N. - r . W -' t -	■
r-	•ST.
y\	
’ ■	-r
4	
Jfc v	: Ar-." 1*'
»ts :	*-
'V- Si V, •
. s~' ■	«£/	,	_	lr;.
70^
Pt r ’ /	,*-•;■
/
/. '
r^ccrv*
•v; // "r&7y
* y . /■/
' ■ // :
■ ■	■	■	>r	■	-
■
a ■■ -r^
// T
■ -/47 /; -
't -
Ir-.'**
*
Združenje pletilcev sa dravsko banovino v Ljubljani
sporoča, da bo- občni abor združenja r nedelje dne 0. aprila ob 9. uri dopcl&no v pritlični dvorani Zbornice za. trgovine1, obrt in in-clr ust rije- v Ljubljani, Beethovnova Ulica št. 10 s tem dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
8. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Določbe prispevkov za leto 1988.
6. Proračun za leto 1833.
7. -Samostojni predlogi.
•6, Slučajnosti.
Ker je verjetno, da ob določeni uri ne bo navzočnih' zadosti Stanov, se bo sklepalo- o- predmetih dnevnega reda en« ar® kasneje, tedaj cb 10. uri dopoldne.
Samostojni predlogi se morajo po čl. 387 obrtnega zakona pred-jtečiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom.
V Ljubljani, dne- 15. marca 1838.
Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Henrik Franzi.	Karl	Soss.
Bwq SeSsSni sadeči Marffe©Fa
m^fam&fosšs gospodarskih krogov
Protestiramo:
\V, poslovnem svetu Ljubljane je povzročila veliko razburjenje vest, da sa bodo odpravili denarni
pismonoše in da bodo dejfar raznašali navadni pismonoše. Že sedaj sb ti preobloženi s pjfeemskimi pošiljkami in k« odhajajo s pc-Ste, so nekateri tako natovorjeni, da se komaj gibljejo. J&daj naj ti reveži še prevzamejo skrb za denar! Kako naj bodo/tej nalogi k-o-s, je uganila, ki je >nc reši nihče. Ker je pfittnonas tudi mnogo premalo, člondSajo pisma zla-sti v oddaljene jše kraje: mesta zelo kasno. Kaj naj sedaj ljudje ves dopoldne
,2aka^
Pošta je prometna ustanova in kot takšna mora vedeti, da je hitrost dostavo -ena njih prvih nalog, če se te u&Joge ne zaveda, potem ni dorasla';svojemu poslu. Če s sedanjim števile-m pismonoš ni -zadostno ekspe&itivno, mera pač nastaviti nove. Dfch-c-dkov ima itak -dovolj, da to st
Zdf se pa, da se %>če tiokdo proslaviti s tem, da varčuje pri
vžjj?alicah.
Že nekaj let se bori -mariborsko gospodarstvo za razširitev že davno popolnoma izčrpanih telefonskih -kablov. Ker se- zadnja leta -dodelitev telefonskih aparatov izvršuje le v onih redkih primerih, ak-o kdo telefon -opusti, je naraslo število reflektentov na novo aparate že na blizu 200. Upoštevati je treba, da ije -dobil Maribor sv-ojo (telefonsko napravo, omejeno- le na [določeno število naročnikov, v predvojni dobi, ko je bil še malo-pomembno mesto, nazvano predmestje Gradca, skoraj brez vsake industrije, brez tujskega prometa itd. Od takrat, zlasti po vojni pa se je- Maribor razvil v važno indur sirijsko, turistično-izhodno obmejno- mesto, ki se je tudi po številu prebivalstva podvojilo. Da tako- telefonsko omrežje ne more več ustrezati sodobnim -gospodarskim potrebam ije jasno vsakomur, ki pozna raz-voj Maribora, Razinotrivajoč finančno stran gornje zahteve -je pripomniti, da so sedanji kabli že- skrajno- obrabljeni in se morajo venomer popravljati. Samo snežne poškodbe stanejo vsako leto 20 do 30.000 dinarjev, da o silnem telefo-nsko-prometnem zastoju cb takih -prilikah ne govorimo-. Potrebščine za obnovitev iri razširjenje te telefonske naprave za 200 naročnikov bi znašale največ pol milijona din, ki -bi se krile na -ta način: inštalacijske pristojbine znašajo za vsak aparat okoli 800 din. Ker bi bilo 200 novih naročnikov v najkrajšem času izpolnjenih, bi debil poštni erar že vrnjenih 180.000 din, povprečna letna najemnina bi znašala-— malo računano- — 200.090 din, medkrajevni govori bi se- povečali letno za najmanj 150.000 din. Iz tega sledi, da bi bila investicija v
llveli da -treh letih krita in bi potem d-omasima -pesrne-mu «-■**».»
