravil predsednik prosvetno-kultumega sveta sabora SR Hrvatske Mirko Božič, nadalje tudi član predsedstva Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti hrvaški pesnik Dobriča Cesaric. Spregovorili so nato še drugi vidni predstavniki hrvaškega javnega življenja in kulture, medtem ko so na strokovnem zborovanju govorili o čakavskem pesništvu in čakavski kulturi Ivo Jelenovič, Dalibor Brozovič, Mar- o »izenačevanju umskega (g *n fizičnega dela*, kar prive- »razmetavanja visoko stro-(,n'h moči, v konkretnem primeta.^1) »razmetavanja visoko stro-’ 4>osti inženirjev*. L l'ka anketa v 240 podjetjih, ka-bi 16 povedal Kotkovski, je poka-C' da 63 odstotkov specialistov |jrJr6dno v svojim izključno inže-i;S*'rh delom posveča enako časa, pa vsaj tretjino svojega de- k3fga‘ časa'sestavljanju poročil, (J^Savanju načrtov, tipkanju, ce-v^riidnemu kurirskemu delu. k lsti, ki so sodelovali v anketi, ktogosto poudarjali, da je podob IL^nnje tudi v večini drugih pod-17. Ut ne samo v 240 podjeijm, L1"1 je Jan Kotkovsk. vzel v po-Pri svoji analizi. Zato Kotkov-8i>ključuje, da sovjetsko gospodo izgubi zaradi tega na leto “inj 18 milijonov ur dela, toda rskega dela, kar se da z dru-besedami prikazati z nasled Podatkom: 86 tisoč sovjetskih .irjev se ne ukvarja z delom, pripada, z delom, za kate-Sa so se usposobili. knketi j# bila največja pozor-™ posvečena iskanju odgovora V nedelK. bosta v Boljuncu na prazniku grozdja, ki ga organizira dolinska občina, nastopila mešani zbor «Mladost» In folklorna skupina «Student» z Reke .........................................................................................................................mu................................................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) S priseb- ležiti prireditve, sta poslala svoj prispevek, ki bo objavljen v Zborniku o tem znanstvenem zasedanju. Rekli smo že, da so v Žminju tekmovali v recitacijah in v podajanju čakavske poezije, čakavske stihe so pred vedno polno dvorano interpretirali člani dramat-sko-recitatorskega studia «Ars poeticav z Reke, učenci osnovnih šol z Reke, s Trsata, iz Matulj in Žminja, dijaki gimnazij iz Pazina, Lahinja in Rovinja ter člani Eksperimentalnega mladinskega odra iz Pulja. Velik dogodek za občinstvo so bili nastopi nekaterih znanih hrvaških umetnikov vezane besede, kot n.pr. nastopi člana zagrebškega dramskega gledališča Zorka Rajčiča, Splitčanov Neve Buličeve in Ivana Marjanoviča, prvaka puljskega gledališča Iva Ermana, da ne govorimo o aplavzu, ki ga je doživela prvakinja Jugoslovenskega dramskega pozo-rišta iz Beograda Istranka Marija Crnobori. Kakor je predvideval pravilnik, so bili najboljši interpretatorji — razen poklicnih igralcev — za svoja izvajanja nagrajeni. Nagrade so tokrat dobili Jelena Olujič z Reke ter Marko Bijažič in Vojko- Gregov iz Pulja. Sabor čakavskega pesništva, izreden dogodek za osrednjo Istro, pravijo organizatorji, — je prišel o pravem času. Njegov uspeh bo prav gotovo služil temu, da se bodo za prireditev navdušili tudi drugi in že danes organizatorji menijo, da more pomen te prireditve iti preko meja, za katere je bila zamišljena. Ta prireditev bo služila kot most, ki naj še bolj poveže Istro z ostalimi predeli dežele, koder je čakavščina v rabi, pa tudi predeL, kjer so v rabi drugi načini hrvatskega in ne le hrvaškega izražanja. Ljudje, ki so prišli v Žminj na letošnjo prvo prireditev, so priznali, da je treba pobudo Žminja in Rovinja podpreti. Razdelitev nagrad kontovelskega ex tempore Po štiriletnem premoru je slikar Livio Franceschini uspel 21. t.m. obnoviti IV. ex tempore slikarsko tekmovanje na Kontovelu, ki mu je zvečer sledil umetniški program s prednašanjem pesmi, recitacij in filmov tržaških kulturnikov na vrtu vile slikarja in podpornika ex tempore Rolfa Eichen-berga v slikovitem kamnolomu nad morjem. Slik je bilo predloženih 118. Ocenjevalci — dr. Monte-nero, arh. Psacaropulo, prof. An-novi, odvetnik Nino Fazzini in kritiki Sergio Brossi, Dino Dareti ter Milko Bambič — so prisodili prvo nagrado 100.000 lir prof. Borisu Zuljanu iz Ricmanj za krepko olje vaške ulice. Ker so se to pot strogo držali pravilnika, kjer se zahteva podajanje značilnosti kraja, je prišel na preteklih ex tempore tekmovanjih tako uspešni in napredni Dante Pisani na drugo mesto z nagrado 50.000 lir. Enake nagrade so prejeli še mladi Clau-dio Nevit jel, Michele Loberlo, Giorgio Milia in Pietro Grassi. Nagradi po 16 tisoč lir pa sta dobila še Walter Furlan in Nelda Stravisi, kar smo že zapisali. Prvo zlato kolajno dežele je odnesel realistični akvarelist Lino Dambrosi, kolajno vladnega komisariata pa pokrajinar Pino Fer-foglia. Kupo Tržaškega Llogda iz pravega srebra si lasti Ciro Rus-so, njegov pokal pa Ottaviano Bomben za sproščeno risbo bor-jača. S srebrnim pečatom tržaške občine si bo znani Giovanni Duiz še pomnožil zbirko nagrad. Ostale nagrade v srebru raznih ustanov so prejeli Bruno Ponte, kipar Villiano Bossi iz Milj za ' obarvano risbo, mladi Sivini, po-krajinarja Babuder in Giaiotlo, mladi Simicic, znani pokrajinar in akvarelist Guglielmr, Grubissa ter še Mariam Černe. Razdeli ev nagrad je bila sim-či v kavarni Stella Polare. Čeprav, razen povsod prisotnega Avgusta Černigoja, niso tu sodelovali vidnejši in naprednejši slikarji, je kakovost predloženih del na zadovoljivi višini in mnoga izmed njih niso bila nagrajena te zaradi omejenega števila nagrad. Od slovenskih umetnikov, ki so tu tekmovali, bi si gotovo katero pridobili še Demetrij Cej, Tone Mihelič, ki je pričel odličm pokrajinarsko slikanje, napredm ustvarjajoča Ljuba Štolfa in Emilij Primožič. MILKO BAMBIČ iiMiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimii Ostra obsodba avstralske pesnice oostjo boste dosegli svoje smotre na poslovnem področju. Ni vse zlato, kar se sveti Zato bodite previdni. BIK (od 21.4. do 20.o.) V kulturnem in družabnem življenju boste imeli mnogo uspeha. Prevelika sebičnost vam bo škodila v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Da nes imate možnost, ua dobite boljšo službo. Bodite pristopni kritiki m si boste pridobili prijatelja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločno in pogumno branite svoje interese. Pravočasno skušajte preprečiti, da bi vas neki nasprotnik ne spodnesel. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne popu ščajte osebam, ki bi to tolmačile HOROSKOP kot vašo slabost. Pomladili se boste v družbi mlajših. DEVICA 'od 23.8. dc 22.9.) Sku šajte kar najbolj pozitivno vplivati na nekatere mlade kolege. Razčistili boste svoje družinsko vprašanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite bolj elastični v poslovnih stikih. Srečali boste osebo, ki vam bo pomagala v stiski. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Navdušeni boste nad doseženim u-spehom. Ne nasedajte vestem, ki so brez podlage. Privoščite si malo počitka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ideje, ki jih imate glede nekaterih morebitnih poslovnih ukrepov, niso po vsem jasne Vprašajte za nasvet prijatelja. VODNAR (od 21.1. d< 19.2.) Orga nizirajte si delo tako, da to ne bo preveč naporno. Ne nasedajte prilizoval cem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dajte prednost temu, kar ho še bolj dvig Pravočasno boste odkrili proti vam naperjen načrt. Bodite bolj odkriti! nilo vaš ugled. Premalo cenite svo-do tistih, ki vam žele dobro. 