I PoGfični pregied, U -i š i' « j • a I A 1 • k s i h d • r, kisat.it »«•ii «lalj« šast\ u« Fraacoskftm in osobit« v Pariz«. st j« Tr»H ¦azni t Baograd dn» t2. t. m. Naii lifiaiiio ¦• i • i s ( r s t t • ihm jaaT» iamenjaTO kront z dinarjeai t sOTttKmDrjB 1:4. Pbj «l»*i«fer»tf1hi»-8Mt«1iKMi»i dRlčaai s« np'vr* tas? ¦rezno, poSteno in z narodom fintefi Jugoslorftat. 9\ana dan so je objavljaio protosle proti tej vladni aaka-ni. Tudi Ljudska stranka in Kmečka zvaza st« odposlali tozadevni protest v Beograd. Jugoslaviji pripade od splošne vojn« odškodnine od ene do poldruge milijarde frankov. L n ž i g k i S r b i, ki bivajo 50.000 po Številu, na Saksonskem v NemSiji dalefi na okrog t okolici mesla Bautzen (Bndišin), so poslali svoje odposlanco v Beograd. Ti odposlanoi lužiskih Srbov so izrazili Željo, da bi s« radi lužiški Srbi s svojimi rodbinami vred nasolili kje v Jugoslaviji. Lužiški Srbi so dokaj premožni in bi nam bili v Jugoslaviji prav dobro došli. Ministrstvo za agrarno reformo razmiSlja o ttj želji in nakani bogatih lužiških Srbov. NaSe prehranjevalno ministrsttO je osnovalo v Trstu poseben odsek, ki bo prevzamal vse blago, ki bo došlo za našo držaro t Trst. Mmtrikn. Od st^ani a«i«Fiške vlade s» _yt aa*l «ste» odper proti boljševiSkema gibanju, ki se j» »aieto a tso silo girifi po Ameriki. Amerika je aaprln 2407 boljSeTikov, katere bo izgnala v Evropo. Vsi ti D©li9«Tiki v Ameriki so ruski židje, ki so mislili TtilietepMi ˇ Ameriko za 940 milijonov K ponarejeniH ba*k)rf«tif. Predsednik Wilson Bo steM«al »v©t zveze narodov v Pariz. Italij«. Kakor poročajo najnovejše vesti, so zaieli Bali-|ani izpraznjevati in zapuščati razaa mtsfti, kattraso držali zasedeim po Dalmaciji. jfJttoieJiii. t-P«kom i«ga ffldna a« bodo zaž«Ie ao\•seje mirovne konference. Poglavitne seje se bodo vr-Sile v svefu Setvoriee: Lloyd George, Clemenceau ,Wallace in Nitti. Novim predsednifom Francoske bodebaje izvoljen Clemenceaiu ki namerava po končani izvolitri odpotovati v Zedinjen« držar« S«Tern« Amerrke glede zveze narodor. Nr««iia. V v h o t u i s v e t v Parizii j« sklenil, da s§ ne sme nikdar vefi povrniti r Kemcijo vladarska hiša HohenzoJlerncev, v ATStrijo pa ne Habsburžani. Ententa zahteva od Nemčije lzro??itev 1590 oseb ententnemu sodnemu dvoru. Nemška vlada se upira tej izročitvi u; grozi z ostavko, ako bo moraVa izTrgiti to ent«ntno zahtevo. Čobosluvašk.i. Cehoslovaška r e p u b 1 i k a je ž« izdelala svoj usfavni načrt: med lc-ni, ko s;i uašim v Beogradu vladajodim demokratom in socialisfom niti ne sanja ne o kakem tozadevHem gaortu. Cehoslovaška j e u v o z i 1 a v našo državo v dobi G mesecev za 51 ir.ilijonor eehoslovaških kron blaga. NaŁ ministpr za {rgovino, demokrat dr. Kramer, pa nam šo nič ne zna sporočiti, kolike svote znaša naS izvoz in4uvoz. Zopet — dcmokratska zmožnost! ¦ Po Cthosloraški se vedno bolj in bolj širi kulturni boj. Izpeljati nameravajo popolno lofiitev corkve od državc. To protiversko gibanje zelo pospešuje češka duhovščina, ki pripravlja odpad od rimsIre eprkve in nstanovitev ceške narodne oerkve. C e ii o s 1 o v a S k a ja dobila v Ameriki posojilo 25 milijonoT dolarjer. ATstrila. Gospodarsko stanje t ATstriji je tako obupno, da se ne bo dalo urediti. Vrednost avstrijske krone pada in pada: draginja je pa vedno večja. Slabi kruh, ki je stal zafietkom januarja t. 1. 2.40 K, je posko&l zdaj na 5.25 K, moka od 3 K 1 kg na 10 do 11 K. So resni in veliki dvomi, ali bo zamogla Avstrija sploh vzdržati kot saraostojna Ijudovlada. Da povzdigne Avstrija svoj kr«dit \- ino/.ernstvn, zastavlja svoj tobačni monopol in razne nmetnine. Avstrijsko finančno m i n i s t r s t t je že izdelalo načrt o oddaji premoženja, ki bi se zaoenjalo pri 20.000 K premoženja z oddajo 5% in pri vsakih 20.000 K več bi poskočila oddaja za 2% vlgje. Pri tej premoženjski oddaji j^ričakujejo 12 milijard K dobodko^. Madžarska. Madžarska mirovna delegacija je ž« odpotovala t Pariz. Mirovni pogoji za Dgrsko bodo po Irancos kih izjavah zelo strogi in trdi, radi s silo zatren« boljševiške vlade na Madžarskent. Po€ boljševižko strahovlado znanega Bela Kun je bilo «a ]VP»džars kem po nedolžntm usmrftenih 47Č0 ljwli. Bolparija. Na Bolgarskem je izbruhnila Tsled ob6m, prehude draginje ob5na stavka. Med v«j«gfv»aii i» stavkarji je priglo veSkrat do krvavih sp«pa<Ttr, ki s« zahtevali na stotin« >OT«>Skih žrt»r. O I • m i i t e namtrara Tttriija zašcti z Yi%.%%% ložmi proti GrfBS. T u r k i so ponerili p» p«r«iiHk 26 &asa r*\n» <.206.00« Armmvr. ¦i 9l9umoq ,..> ^nma^. P» c»l i R» » i j i diTja b#j *»liš«»j|KiT f>r»ti nrotiboIjMri&i armadi. Bol.ii»riki »HMSDj^p p*rs6i. R« r«» prptlboljlttr!91rt arima3» a* MuftMptfM«, p9~