pe dohodke, našemu gospodarstvu
Maribor in njegove- -okolico bi bila ustanovitev podružnice Poštne hranilnice. Kakor je statistično dokazano, je imela koncem 1, 1937. centrala Poštne hranilnice v Beogradu 7637 čekovnih računov, podružnice pa: Zagreb 7145, Ljubljana 6-84*2', Sarajevo 2-310 in Skoplje 1467. -Finančni minister je z novim pravkar sprejetim proračunom dosegel pooblastilo, da -more dovoli!: potrebne kredite v breme dohodkov Poštne hranilnice, ki so znašali v preteklem letu čistih 61,404900 din, za ustanovitev novih podružnic -v Dubrovniku, Splitu, Sušaku in Podgorici. Čudimo se, da je g. finančni minister pri ustanovitvi podružnic pozabil ravno na Maribor, ki ima v prometu s Poštno hranilnico- vendar čisto drug pomen, kot n. pr. Podgorica s 139 ali pa Sušak s 105 imetniki čekovnih računov. Maribor ima sam nad €90 čekovnih' računov, z okolišem bivše mariborske oblasti pa 2170, t. j. mnogo več kot -Skoplje, kjer se že davno nahaja podružnica Poštne hranilnice. Da je naša zahteva tembolj utemeljena bi bilo omeniti, da je bilo v letu 1937. samo na mariborskih mestnih poštah okroglo 237.000 čekovnih' in hranilnih vplačil, ki sc- znašala nad 371 milijonov -din, izplačil pa 98.000' v iznosu. 488 milijonov din.
Iz navedenih razlogov se vidi, da niso zahteve mariborskih gospodarstvenikov nikaka utopija temveč živa potreba važnega obmejnega -mestat Jdjje že- 3ito v®*-nega zapostavljanja inTnškT LTrTTffiTFTte smsifio odnehati navedenih vseskozi upravičenih zahtev zlasti še, ker ne pomenijo; za državo nikakih novih bremen. Zato je tudi hvalevredno, -da je cnvcev na sv ojem -obč-
žče je razsodilo, da je ta zahteva tuje veleb-lagdvnice v za-konu popolnoma -neutemeljena. Mogli bi mirno dostaviti, da se nikjer na svetu ne bi upala tuja družba sploh vložiti takšno tožbo-.
Edvard Mandel Ho-use, dolgoletni politični: svetovalec pok. ameriškega predsednika Wilsona, je umrl v starosti 80 let.
V senatu je imel Mussolini velik govor o vojaški sili Italije. Dejal je, da so meje Italije žs po naravi z Alpami, ki so ena sama utrdba, dobro utrjene. Pri 44 milijonih prebivalcev more Italija mobilizirati 8 milijonov vojakov, če pa mobilizira še mlajše letnike, more postaviti 9 milijonov vojakov. Vsa ta vojska pa je- tudi dobro opremljena in v 876 tovarnah, dela »80.000 vojaško discipliniranih delavcev neprestano ge-ire-bn-o-orožje. Italija pa jo tudi močna pomorska sila in v gradnji je zv, četrt milijona ton. novih vojnih laoij. Glede podmornic pa je Italija že danes prva sila r.a svetu.
Italija ima v svojih zalogah dovolj nafte, da ta zadostuje za ' dc-igo dobo. Pred. štirimi leti se je začela reorganizacija italijanskega letalstva, ki je dala sijajne rezultate.
Ih kakovosti so- italijanska letalu, med prvimi na svetu, glede števila letal Italija t-u-di ne zaostaja za prvimi silami na svetu in 58.009 delavcev dopolnjuje dan za dnem italijansko letalsko sUo-. Italija Ima danes skoraj 30.900 izvežbanih pilotov, ki so vsak hip pripravljeni, da zasujejo nasprotnika z najbolj učinkovitimi in najbolj strašnimi -bombami. Med narodi na svetu velja samo njih vej&ski potencial in samo po tem se ravna tudi Italija.
Za pirhe lahko najugodneje kupite v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani: nalivna peresa, pisemski papir, vizitke, vsakovrstne- gt> Gctardu Braslovčah, Ormožu, pisalne potrebščine, razglednice j Maribcru_
idr. Oglejte mažo bogato izbiro pa- g aprila: v Žužemberku, Pclš-
Na torkov živinski sejem
v Mariboru
so prignali 4 konje, 10 bikov, 91 volov, 239 krav in 14 telet, skupno 358 glav živine. Povprečne prodajne- cene so bile: debeli voli 4‘50—5'50 (za kg žive teže), p-ol-debeli voli 3'9G—4‘50, plemenski voli 475—6, biki za klanje 3’50 do 4'30, klavne krave debele 4 do 5, plemenske krave 4—510, krave za klobasarje 2'50—3‘25, molzno krave 3‘50—4‘50, breje krave 375—4'25, mlada živina 4'40—5'50, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 216 glav živine.
Me-sno cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste 8—10, m-eso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso- II. vrste 8 do 19, svinjsko meeo svežo 10 do 14 din za kilogram.
Sejmi
3. aprila: v Tuhinju, Zabukovju pri Sevnici.