1 jega prijatelja. SYDNEY, 24. — »Avstralija se nujno bliža uporu prvotnih prebivalcev, starih Avstralcev* — je geslo, ki ga je na neki tiskovni konferenci izrekla pesnica Kath Walker, ki izhaja iz vrst starega prebivalstva Avstralije in ki zagovarja tako imenovano »črnsko oblast*. Ko je govor o «črnski oblasti* — je rekla pesnica Kath Walker — se vedno misli na nasilje. To pa ni res. Črnsko ljudstvo in nasploh ljudje, ki niso* bele polti, ne vsiljujejo svojega nasilja, pač pa je njihov odpor le odgovor na nasilje, ki so ga vsilili belopolti naseljenci. Če bi prišlo v Avstraliji do revolucije ah kakega drugega odpora starega avstralskega prebivalstva, bodo belopolti ljudje še bolj pritisnili proti onim 100.000, kar je še ostalo prvotnega prebivalstva. Da pa bi preostalo staro prebivalstvo Avstralije doseglo gospodarsko in politično enakopravnost z belopoltimi doseljenca, mu ne preostaja drugo kot revolucija. Prvotni načrti belopoltih ljudi najprej za asimilacijo nato pa za integracijo starega, črnskega prebivalstva — meni pesnica — niso temu prinesli nikakršne koristi, pač pa z njimi danes ravnajo še slabše, kot so ravnali nekoč. Preostanek starih, prvotnih prebivalcev Avstralije mora danes živeti »od ostankov* belopoltih ljudi, ali pa se vključiti v ostanke, v izmečke belopolte družbe. Človeku iz preostalega prvotnega prebivalstva ni dopuščeno, da bi se vključil v belopolto družbo, pač pa mu je dovoljeno stopiti le v drugorazredne lokale; prav tako ne sme v mestne četrti, ki so namenjene boljši belopolti družbi. Integracija je povsem odpovedala, ker je belopolti človek ne mara. Na osnovi vsega tega pesnica Kath Walker predlaga, da naj bi se ustanovila družba samih prvotnih črnskih ljudi, ki bi jo vodili črnski voditelji, da oi se ob podpori osrednje vlade dosegla pri prvotnem prebivalstvu ekonomska in kulturna raven, ki bi omogočila ali bolje zagotovila integracijo z belopoltim prebivalstvom na osnovi enakopravnosti. Pesnica pravi, da stari Avstralci ne marajo, da bi jih vodili belopolti rasisti in je v zvezi s tem obtežila in obsodila tudi krščanske misijonske službe v Avstraliji, ki spravljajo v suženjski položaj ljudi pod pretvezo pokristjanjevanja. Prav nič boljši niso niti tisti krogi, ki isto počenjajo z avstralskim ljudstvom pod izgovorom, da prinašajo tem ljudem socialno pomoč. »Tako imenovanim socialnim asistentom ne gre za drugo, kot za svoje plačo,* je rekla pe snica. raj, je dala svoje prve sadove. Policijske oblasti so zajele neko zasebno letalo, ki ga je v prestolnici Mehike najel 23-letni Michael Thomas Michell iz Seattla v ZDA. Na letalu je bilo 450 kg mamila, ki je bilo namenjeno univerzitetnemu središču v bližini San Francisca. Pilot je skušal s svojim letalom uiti, toda radarske naprave ga niso «izpustile» in letalo je moralo pristati, kjer je hotela policija. Zvezni policiji je Michell priznal, da je mamilo kupil v Maza-tlanu za 27.000 dolarjev ali 16 milijonov lir. Poleg letal so pod nadzorstvom tudi letališča, vsa obala in vsa pristanišča, pa tudi mejni prehodi iz Mehike v ZDA. Zaradi temeljitejših pregledov so se na nekaterih mejnih prehodih včeraj u-stvarile dolge kolone avtomobilov. DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 33. Za sindikalno enotnost se je zavzemal tednik (polmesečnik) uPnmorska delavska enotnosti> (1945-7), glasilo enotnih sindikatov za Slovensko Primorje in Trst. V novem naslovu «Delavsko kmečka enotnosti> (1947-8) je Izražena razširjena programska in publicistična zasnova. V revolucionarno napredni časniški krog sodi nadalje tednik (polmesečnik) «Deloii, ki prihaja na svetlo od leta 1949 dalje. Na začetni razvojni stopnji je bilo namenjeno slovenskim komunistom na Svobodnem tržaškem ozemlju. Danes izhaja kot glasilo Komunistične partije Italije za slovensko manjšino. Brani in utemeljuje njene pravice. Poučno zabavna snov je prevladovala v stolpcih «Ljudskega teanikaii (1946-51). Napredne poglede predvsem na gospodarsko, pa tudi kulturno in družbeno politična vprašanja razglaša od leta 1947 dalje tednik (pred tem desetdnevnik) «Go-spodarstvon. Podobno kakor ('Primorski dnevniku zagovarja politiko matične socialistične države. Posveča pozornost vsem strujam v ^sklopu slovenske manjšine. Dokaj zanimanja kaže za gospodarska dogajanja v SFR Jugoslaviji. V goriškem publicističnem žarišču pa razglaša od leta 1945 revolucionarno napredni časniški program «Soški tednik«. Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo se preimenuje v «Sočo», glasilo demokratične fronte Slovencev v Italiji. Goriška slovenska revolucionarno napredna časniška publicistika ima po prenehanju «Soče» svoj programski odmev v stolpcih «Goriško beneškega dnetmikaii, ki je vsakodnevni publicistični sestavni del tržaškega ((Primorskega dnevnika« Beneškim Slovencem pa je namenjen polmesečnik uMatajuni (Čedad, Videm). Od leta 1950 dalje zagovarja njihove pravice in koristi s prelomno naprednih vidikov. Opozarja na težke življenjske razmere socialno ogroženih in narodnostno zapostavljenih Slovencev v Beneški Sloveniji. Skrbno pozornost posveča rojakom-sezon-skim izseljencem, ki morajo v svet za kruhom. Krščansko socialna zasnova. Tednik «Novi list« (Trst, pozneje Trst-Gorica) izhaja od leta 1954 dalje. Gre za glasilo krščansko socialno in umerjeno katoliško usmerjenih izobražencev. Povezani so v Slovenski skupnosti, ki združuje nekomunistične struje. Programska izpoved, natisnjena v rojstni številki NL: ((Italijanom bomo izkazovala spoštovanje, ki ga sami od njih zahtevamo. Do Jugoslovanov pa bomo gojili ljubezen, ker so naši krvni bratje, čeprav vlada danes v Jugoslaviji režim, ki ga idejno odklanjamo.« NL presoja razmere v socialistični Jugoslaviji z rahlo kritičnostjo. Živahno polemičen in narodnoobrambno zavzet je ob vprašanjih, ki se nanašajo na onstoj in pravice Slovencev v Italiji. V italijanski notranji politiki je uglašen na program leve sredine. «Novi list« nadaljuje štetje goriškega ((Novega lista« iz leta 1929-30, ki ga je zadušilo fašistično nasilje. Iz stolpcev obeh «Novih listov« veje prožni in prodimi politični duh razgledanega slovenskega časnikarja in publicista pok. dr. Engelberta Besednjaka. Program slovenske levice izpoveduje trimesečnik «Zaliim, revija za književnost in kulturo. Oblikuje jo publicistični krog pisatelja Borisa Pahorja. Stolpci revije so odprti «vsaki razsodni slovenski besedi, ki si zanjo avtor upa prevzeti odgovornost«. Ne zavrača matične socialistične države in državne skupnosti jugoslovanskih narodov. Polemično kritična pa je revija ob vprašanjih slovenstva v matični Jugoslaviji. Težišče slovenskega katoliškega časniškega tiska je v goriškem publicističnem žarišču. Tu je ugledal beli dan katoliški tednik «Slovenski Primorecii (Gorica, 1945-8). Nekaterim predstavnikom tega časniškega kroga se je zdelo, da je naslov ((Slovenskega Primorca« premalo katoliško poudarjen. Zato mu je sledil leta 1949 tednik «Katoliški glasu (Gorica-Trst), ki izhaja še danes. Kot glasilo katoliške desnice je protikomunistično usmerjen in bojevito kritičen do socialistične Jugoslavije, čeprav načelno ne zavrača misli o državni skupnosti jugoslovanskih narodov. V tržaškem publicističnem krogu pa je prišla leta 1957 na svetlo prosvetno kulturna mesečna revija «Mladikan. Izpove duje katoliško programsko smer. Prebuja slovensko narodno zavest v primorskem slovenskem kulturnem prostoru. Je kritično polemična ob raznih vprašanjih v zvezi s socialistično matično državo. Leta 1964 pa se je pojavila na tržaškem publicističnem obzorju revija za leposlovje in kulturo «Mosti>. Izdaja jo skupina mlajše slovenske inteligence, ki izpoveduje program nekakega necerkveno poudarjenega katoliškega modernizma in samosvojega gledanja v sodobni svet. Meščansko liberalni časniški program pa odseva v stolpcih tednika (polmesečnika) k Demokracije)) (Gorica-Trst), ki so jo začeli izdajati liberalno usmerjeni demokrati leta 1947. Njena družbeno politična naslonitev pa je bila prešibka. Zato je umolknila. Pa je v zadnjem času spet oživela. _ Tiskajo jo priložnostno, po potrebi. V odnosu do matične države je kritična, predvsem ob raznih gospodarskih vprašanjih. 