Glasnik S.E.D, 39/1 1999, stran 65	poročila OBZORJA STROKE
ali za posameznike. Pozitivni odmevi prihajajo tudi iz tujine. V poletnih mesecih so nas naprimer obiskali trije eminentni evropski kolegi: prof. dr. Alexander Fenton, direktor European Ethnological Research Centre iz Edinburgh«, prof. dr. Caetano Fomi in dr. Franeesca Pisani, direktorica svetovno znanega milanskega Museo Lom h a ni o di storia dellagricoltura, francoski kolegi pa so nas kot posebej vabljene prosili za predstavitev nastajajočega muzeja v prvi številki kvalitetne nove revije L'Alp, ki od jeseni izhaja v Grenoblu.
Napredovanje projekta prenove Slovenskega etnografskega muzeja vzbuja nemajhno pozornost. Tako smo bili konec julija preteklega leta obveščeni, da predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan "z veseljem sprejema častno pokroviteljstvo nad projektom novega Slovenskega etnografskega muzeja". Ob koncu leta 1998 smo s 25% finančnim deležem MOL v okviru akcije prenavljanja fasad (Ljubljana moje mesto) in s 75% finančnim deležem MK začeli s prenovo objektu 27., naše razstavne hiše. "Obsojeni na čakanje na celovito prenovo smo kot dobri gospodarji začeli pri strehi, s tako imenovano peto fasado, ki je bila pred nekaj dnevi že končana.
O problemih v tem besedilu ne nameravam pisati. Kot kaže, bo potrebno vedno znova opozarjati na nujo čimprejšnje prenove naše razstavne hiše. Menim, da bi pri določanju prioritet na področju investicij v kulturi glede tega ne smeli pozabljali na eno izmed nedvoumno zapisanih obvez novega zakona o varstvu dediščine - na zagotavljanj« njene javne dostopnosti.
Zdenka Torkar Ta/tir
POROČILO 0 DELU KUSTOSINJE -ETNOLOGINJE V MUZEJU JESENICE
V	LETU 1998
V	Muzeju Jesenice skrbim za spominske in etnološke zbirke oziroma za nemoteno obratovanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi, Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. deloma ludi za spominsko zbirko v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici in Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Skrbim še za zbiranje etnoloških predmetov za oblikovanje trenutno še depojske etnološke zbirke na sedežu muzeja.
^ lanskem letu sem pridobila 172 novih predmetov (37 etnoloških, 67 kulturnozgodovinskih • Prcšerniane in knjig za spominske zbirke, 61 Predmetov iz opuščenega obrala jeklarne) ter 56 enot arhivskega gradiva (gledališki listi). Več kot pol leta sem potrebovala za kompletno ¡"ventarizaeijo muzejskih zbirk v Prešernovi in Flnžgarjevi rojstni hiši (skupaj 835 inventarnih enot, od katerih je 385 etnološke vsebine, 348 kulturnozgodovinske vsebine in drugo}.
V	razstavnem muzejsko-galerijskem prostoru Liznjekove hiše sem organizirala gostujočo muzejsko razstavo panjskih končnic z naslovom '^¡povedi s panjev ter dve likovni razstavi. Realizirala sem ludi lastno občasno razstavo 270-ih miniaturnih posnetkov /¡belk (leseni izdelki) Planeta Zugvvitza z Jesenic s spremljajočo zloženko in razstavljenimi teksti.
V	Prešernovi hiši sem sodelovala pri prenovi stalne razstave knjig in ''kovnih del v galerijskem prostoru, ter delala na projekiu za novo razstavo z naslovom Življenje in delo Dr. Franceta Prešerna, ki jo bomo odprli v istem prostoru ob 200 letnici pesnikovega rojstva, Organiziraja in vodila sem tri muzejske prireditve oziroma spominske slovesnosti s kulturnim programom in pogoslitvijo obiskovalcev ob
obletnicah smrti in rojstva pesnika in pisatelja, in sicer dve v Prešernovi in eno v Flnžgarjevi rojstni hiši ter sodelovala pri organizaciji ko I cd o vanju v slednji.
V	sodelovanju z Muzejskim društvom Jcseniee sem organizirala in vodila muzejski večer v Kosovi graščini z avtorjem - izdelovalcem več kot 600 miniaturnih posnetkov zibelk vseh slovenskih pokrajin, držav ['.vrope. Azije in Amerike.
V	prostorih rojstne hiše Matije Čopa sem z osmošolkami OS Koroška Bela izvedla clnološko delavnico mesenja in peke kruha v krušni peči. Za nov vodnik Prešernova Vrba, ki je izšel ob 8. februarju v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, sem opravila redakcijska dela. Objavila sem dva krajša članka (o razstavi zibelk v jeseniškem časopisu muzejskega društva in o muzejski zbirki v Prešernovi rojstni hiši za Delov Kažipot ter skrbela za sprotno medijsko obveščanje o vseh omenjenih muzejskih prireditvah oziroma razstavah.
To naj bi bilo na kratko vse. Seveda so bila še kakšna menjša opravila in posredovanja najrazličnejših podatkov obiskovalcem, predvsem šolarjem, dijakom in študentom ali pa posameznim inštitucijam. Sodelavci Muzeja Jesenice smo se v lanskem letu odpravili na dve strokovni ekskurziji in si ogledali muzeje in njihove zbirke v Celju, Slovenj Gradcu, na Ravnali na Koroškem ter Železniški muzej v Ljubljani in Šmarno goro.
Zanimivo bi bilo zapisati tudi nekaj o raznovrstnem in plodnem delu ostalih strokovnih delavcev Muzeja Jesenice in sploh vseh zaposlenih ter o pomembnem deležu, kije bil opravljen preko programov javnih del a to bi že preseglo zastavljeni okvir tega zapisa. Ne bo pa odveč omemba števila obiskovalcev vseh muzejkih lokacij oziroma njihovih stalnih razstavnih zbirk in občasnih razstav, V letu 1998 beleži Muzej Jesenice 51878 obiskovalcev. Likovne in muzejske občasne razstave v Kosovi graščini na Jesenicah si je ogledalo 4093 obiskovalcev, železarsko zbirko v Ruardovi graščini na Stari Savi. ki je bila čez poletje zaradi nujnih del uredilve ogrevanja zaprta, si je ogledalo 2690 obiskovalcev, Čopovo spominsko zbirko 4492, Prešernovo rojstno hišo 20354, Finžgarjevo rojstno hišo 10993 in U/njekovo hišo s stalno etnološko zbirko ler občasnimi razstavami 9256 obiskovalcev.
Damjana Fortunat Černilogar
TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA-LETNO POROČILO 1998
Tolminska muzejska zbirka je v oseminštiridesetleinem delovanju pridobila bogat fond. V zadnjih letih se je tudi prostorsko in kadrovsko okrepila (do leta 1995 jc bil zaposlen samo en kustos, trenutno pa smo trije). V novih pogojih dela smo pričeli z organiziranjem različnih prireditev.
Poročilo o dejavnosti oddelka
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Marko Grego, višja kuslodinja zgodovinarka Damjana Fonunat Černilogar in od 1. septembra 1998 arheolog pripravnik Miha Mlinar, Iz programa javnih del so bili v muzeju zaposleni trije delavci.
Obnova muzejskih prostorov
V	letu 1998 smo nadaljevali z obnovitvenimi deli. Investitor je bila KS