33) Seveda naletimo v tržaškem publicističnem žarišču na vrsto še živih ali že odmrlih pobud na področju mladinske, prosvetno kulturne, zadružne in cerkvene periodične publicistike Posebno razgibani so poskusi v revialni publicistiki: od me sečnika «Razgledi» (1946-52) in neodvisne slovenske revije ((Stvarnosti) (1950-2) z nadaljevanjem v zamisli zbornika ((Stvarnost in svoboda« pa do muhe-enodnevnice tržaške kulturne revije «Sidro» (1953). 33) Razen omenjenih periodičnih tiskov in nekaterih že navedeni!; del ter spisov: Primorski dnevnik 16. maja 1965 in 23. decembra 1J68. Posamezni letniki Jadranskega koledarja in Jadranski almanah za 1 1925-30 (Nadaljevanje sledi) LOS ANGELES, 24. - Akcija »prestrezanje*, ki naj prepreči tajno prenašanje mamil iz Mehike v ZDA in ki se je začela vče- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Umetniki o sebi: Slava Mezgečeva; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Vodopivčev orkester: 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Sodobna ital. glasba; 19.10 Filmski zvezdniki: «Spencer Tracy»: 19.20 Motivi: 20.00 Šport; 20.35 M. Župančič: «Rombino, žalostni klovn*; 21.50 Orkester; 22.00 Pipolo: Godalni kvartet; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14 35 Cappelletti: Le piantine su la finestra. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.39, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Polke in valčki; 10.15 Zbor Norman Luboff; 10.45 Popularni popevkarji; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 13.50 Za ljudi na počitnicah; 14 00 Prisluhnimo jim skupaj; 14.35 Danes pojo...; 16.30 Popoldne ob morju; 17.40 Pevec z,a pevcem; 18.00 Mali oder; 18.32 Ritmi; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ital. narodne; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.55 Iz Verdijeve opere »Moč usode*; 10 05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak: 12(8 ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1969 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 Italijanske popevke; 15.00 Program za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Glasbeno-govorni spored; 21.00 Poje Tony Renis; 22.40 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Program z Milvo; 14.00 Juke box; 14.45 Nove plošče; 15.18 Pergolesijeve skladbe 15.35 Kolesa in motorji; 16.00 Aktualnosti; 16.35 V diskoteki; 17.15 Nove pesmi; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Poleti v mestu; 20.11 Glasbeno govorni spored; 20.55 Miserandino: Una bella trovata. III. PROGRAM 10.00 Beethoven in Strauss; 11.15 Schubertov Kvartet štev. 2; 12.20 Cherubini, Donizetti in Rossiru; 13.55 Mezzosopranistki E. Stigna-ni in Shirley Verrett; 15.30 Duo Gorini-Lorenzi; 16.15 Sodobna glasba; 16 50 Paderevvski Pesem ljubezni; 17.20 Beethovnov Kvartet, opus 131; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Formiranje značaja v otroških letih; 19.15 Koncert; 20.25 F. Ca-valli: Jazon (glasbena drama). FILCDIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.10 Orglar B Janaček; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Doba klavirja; 12.30 Portret avtorja- Ernst Kre-nek; 14.00 Haydnov Requiem za solo, zbor in orkester; 14.45 Nino Roto Sarabanda in Toccata. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00 14.00, 16.00, 20.30 Poročila, 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Prvi koraki; ii 10 35 Resna glasba; 11.15 Pri vas doma: 13.10 Plesni ritmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Hrvaške narodne; 14,30 Priporočajo vam...; 15.05 «Mladina poje*; 15.20 Operetne melodije; 16.40 Wagner: sklepni prizor »Valkire*, 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simf. koncert; 19.15 Turizem in glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 El-da Viler; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Od Ibsena do Ionesca; Ca-mus-Sartre; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Simf. orkester RAI; 24.05 Th. Mann: Ogledalo; 24.15 Pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 19.15 Znanost in tehnika; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Rdeči trikotnik: Ura se je ustavila; 22.00 Oddaja za ure oddiha; 23.00 Dnevnik. I KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Volitve v Zahodni Nemčiji; 22.00 Glasbeni program. JUG TELEVIZIJA 21.00, V3.25 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 11.30, 16.40 Nemščina 11.45, 16.55 Angleščina; 12.00 Francoščina; -8.45 Deklica z zlatimi stopali; 19.00 Johannes Brahms 19.15 Po Sloveniji; 19.45 TV kome dija; 20.45 Cikcak; 21.35 Kultura 22.10 Iz poletne kulturne kronike 23.00 Smart — film. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 24, najnižja 17.2, ob 19. uri 21.3 stop., zračni tlak 1024,7 stanoviten, veter 18 km/h severovzhodn.k, s sunki 38 km/h, vlaga 52 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 21.4 stopinje Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 25. septembra UROŠ , . „ u, Sonce vzide ob 6.55 in zaton^ 18.58 — Dolžina dneva 12^3 ^ na vzide oto 18.44 in zatone o Jutri, PETEK, 26. septembra JUSTA VROČA SINDIKALNA JESEN Danes ponovno stavka kovinarjev v zasebnih in javnih podjetjih Delegacija 50 kovinarjev iz Trsta odpotovala na veliko manifestacijo kovinarjev v Turin - Dvodnevna stavka uslužbencev opekarn Kovinarji strnjeno in enotno nadaljujejo svojo borbo, tako v vse državnem kot v krajevnem merilu. Po stavki v vseh zasebnih in javnih podjetjih, ki je bila v torek, je bilo včeraj premirje, nikjer stavka in nikjer nadurno delo, danes pa je zopet dan borbe. Od 6. ure da nes do 6. ure jutri je ponovno stavka v vseh zasebnih in javnih podjetjih, kakor so sklenile sindikalne organizacije. Stavka je enotna in spada v vsedržavni okvir borbe kovinarjev, ki je zajela kovinarsko in dustrijo, od najmanjših do največ jih podjetij, za novo delovno pogodbo, za izboljšanje mezd, delovnih pogojev in uveljavitev sindikalnih svoboščin v podjetjih. Danes bo v Turinu velika vsedržavna manifestacija kovinarjev, ki jo organizirajo vse sindikalne organizacije delavcev kovinarske stroke. Napovedan je prihod delavcev iz vseh mest severne Italije in celo iz Rima. Delavske manifestacije, kakršne že več let ni bilo, se bo udeležila tudi skupina 50 kovinar jev iz Trsta, ki so se sinoči odpeljali z avtobusom v Turin. Danes in jutri ponovno stavkajo tudi delavci, ki so zaposleni v kemični in farmacevtski industriji. Prva, tudi 48-letna stavka, je bila v preteklem tednu. Kakor delavci drugih strok, tudi ta stroka stavka za obnovitev delovne pogodbe. Pogajanja se niso razbila, ker se pač sploh niso še začela. Predstavniki delodajalcev niso namreč niti še pristali na začetek pogajanj, češ da ni za to še primeren čas. Tudi ta stavka spada v vsedržavni okvir in so jo napovedale vse sindikalne organizacije. Jutri, 26. t.m. in pojutrišnjem 27. t.m., bodo stavkali uslužbenci opekarn, ker se tudi njihovi delodajalci nočejo začeti pogajati za obnovitev delovne pogodbe njihove stroke. V okviru protestnega gibanja cementne stroke so vsedržavne zveze CISL, CGIL in UIL sklenile, da skličejo enotno zasedanje delavcev v Bergamu, 27. t.m. Včeraj se je sestalo vodstvo FIL CA-CISL v Trstu. Proučili so sindikalni položaj, ki je nastal po stavkah za obnovitev delovnih pogodb. Vodstvo je izreklo prepričanje, da potrjuje visoki odstotek stavkajočih delavcev pravilnost poti, ki so jo izbrali sindikati s svojimi zahtevami. Sklenilo je, da bo nadaljevalo enotne stavke, kajti strnjenost delavskega razreda je najboljši odgovor na privilegirani položaj deloda- jalcev. Prihodnji teden, in sicer v ponedeljek, torek in sredo, bodo na Tržaškem ponovno stavkali gradbinci in pleskarji. V ponedeljek in v torek bo stavka v deželnem okviru, v sredo pa bodo stavkali delavci te stroke po vsej državi. V ponedeljek ob 10. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares enotno zborovanje stavkajočih delavcev. To bo že tretja stavka gradbincev in pleskarjev. Prejšnja je bila 17. in in 18. septembra. Tudi delavci te stroke stavkajo, ker delodajalci nočejo še začeti pogajanj za novo delovno pogodbo. Sindikalne organizacije tudi v tem primeru enotno nastopajo. Delavci med drugim za- lovnih razmer (20 odst. povišek minimalnih mezd, 40-urni tedenski delovni urnik, zvišanje doklade za izredno delo itd.), večje sindikalne svoboščine v podjetjih, bolj učinkovite ukrepe za zaščito na delu, itd. Predavanje o letalskih prevozih v deželi htevajo izboljšanje mezdnih in de-1 želi. Prvega oktobra ob 18. bo komercialni ravnatelj ATI (Aereo Trasiportd Italiami) dr. Pleriuigi Boirgna v velifci dvorani trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg št. 14 predaval o temi »Voend redi ATI in razvoj letalskega prometa v de- DELO DEŽELNIH KOMISU Odobritev zakona o gozdarskem osebju Razprava o ukrepih v prid izseljencem Poročilo odbornika Stopperja o ustanovitvi deželne konzulte, o izseljevanju in o sklicanju deželne konference, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem Prva komisija deželnega sveta za zadeve predsedstva krajevnih ustanov, za proračun in finance je na svoji seji, kd ji je predsedoval svetovalec Godamni, soglasno odobrila zakonski osnutek o pravnem položaju in o prejemkih osebja deželnega gozdarskega zbora. Sestanka komisije se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanitd. O ukrepu je poročal svetovalec Viirgohni (KD), kd je rekel, da so o njem dolgo razpravljali in se posvetovali ter skušali uskladiti potrebe uprave in učinkovite organizacije gozdarskih služb ter teženj osebja. Predsednik Berzanti pa je re kel, da je s tem deželni odbor izpolnil obveznost, kd jo je sprejel ob odobritvi zakona o deželnem osebju. Dejal je, da so morali pri- llllllllllllllllltlllIlllllllIIIIIIIll||||||t||||imilllll|til|l|l||||tll||||||I|ti|||||fi|||ii||||i||i|!||||i||||||||m||||||i[||||(||||||||l|||||||||||l|||||||||m||,|MHm,I|,I„,||,|, m, Hunu 6., 7, IN 8. OKTOBRA V TRSTU Važno zasedanje o vlogi tržaške luke v trgovinskih menjavah s tretjimi državami Prvi dan zasedanja bodo obravnavali splošne teme, drugi in tretji dan pa bodo razpravljali pri okrognti mizah o vprašanjih, ki se tičejo predvsem Trsta Svoj čas smo poročali, kaiko je predsednik pripravljalnega odbora za sklicanje vsedržavnega študijske, ga zasedanja o trgovini s tretjimi državami in o vlogi Trsta v tem sklopu dr. Giordano Delise na tiskovni konferenci orisal namen in program tega zasedanja. Danes pa objavljamo še nekaj podrobnosti o njem. Zasedanje bo trajalo tri dni od 6. do 8. oktobra v prostorih trgovinske zbornice pod predsedstvom ministra za zunanjo trgovino Riccarda Misasija. Temo zasedanja so izbrali v zvezi s trgovinsko dejavnostjo tržaškega ernpo-rija in v živeža s perspektivami, ki nastajajo za Trst z uveljavljanjem Evropske gospodarske skupnosti. Z zasedanjem nameravajo predvsem opozoriti razne kroge v vsedržavnem in tudi evropskem ok ■varu na možnosti funkcije Trsta v izmenjavi s tretjimi, še zlasti pa z vzhodnoevropskimi državami. ■** Dejavnost tržaškega pristanišča je neposjedrtp povezana, z odnosi sr#u, njeevropskih in vzhodnoevropskih držav. Naše pristanišče je namreč glede tranzita v Italiji na prvem mestu in bi rado ponovno pridobilo funkcije trgovinskega posred- MiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii OBISK SICILSKIH PROIZVODNIKOV IN IZVOZNIKOV 30.000 ton južnega sadja skozi Trst v srednjo Evropo Prevoz po morju od Sicilije do Trsta in nato z vlakom v notranjost Evrope bi skrajšal čas za en dan O konkretnih možnostih pošiljanja južnega sadja iz proizvodnih središč na Siciliji skozi naše pristanišče na tržišča v srednja Evropi, so razpravljali na sedežu tržaške trgovinske zbornice s predstavniki starJskih izvoznikov. Poleg gostov so se tega sestanka udeležili predsednik zbornice Caddassi z ravnateljem dir. Stednbachom, načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Maiurel, predstavniki finančne družbe «Friulia», deželnega odbor-rrištva za industrijo in trgovino ter Ras. Dr. Caddassi in podiravnatelj avtonomne pristaniške ustanove inž. Colautti sta orisala tehnične možnosti pristanišča in železniško o-mrežje, ki vodu v središče Evrope. Gostje so poudarili potrebo sicilskih izvoznikov, da najdejo zlasti v obdobju največjega izvoza novo prevozno pot poleg sedanje železniške in po njihovih računih bi s potjo po morju od Sicilije do Trsta in nato po železnici na tržišča v srednjo Evropo prihranili en dan. Poskus naj bi se začel z letošnjo kampanjo nekako od konca de. cembra do prve polovice marca 1970 in sicer v velikem obsegu ter naj bi dal točne pokazatelje tako tehničnega kot finančnega značaja. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek južnega sadja omogočil promet okrog 50.000 ton, ki bd se lahko povečal do 50 tisoč ton. Po sestanku na trgovinski zbornici se je sicilska delegacija podala v pristanišče, kjer se je sestala s predsednikom Franziiom, id Je s svojimi sodelavci pospremil goste na drugi pomol, ki bo začasno sprejel promet južnega sad- & popoldne pa so obiskali pomil Pojasnilo k stavki kovinarjev V včerajšnjem poročilu o stavki lovinarjev smo poročali, da je po »lidjučku demonstracije delavcev to mestnih ulicah skupina delarv-:ev odšla pred podjetje IRET v Ul. >aboto, ker se je razširila vest, ia je baje vodstvo omenjenega >odjetja zagrozilo z odpustom čbe-avkam, ki so tam zaposlene in d so se udeležile povorke. Ravnatelj podjetja nam je v zvest s to vestjo, ki smo jo prejeli z sindikalnih krogov, sporočil, da ll res, da bi tokrat ali kdajkoli ;rozil delavkam ali delavcem, da |iih bo odpustil, če bodo stavkali, caj šele, če se bodo udeležili povorke. Dodal pa Je, da je nekaj ielavoev v podjetju med stavko redno delalo in da je najbrž prišla zato skupina delavcev protestirat. Dejal je tudi, da so mu ti delavci povzročili precejšnjo materialno škodo. Trčenj’e avtov v Ul. Marchesettl Precej huda prometna nesreča se je okrog 18. ure pripetila v Ulici Mardhesetti, v bližini v-llle Revoltella. Dva priletna upokojenca, ki sta se peljala z avtomobilom fiat 600 (TS 43266) proti Ka-tlnari, sta se zaletela v nasproti prihajajoči avtomobil. Oba sta se pri tem lažje poškodovala In so ju z rešilnim avtomobilom prepeljali v splošno bolnišnico. Vozniku avtomobila, 70-letnemu Giiusep-pu MOlinarlju lz Ulice Biasoletto št. 16, so dali zaradi lažjih udarcev in ran po obrazu le prvo po. moč, njegovega sopotnika, 74-let-nega Ugolina Mestronija pa so zaradi hudega udarca v desno nogo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo -okrevanja v dveh ted. nSh. ndika, ki jih je imelo v preteklosti. V izbiri tem, o katerih bodo razpravljali na zasedanju, so skušali povezati splošna vprašanja z vprašanji, ki se v večji meri tičejo gospodarstva Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Vse ustanove, ki so dale pobudo za to zasedanje, predvsem pa trgovinska zbornica, hočejo namreč priklicati pozornost italijanskih vladnih krogov, kakor tudi krogov velike italijanske industrije, bodisi javne, bodisi zasebne, na možnosti, ki jih nudi Trsta za nove gospodarske pobude ter doseči udeležbo naj-večjih italijanskih industrij In izvoznikov, ki že delujejo na vzhodnoevropskih tržiščih. Zaradi tega bodo razdelili zasedanje na dve popolnoma ločeni fazi. Prva bo posvečena splošnim gospodarsko - polditičnim temama, ki jih bodo obravnavali prvi dan za- sadmjai*# druga faza pa bo vsebovala šest okroglih miz, na ka- terih bodo obravnavali krajevna vprašanja. Minister za zunanjo trgovino Mi-sasi je sprejel povabilo pripravljalnega odbora, naj predseduje zasedanju. S tem bo to zasedanje pridobilo na ugledu. Kasneje je sporočil, da se bo udeležil zasedanja tudi dr. Umborto Agnelli, kateremu se bo pripravljalni oidlbor zahvalil za prizadevanje podjetja Fiat v korist tržaškemu gospodarstvu. V imenu IRI bo pozdravil zasedanje osrednji ravnatej dr. Ro-molo Arena, medtem ko bo zastopal na zasedanju zavod Istdtuto Mobdihare Italiano njegov glavni podravnatedj odv. Astorre Oddi Ba gliomd. Poročilo o pravnih plateh problematike zasedanja bo podal prof. Manlio Udina, znani strokovnjak za mednarodno pravo naše univerze. Okroglim mizam bodo predsedovali dr. Gianfranchi, deželna odbornika Dulci in Stopper, finančni intendant dr. Barbera in predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki bo tudi podpredsednik zasedanja. Poročila na okroglih mizah bodo podali strokovnjaki, kot n. pr. predsednik odbora za zunanjo trgovino trgovinske zbornice dr. Oauvin, glavni ravnatelj družbe «Friulia» inž. Bettini, gospodarska operaterja dr. Latcovuch in dr. Parisd, deželni funkcionar dr. Gasparo in univerzitetni profesor Buratti. Poleg tega se bodo udeležili vseh okroglih miz po en univerzitetni docent, po en politični predstavnik, večje število krajevnih gospodarstvenikov ter zastopniki ministrstev, katera bodo teme zanimali. Kot smo že poročali, se bodo udeležili zasedanja tudi predsedniki Združenja industrij cev, Zveze trgovcev in Slovenskega gospodarskega združenja. Govoril bo deželni tajnik KPI, Silvano Bacdccbi. Sledile bodo deklamacije, ki jih bo podala Edy Bon-cadin. «Spominski večer« prireja krajevna sekcija partije. Posvet društev SPZ V Gregorčičevi dvorani je bil sinoči običajni posvet predstavnikov slovenskih prosvetnih društev v zamejstvu, ki so vključena Slovensko prosvetno zvezo. Posveta, ki je bil vsestransko ploden, se je udeležilo zadovoljivo število zastopnikov številnih društev. Glavna tema posveta je bilo načrtovanje bodočega dela v prihodnji sezoni. Ob tem je bilo izrečenih mnogo predlogov, predvsem pa je bilo osvojenih mnogo izdelanih načrtov, kot pregled vpisa otrok v slovensko šolo, akcija za zbiranje abonmajev za Slovensko gledališče, predavanja, razne prireditve in drugo. Da bivše to privedlo do konkretnih rezultatov v otovtru splošnega stremljenja vseh zavednih prosvetnih delavcev po okrepitvi, razširitvi in obnovitvi prosvetne dejavnosti, kot naijprisotnejše organizacije v zamejstvu za vzdrževanje In krepitev narodnoobrambnega duha med pripadniki ogrožene skupnosti, kakršna je naša, pa je potrebno najtesnejše sodelovanje med Zvezo in posameznimi včlanjenimi društvi. Ta misel je tudi prevevala celoten potek posveta. Sestanek nabrežinske sekcije PSI Danes, 25. septembra ob 19.30, bo v krožku «Haas» na škoijetu počastitev spomina veddkega vietnamskega voditelja, Hošimiriha. Na sedežu stranke so se včeraj zvečer sestali člani devinsko - nabrežinske sekcije PSI. Sestanku je predsedoval tajnik Salvatore Pam-palone, poročilo o sedanjem politično - organizacijskem položaju federacije pa je podal pokrajinski tajnik Gianni Giuricin. Sledila je razprava, v katero so med drugimi posegli dr. Aurelia Gruber - Benco, Luciano Santagati, Vittorino Caldi, Josip Kravanja ter člana pokrajinskega vodstva Josip Pečenko in Saverio Giacchetti. Na sestanku so zlasti poudarili, da krajevnemu sekcijskemu odboru po soialdemokratskem razkolu ni bilo treba kooptirati v svoje vrste novih članov, ker so vsi njegovi člani ostali zvesti socializmu v vrstah PSI. Tudi število vpisa nih je ostalo praktično isto. Z Na združenju Italija - SZ v Ul. Torre Bianca 13 je v teku vpisovanje v tečaje ruskega jezika. Umik za vpisovanje je od 17. do 19. ure. Ted. 29-403. sestavi zakonskega osnutka uskladiti različne potrebe in stališča. Posvetovali so se s sindikati, ki so izrekli popolno soglasje z ukrepom ter s tehniki odbomištva za kmetijstvo. V zakonski osnutek so u-vedlli razno novosti, ki so se jim zdele koristne. V splošno razpravo so posegli svetovalci Bettold (PSIUP), Cala-bria (KPI), Dal Mas (PSU), Del Gobbo iti Metus (KD), Morpurgo (PLI) in Gefter Wondrich (MSI) ter predsedinik komisije Codanni. Po kratkih odgovorih poročevalca Virgolinija in predsednika odbora Beirzantija so podali glasovalne izjave svetovalci Bettold, Del Gobbo, Calabria in Dal Mas. Na seji tretje komisije za javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, kd ji je predsedoval svetovalec Ramani, je podal deželni odbornik za delo in načrtovanje Stopper poročilo o po budah, ki jih namerava sprejeti dežela v prid izseljencem. Rekel je, da sedaj preučujejo podatke o raziskavi, za katero je dal pobudo deželni odbor in ki se je nanašala na vprašanja izseljevanja ter zaposlitve in brezposelnosti v de želi. Zatem je orisal ukrepe, ki jih namerava dežela sprejeti, da se zavrne žalostni pojav izseljevanja. Predvsem bodo v kratkem u-stanovih konzorcij štirih pokrajin ki bo dajal pomoč izseljencem ter usklajeval razne dejavnosti v zvezi s pomočjo na tem torišču. Stopper je dejal, da preučujejo tudi zakonski ukrep c ustanovitvi deželne konzulte o izseljevanju, ki bo spadala pod deželno odporništvo za delo. V tem zakonskem osnutku bodo navedeni tudi finančni prispevki, s katerimi bodo podpirali pobude v prid izseljencem in nji hovim družinam. Zatem je podrobno orisal, kako bodo pripravili deželno konferenco o izseljevanju, ki jo je že napovedal predsednik Berzanti v svo ji programski izjavi v deželnem svetu 28. februarja. Na tej konferenci bodo potegnili zaključke rezultatov raziskave in ugotovili morebitne ukrepe, s katerimi bi lahko vzpodbujali povratek izseljen cev. Kakor so že večkrat zahtevali razni deželni svetovalci, bo konferenca v Vidmu v decembru. Med razpravo o poročilu odbor nika Stopperja so spregovorili svetovalci Baracetti in Pellegrini (KPI), Pittani (PSI), Martinis in Urli (KD), Trauner (PLI) in predsednik komisije Ramani. Svetovalec Baracetti je najprej ugotovil, da bi morali zakonski ukrepi, ki jih preučujejo, upoštevati rezultate deželne konference o izseljevanju, zatem pa je govoril o ustanovitvi konzorcija in konzulte za izseljevanje. Rekel Je, da ne hi smela bati sestavljena samo iz funkcionarjev, marveč tudi iz kvalificiranih izseljencev. De-mokrisfanj Martinis pa je rekel, da bi morali o zakonskih ukrepih razpravljati člani tretje komisije, da bd jih lahko potem preučili pred konferenco. Rekel je tudi, da bi morala bita izseljenci neposredno zastopani v konzulti. Svetovalec Pellegrini je poudaril, da se konferenca ne sme omejiti samo na navadna poročila, marveč da mora pribi na njej do izraza neposredni izraz izseljencev. Glede pripravljalnega odbora konference je rekel, da ba morale biti v njem zastopane vse politične sile, ki delujejo na tem, da se rešijo vprašanja izseljevanja v deželi. Svetovalec Urli (KD) je rekel, da bi morali čdonprej ustanoviti konzorcij, ker bo podlaga za pobude, kd jih bo moral odbor sprejeti. Svetovalec Trauner (PLI) je poudaril, da bi morali biti v pripravljalnem odboru za konferenco zastopane vse stranke. O istem vprašanju je svetovalec Pdittcmi dejal, da ne srne biti to konferenca «o izseljevanju«, marveč konferenca ((izseljencev«, t. j. orodje, s katerim bodo lahko rešili svoja vprašanja. Pittani je nadalje rekel, da bi morali čimbolj seznaniti javnost s konferenco. Predsednik komisije Ramani je priznal deželnemu odboru, da je izpolnil svoje obljube, Id jih je dal tretji komisiji, in rekel, da konferenca res ne sme biti akademski sestanek. Toda udeležiti bi se je vendarle morali strokovnjaki za izse Ijevaoje, to je kvalificirane osebe, ki bodo sposobne reševati številna vprašanja, katerih se bodo lotili na konferenci. V kratkem odgovoru se je odbornik Stopper zahvalil svetovalcem za njihove pripombe in nasvete ter rekel, da jih bo deželni odbor upošteval zlasti ob sklicanju konference za izseljevanje. Komisija je odložila svoje delo na prihodnji teden, ko bo preučila za konski osnutek o prispevkih dežele za slikarski razstavi, posvečeni Tiepolu in Antoniju Sacchiju iz Pordenona. ODBOR ZVEZE BIVŠIH PARTIZANOV Z OPČIN vabi vse bivše borce, predvsem pa preikomorce, njihove dru* ske člane in prijatelje na IZLET V DALMACIJO Z OBISKOM KORČULE, VISA, HVARA, MAKARSKE IN SPLITA OD 1. DO 4. NOVEMBRA LETOS Potovali bomo z motorno ladjo ((Jugoslavija«. Odhod i® pra (ali z Reke) dne 1. novembra ob 17. uri (začetek vkrcavanj® ob 15. uri), prihod na Reko dne 4. novembra ob 20. uri. čdšče in hrana na ladji. Vsak večer ples. Premo- čene izleta so: V turističnem razredu — 24.000 lir za osebo. V prvem razredu 30.000 — 32.000 in 34.000 lir za osebo. Izletnikom bo po želji na razpolago avtobus za prevoz v per oziroma z Reke v Trst. Vpisovanje sprejemata trgovina s pohištvom REN AR n® ^ činah, Proseška ulica ali pa potovalni urad «AURORA» v Cicerone 4, tel. 29-243. Ob vpisu je treba pokazati potni list in vplačati 10.000 ostanek pa pred odhodom. Vpisovanje se zaključi dne 6. oktobra 1969. Šolske vesti Razpis izpitov Urad pokrajinskega zdravnika v Trstu razpisuje izpite za patent o usposobljenosti v zvezi z upa rabo strupenih plinov. Kdor se hoče udeležiti izpitov, mora poslati do 15. decembra prošnjo, o-premij eno s predpisanimi dokumenti, uradu pokrajinskega zdravnika v Ul. Zudecohe št. 1. Za pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na ta urad. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiumiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii NENAVADNA NESREČA V UUCI FLAVIA Kos kovinskega obroča hudo ranil zakonca Odtrgal se je od kolesa filobusa št. 20, ki je tedaj pripeljal mimo in kateremu je počila zračnica - Žena ima zlomljeno nogo, mož pa roko IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||l||||||||y KER SE JE TIHOTAPCEM PREVEC MUDILO... Karabinjerji po naključju odkrili skupino tihotapcev s cigaretami Rezultat: tri osebe aretirane, zaplenjenih 226 škatel cigaret, 4 veliki osebni avtomobili in radijski oddajno-sprejemni aparat Navadna globa zaradi prevelike hitrosti je bila povod, da so karabinjerji predsinočnjim nehote odkrili skupino tihotapcev s cigaretami. Financar.il, katerim pripada ta služba, so jih že poznali in jih zasledovala, vendar jih niso mogli zasačiti. Oboji imajo dober nos, se poznajo in vohajo že od daleč, zgodi se pa malenkostna stvar, mala napaka, nepredvidena ovira, ki je bolj nevarna kot nastavljena past. Karabimjerjd nimajo izrecne naloge, da zatirajo tihotapstvo, to je stvar finančne straže. Toda če se ponudi lepa priložnost... Potem bodo že financarji nadaljevali in temeljito opravili svoje delo, zaključek pa bo na sodišču: zaporna kazen in velike globe. V torek pozno ponoči, okrog 23. ure, je karabinjerska izvidnica zapazila velik avto. ki je drvel po cesti z nedovoljeno hitrostjo. Po radiu so obvestili drugo izvidnico, kd je šoferju dala znak, da se u-stavi. Plačati bi moral globo, toda bistro oko karabinjerjev je zapazilo, da nekaj ni v redu, obnašar nje šoferja in njegovega spremljevalca se je zdelo zelo sumljivo. Kaj imata za bregom? Ali ne bi malo pogledali v avto? In so začeli s pregledom. Glej, glej! Kaj pa je to? Dva zavoja cigaret. Medtem je eden zbežal, drugi pa je moral s karabinjerji na zasliševanje. Med zaslišanjem so karabinjerji marsikaj zvedeli in nato naglo u-krepaii. Lov se je nadaljeval na Trstendku, kjer so karabinjerji ne-kdldko pred 5. uro zasačili dvojico, ki je nakladala v velike osebne avtomobile sumljive zavoje. «Stoj!» je hil rezek klic. Enega so takoj prijeli, drugi pa je zbežal v grmovje. Revež ni imel sreče, o- praskal in pobil se je in kmalu je padel v roke karabinjerjev. Karabinjerji so seveda skrbno pregledali kraj in brskali po grmovju. Našli so 226 kg cigaret, med grmovjem pa je balo vse polno praznih zavojev. Računajo, da so tihotapci tam imeli skupno nad 10 stotov oigaret. Razpečali so jih torej že 8 stotov. Zataknilo se jim je skoraj pri koncu... zaradi prehitre vožnje z avtomobilom. Tako se pač včasih zgodi, če se človeku preveč mudi. Obračun prvega dneva: tri osebe aretirane, zaplenjenih 226 kg cigaret, 4 veliki osebni avtomobili in radijski oddajno-sprejemni aparat. Preiskava se nadaljuje. Karabinjerji. zlasti pa financarji, hočejo odkriti vse člene tihotapske verige, od kod in kako so dovažali cigarete kam so dih razpečavali in kdo vse je vpleten v to zadevo. V Ulici Flavia, pred poslopjem s hišno številko 9, se je pripetila včeraj popoldne nekaj pred 19. uro, nenavadna nesreča dvema priletnima zakoncema, 63-letnemu upokojencu Giovamniju Hrvatiču i Stane istrske ceste št. 5 in njegovi ženi, 63-letni Giovanni Glavini. Ko sta nič hudega sluteča stopala po pločniku, ju je nepričakovano zadel ter podrl na tla debel kos kovinskega obroča, kd se je odtrgal od zadnjega levega kolesa Globusa št. 20, kd je ravno tedaj privozil mimo in mu .je počilo kolo. 32-letmi Guddo Tonello iz Ulice Fa-br.i št. 8, ki je upravljal filobus, nemudoma obvestil o nesreči orožnike z glavne postaje ter bolničarje Rdečega križa. Obe žrtvi zle usode so nato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ženski ugotovili zlom desne stegnenice ter globoko rano na glavi, njenemu možu pa zlom desne roke. Oba so nato sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala huje poškodovana Giovan-na zdraviti dobre tri mesece, Giovanni pa približno mesec dni. Nesreča v delavnici openskega tramvaja V delavnici tramvajske postaje na Opčinah se je včeraj okrog poldne ponesrečil 58-letni Karlo Sosič iz Narodne ulice št. 104 na Opčinah. Med čiščenjem tramvaja je nepričakovano padel v 70 centimetrov globoko luknjo ter se pri tem hudo udaril v desno stegnenico. Ponesrečencu so nemudoma priskočili na pomoč delovni tovariši ter poklicali rešilni avtomobil RK, ki je Sosiča odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ga zaradi verjetnega zloma sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni. Hudo trčenje pri Orehu Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so včeraj popoldne o-krog 16. ure sprejeli na zdravljenje 18-letnega študenta Sergia Ar-gentija iz Ulice Flavia št. 17, ki se je ponesrečil pri Orehu. Zdravniki so miu ugotovili hude udarce in odrgnine po desnem kolenu in desni roki z verjetnimi kostnimi poškodbami. V bolnišnici se bo moral zdraviti prbližno 10 dni. Nekaj pred 16. uro se je Argen-t! peljal z avtomobilom fiat 600 (TS 61757) od Oreha proti Ml. ljarn, ko je v bližini restavracije «Alla Stazione« nepričakovano prišlo do nesreče, ki ga je privedla v bolnišnico. Na ostrem ovinku pred restavracijo je mladenič iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter zavozil na levo stran cestišča, po katerem je ravno tedaj prihajal z naspirotne strani avtomobil fiat 850 z registracijo TS 73619, ki ga je upravljala 50-letna Olga Stefani por. Gruber iz Ulice Flavia dl Stramare St. 53. Trčenje je bilo neizogibno. Obe vozili sta se pri tem precej razbili, telesne poškodbe pa je za-dobil le voznik fiata 600. Kmalu nato so na kraj nesreče prispeli agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo o vzrokih trčenja, ter bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenega Argentija pospremili z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico. Vpisovanje v otroške vrtce. Vodstvo ONAIRC sporoča, da bo vpi. sovanje novih otrok v njegove o-troške vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec nadaljevali obiskovanje vrtca, še da nes .25. septembra od 8.30 do 12. ure. Prinesti je treba rojstne liste -n zdravstvena spričevala. Ravnateljstvo državne srednje šo-le «Fran Erjavec« v Rojanu sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1969 70 dne 1. oktobra. Učenci se zbere, jo v šoli v razredih ob 10.30, nakar bodo šli v spremstvu profesorjev k začetni šolsk- maši. Ravnateljstvo državnega trgovske ga tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom gZiga Zoisu v Trstu sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1969-70 dne 1. oktobra 1969 z začet, no šolsko mašo, ki bo ob 8. uri cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo začel 2. oktobra, ob 8. uri. Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1969/70 dne 1. oktobra. Učenci svetoivanske šole se zberejo v šol' ob 10.45 nakar bodo šli v spremstvu profesorjev začetni šolski maši. Učenci katinar-ske šole se zberejo ob 8.30 pred cerkvijo na KaUnari. Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Levstik na Proseku sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1969/70 dne 1. oktobra z začetno šolsko mašo, ki bo ob 8.30 v cerkvi na Pro-seku. ‘Za oddeljene razrede v Sv. Križu bo šolska maša ob 9. uri v oerkvi v Sv. Križu. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja (France Prešeren« s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto 1969/70 začelo dne 1. oktobra 1969 z začetno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Naslednji dan. dne 2. oktobra 1969, se bo pričel relnl pouk ob 8. uri. Prosvetno društvo «Vesna» priredi v nedeljo, 5. oktobra izlet v Idrijo in v bolnišnico Franja. Vpisovanje v Ljudskem domu v prostorih »Albert Sirk« vsak večer od 20.30 do 21.30. SPD priredi 2., 3. in 4. novembra izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem ali s parnikom na otok Hvar. Seja deželnega urbanističnega odbora Včearaj zjutraj se je pod predsedstvom odbornika za urbanistiko De Oarllja sestal deželni ur. banističnl odbor. Na seji so proučili gradbene pravilnike in programe gradenj v občinah Tržič In štarancan, ki pripravljata skupno z Ronkaml splošni medobčln. skl regulacijski načrt. Obširne razprave se je udeležil kot strokovnjak prof. Piccinato, ki je dal razne nasvete. Na seji so spregovorili profesorji Costa m Seme-ranl, dr. Falzarl, Inž. Cola, dr. Piša, inž. Benedettlni in Inž. Gen-tilli. Oba programa bodo morali spopodnifl v pričakovanju obširne ozemeljske ureditve, v katero bo treba vključiti Industrijske, turistične ln rekreacijske pobude ter seveda načrte za gradnjo stanovanjskih naselij. šolske knjige m vsakovrstne druge šolske potrebščine lahko že zdaj naročite pri Uiadki TRST - Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 41-792 Razstave V organizaciji tržaškega ®e-,inega kulturnega inštituta in . »ra- sindikata slikarjev, kiparjev _ ^ fikov bo v prostorih nemškcs, , 29 tu ta v Trstu v Ul. Coroneo p. t.m. do 22. oktobra razstava ujvl tih tržaških likovnikov. Na . pa. bodo prikazali svoja dela nelutti, Tulilo Gombač, Dino. ianis , Eva Ronay, Luciano zani, Eva Ronay, Luciano ‘^gta in Ernesto Zenari. Otvoritev ^ ^ ve bo v ponedeljek, 29. t,rn' Oučio ur’. Razstava bo zatem odPP®^ stvu vsak dan od 17. do 20. »a- Nazionale 16.00 «Le pištole oc‘ gniftei sette«. Technicolor- _ ja|. Fenice 16.00 «La lunga onSF* la« .Gregory Pečk. TechnKO /sta Grattacielo 16.00 «Sento che "j,ein- succedendo qualcosa». JacK .-.uro- Tecri1*10- mon, Catherine Deneuve. Ior- pH*r Pa°' Eden 16.00 »Porcile«. Film F!« Aj. la Pasolinija. Pierre Cletnen ’gjSt. berto L on e llo, Ugo Tog^aZ^ni mancolor. Prepovedano 18. letom. ,m fel- Excelsior 14.30 «Satyricon». pj0el. linija. Martin Potter, M^aiicoiot’ Lucia Bose, Capucine. Tecn Panavision. hiimen18 Ritz 16.00 «Vivi o preferlSia»° morti«. Nino Benvenuti, u Gei.ima, Eastmancolor. ht Filodrammatico 16.30 «Wehrrna*-. o- v , Novak- ra zero. Z. Hubner, J- cann0" Alabarda 16.30 «La porta fle‘ R cone«. John Garko, Irina Dem«- • - lorscope. ratheti' Aurora 16.30 «La matriarca«. ^elane Spaak. Technicolor. no mladini pod 18. let0*;„mpiuta’ ..v mrauim iu, *--- ..rtipU'*" Cristallo 16.00 «Missione p£jn stop, bacioni Matt Helm». n;Co-Martin, Elke Sommer. 1 lor. potnf Capitol 15.30 «La plscin®«- h„ico »pnoi 15.30 «L.a piscu'--; .pnk” Schneider, Alain Delom 1 šj p-lor. Prepovedano mladim p letom. hnic°,l>r' Impero 16.30 »Franklin«. Pef Vittorio Veneto 17.00 ((Crisanie^da. anteni,1 un delitto«. A. Delon, J- Technicolor. Prepovedano pod 14. letom. M ut£l' •!< Ideale 16.OO «Per M gusto “^arti»' dere«. G. Craig in George ^ Technicolor. . an:acti0,' tj Abbazia 16.00 «Due occhi dl g (j Terence Stamp, Joan Pettet. ^ color. ^ la KINO «|R!S» riCOF1 danes ob 19.30 TecluuC avaraturistična film: ^01® LA BATTAGLIA Dl Igrajo: John Wayne, JH'/rvey Wi/im a r Ir T 1 rftllCC VVidinark, Laurence KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Technl^ film: UNO DOPO L ALTRO ^ Igrajo: Richard Harris on Pamela Tudor Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN P° Dne 24. septembra l9®9 pa -e Trstu rodilo 13 otrok, utnn 9 oseb. fierpe; UMRLI SO: 86-letna Mari« vann> tic vd. Tolusso, 59-letni L'A?zon1' ApoMonlo, 75-letni A n te n ote 59-letna Giovanna Sirca vd. j da" sa, 85-letna Adelaide Alderisi®'BOper' star Michele Pughese, 65‘* nisedf^; to Buda, 80-letna Micbela gido11, vd. Marzek, 75-letni G ovanm REPENTABOR Restavracija «KR AS» Vam nudi vsak Četrtek svoj nagrajeni kraški menu. Telefon 227113 ODPRT JE NOV KAZINO V UUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem «MIlanu» s sedežem v modernem, izbranem In središčnem HOTELU SLON ROULETTE. BAGCARA Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavami, slaščičarna, sladoledarna, snack bar CHEMIN DE FER BLACK JACK DNEVNA SLUŽBA lEK^ (od 13. do 16. ur*' A1 AlhAlabarda. Istrska ul ANnidUdlUd, IbLrMAd IV” c leno, Ul. S. Cilino 35 tedsednik IS SRS Stane Kavčič se rokuje z delavci in pomorščaki jugoslovanske ladje, ki je pripe-r’ ljala les v pristanišče tovarne SNIA Viscosa, od koder je izkopan plovni kanal do morja ^"""■niuiiinMiii.iiiiiliiirmiiiliPUMlimniiiiimiiiil im t milili Majhna posledica velike stiske za prostor i i * • -v.-, t . . v Zaradi parkirnega prostora in obračunavanje s pestmi spor Ni se moža hotela umakniti s prostora, ker ga je varovala za svojega ■ Zaradi neporavnanih računov je razbil šipo na vratih J^bdvčerajšnjdm zvečer je nena-čLapr^pik- nriftetfmil mimoidoče dogodek pritegnil mimoidoče Nabrežju N. Saiuro. Pred po št. 24/5 sta se moški in tako ognjevito prepirala, da t Jhorala nastopiti policija. Vzrok j^buririiirii J—I ______J| _________ fert- Posledice, je bil spor zaradi Samega prostora, utelofcni trgovec Giovanind Di Da z Nabrežja Grumula je med parkirnega prostora za tj. avtomobil zapazil pred orne poslopjem prazen prostor tojr;0 je usmeril svoj avtomobi’ iču,4 ivvHii ter se začel w—j«iljdvega prepira, ki je ime) ^^Prepirljivca tudi neprijetne te-ie bil soor zaradi robu ceštišča j.-"«l pomikati proti prostoru. io ni usnelo, ker je stala na praznega parkirnega prostora bolničarka Aurora Porcella Id- Hrabar iz Ulice Battera št. 24. UJJtnobilist je nekajkrat zatrobil, Kjjhska se ni umaknila, zato ie nadaljeval svoj manever, da s tem prisodil, da bi mesto a?^tiila. čeprav jo je pri tem z zadnjim odbijačem v ko toj11 se ženska še vedno ni umaa Nasprotno: avtomobilista jc amerjati ter se vanj zagnani ko je izstopil iz avtomobila fcbt j0 vprajai za vzrok njenega (tPepravnanja. Na.oadla ga .e tj^pbti 'n pestmi ter mu celo jfgala jopico. ^klientom, ki jih je ssm Di Da b,,® takoj za tem poklical, je raz w£tena ženska povedala, da je par-ijčj*1 prostor varovala za svojega It^k, ki ni mogel zaradi prevel' Prometa pravočasno priti iSJbotelnm iz nasprotne strani c< kjer je bil ustavljen fairba prepirljivca sta se morala v^kli lažjih poškodb, ki sta sd jih V^Zdejala. zateči po zdravniško h?Poč. Oba sta sl tudi pridržala dio sodnega postopka, djffecbvterajšnjdm zvečer pa je bilo )5Jkvadino živahno tudi pred 3 «Giulia» v Ul. GiuMa 41. Močniku pred vhodnimi vrati sv.‘a gruča mladeničev, krog njn ^ajna skupina radovednežev, sre pozornosti pa je bil 19-letni Ipto Valanta z Lonjerske ceste £175. Mladenič je bil hudo po po desni roki ter sitno raz-jjfjen, da so ga morali njegovi tSjf^riši leprestano brzdata in m1. Nenavaden prizor je premo.,1 fi Prihod policijskega avtomobile, hphte je poklical sin lastnika orne-a^ega bara, 18-letni Davide Grig’0 “Drevoreda XX. settembre, ki je X'o prej najhuje občutil Valen-.levo razburjenost. Povedal jim ul da je Valenti prišel v njegov jr*M okrog 23. ure v družbi prija {“‘Jev. Bil Je že tedaj precej raz 2*tJen ta je od Grigia zahteval ! oj mu poravna račune, ker mu 2®*aj priteče. Valenti je bil namre' Jjbj čas uslužbenec lokala in ko je r°je delovno mesto zapustil, mu ? lastnik lokala le delno izplačal 2$>to, ki bi jo moral prejeti po rPUstu. Tako je vsaj zatrjeval v Jmjih zahtevah. Grtgio mu Je tedaj Zvrnil naj se vrne naslednjega X da se bo lahko podrobneje ; tfbonil z njegovim očetom, ki je 'etjttjk. lokuia. Ta odgovor pa je mladeniča še bolj razburil in v nenadhem navalu srda je z nogo silovito branil v spodnjo šipo vhodnih vrat, da se je z glasnim žvenketom sesula na tla. To pa mu očitno še ni zadostovalo, zato je z desno roko mahnil še po zgornji šipi in jo razbil. Pri tem pa se je hudo porezal po roki. V takem stanju so ga potem tudi našli &-genti. Seveda so najprej poskrbeli za prevoz ranjenca v splotšno bolni inčo ter zato poklicali bolničarje Rdečega križa. V ambulanti za prvo pomoč so mladeniču rano zašili ter ga pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni. V baru so medtem agente zaslišali nekaj prič ter sestavili m pisnik, Grigia pa povabili naj zadevo, če se mu zdi, prijavi na kvesturi. Utopljenec v Margheri je bil Avstrijec Policija je končno rešila zagonetko v zvezi z utopljencem, ki so ga v nedeljo, 14. septembra, potegnili iz nekega obcestnega kanala. napolnjenega z vodo, v Mar-gherl. Utopljenec ni imel pri sebi nobenega dokumenta, sporočili so le to, da je pr.bližne starosti 20-25 let, sredince rasti, oblečen v modri blue-jean in črno jopico. Včeraj pa so sporočili, da gre ga 27-letn-ega Edwarda Hammerja iz Rosenthala v Avstriji. Mladenič je imel svoj čas že opravka z italijansko policijo in je ravno zaradi tega prišlo tudi do njegove inden-tifilkacije. Kot je znano, je mladenič ukradel avtomobil (mini morri6 z registracijo Roma E 35557), s katerim se e v Margheri prevrnil v obcestni kanal, dan prej v Trstu v Miramarskem drevoredu pred poslopjem «Cedas». Avtomobil je bil last barona Giovartnija Battika Parislja. Deželni prispevek za cesto na Bernadijo Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro je podpisal odlok, s katerim bodo podelili 76 milijonov lir prispevka za zgraditev drugega dela turistične ceste na hrib Bernadijo v tar-čentski občini. Skupni izdatki za ta dela bodo znašali 95 milijonov lir in dežela bo prispevala omenjeno vsoto na podlagi zakona št. 32 z leta 1965., ki predvideva do 80 odstotkov prispevka za ureditev turističnih cest. Dežela je že prispevala 28 milijonov lir za prvi obrok del, ki je stal 35 mili Ionov lir Skupno bodo torej izdali za to cesto 130 milijonov Idr, od katerih bo dala dežela 104. gosdovansko državljanko, pri kateri so našli 750 tablet in 72 stekleničk zdravila «Gerovital». Omenjena poživitaa sredstva, je ženska hranila v veliki usnjeni torbi med ostalo osebno prtljago. Žensko, ki je prispela v naše mesto z vlakom, so stražniki ustavili na Trgu Liberta tej jo nato odvedli na poveljstvo na pomol P.lil Bandiera. Tablete in stekleničke so zaplenila, žensko pa prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapljenja in kršitve zdravniških zakonov. «Geravitai», posebno poživilno sredstvo, ki menda vrača priletnim osebam telesno in umsko moč, je namreč v Italiji prepovedan. V teku je nadaljnja preiskava za izsleditev morebitnih ostalih oseb, ki so odgovorne za prepovedano razpečevanje tega zdravila. (Veneri tattuate), Chizuko Arai in Toru Abe. Japonski barvni film; mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Montecrl- sto ’70», P. Brasseur in A. Du-perey; francoski kinemaskopskt film v barvah. 7 rriV AZZURRO. 17.00: «Eat-it», P. Wolff. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «Arcangelo», V. Gassman, P. Tiffin. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «Funny Girl.i, B. Streisand. Omar Sharif. V barvah. '»m <*orirn SOČA (Nova Gorica); ((Veliki Mac Lintoch«, ameriški film — ob 18 In 20. DESKLE: «Goldfinger», angleški barvni film — ob 17. in 20. SVOBODA (Šempeter); ((Junaki a-viacije«, ameriški film — ob 18 in 20. RENČE. Prosto. PRVACINA: «Zadnji klici), ameriški film — ob 20. ŠEMPAS: Prosto KANAL: Prosto. DEZliRNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel 29-72 TR2IC Danes ves dan m ponoči Je v Tržiču odprta lekarna »Centralen, P. della repubblica, tel. 72341. Udeležence izleta v Zagreb v nedeljo, 28. t. m. opozarjamo, da bo odhod iz Gorice, na Travniku, zjutraj ob 5. uri po legalni uri. Zato priporočamo udeležencem, naj ne premaknejo kazalcev na svoji url in pridejo ob času na zbirališče. Nlji "M*!.......... m M> VlS^^r^OT) ffi, H |