4. aprila: v Kostanjevici, Vinici, Zdenski vasi, Marcnbergu, Novem mestu, Loškem potoku, Št. liju pri Velenju, Sevnici, Murski Soboti.
5. aprila: v Šm&rtnu pri Litiji, Stari cerkvi pri Kočevju, Ormožu, Ptuju, Ljutomeru, Dol. Lendavi.
6. aprila: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah.
7. aprila: v Zagorju, Mokronogu, Turnišču.
8. aprila: v Cerkljah, Slovenski Bistrici, Sp. Gorjah, Lembergu,
nem -zh-oru s svojimi reždiucijami pa mnogo koristi v njegovem po- 'žapjst -poživilo zahtevo- za izvršitev slovanju.	teh	nujno potrebnih naprav, ki se
•Druga neizpodbitna potreba za'ne smejo več izpustili is vidika.
ipiffil
Uredba marko v avstrijskem V poštnem premetu
Avs! rilska p c S Ima hranilnica je prešla 27. marca v vseh oddelkih ua nemško v-alule. S tem dnem so prevedejo- vsi računi v marke (1 RM - 1 '50 S). Z 2-3. III. se že
Za bana dctiavsJr.e banovine je im-cnc-van Svetislav Rajič, dosedanji namestnik bana.
MoxtsJ.ggmr Mihael Ar-ko, župnik, in dekan v Idriji, je umrl v visoki starosti 81 let. Pokojnik je bil zelo delaven na cerkvenem, kulturnem in političnem polju -ter je bil dolgo vrsto let tudi kranjski deželni poslanec. Bil je velika osebnost, ki jo užival povsod veliko spoštovanj« ! in -ugled. Bedi mu -ohranjen svetal
i
po-večal, a: tudi močno- afirmiral njdgov ugled v vsej javnosti. Trajnih in nevenljtvih zaslug pa st j« pridobil direktor Rcismer zlasti s svojo »Fizike«, ki je učna knjiga, kakor jd Zlepa nimajo nltl__ veliki narodi. Danes, ko kakovost šolskih kujig vedno bolj šepa, Ja visela
pimatih servijet
Izšli so novi avstrijski predpisi glede količine deviz in denarja, ki jih smejo potniki vnašati v Avstrijo. Avstrijskega drobiža- smejo potniki v enem mesecu odnesti iz Avstrije za 20 šilingov, tujih pla-‘ Irtih sredstev pa za 30 šilingov. _a potovanja v Nemčijo- ni nobs1-nih omejitev. 13 tujino pa smejo prinesti potniki v Avstrijo domačih plačilnih sredstev za 49 šilingov ali 30 mark. Vb-bmejnem prometu je dovoljen prenos denarja do zneska 10 šilingov.
 ______________Ug^«.	IM	VCiSCrf.	**
Nemčije. Legija je vsa motorizirana ter ji pripravljajo na Dunaju navdušen sprejem.
Po nalogu ministra Goringa je bik- v Avstriji prepovedano vsako zviševanje cen. Vso cena se morajo postaviti na stanje, ki je veljalo do 18. marca.
Za poto-vsnje v Avstrijo Je še vedno- potreben vizum, ki. ga dajejo nemški konzulati.
Trgovci! Pripravljajta se za vsedržavni kongres trgovstva v Ljubljani!
E F KO
posluje v markah tudi za nakazila,	..	.	,	,
*	V	Tuzli	-je	nenade-ma	umrl	po-
čeke, skupne sezname in izplačila, venda* bodo uradi do preklica še sprejemali stara nakazila in se tudi sprejema e-boj-a valuta. Zato no sine nihče spreminjati starih čekov. Avstrija ima torej dvojno valuto, kar velja tudi v nadrobnem prometu, v trgovini in v gostinstvu. Za- olajšanje preračunave so izšle priročne tablice.
veljnik sarajevske divizijske oblasti general Vclisar Antič. Zadrta ga: je kap.
Direktor srednje tehnične šole v Ljubljani Josip Reismer je- bil upo-! fcoj-e-n, in razrešen svej-s dolžnosti, | j
SV? LE N s SRAJCE ZA GOSPODE • DAMSKO SPEEtSlO m SVILENE BLUZE KOPALNE SM OBALNE OBLEKI j
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL 5
Direktor Reijsaer ima polna služ- i bana vreden
vitelja srednje njenega ravnatelja Šubica ter se je pod njego-vim vodstvom zavc-cl
i„,-_ rUTcti^r 'Pr.kinor c.-* wii i viden, Jrroi. it-emuer se je
Wnig:a v-€-W jf«
» m* «mh » »
KNilSOVEZNICA
j«LC5!»$M
!SI ■ S
ti
R
s
TiSKAHMg
res. zsti?. i o. rev.
UU8UUA	e
Nudi pofzre.dne nizkih cenah:
' jSM&CraJ	1;€5S6&!^>	#
Journal e. S-olskn zvezke, mape, odjemalne kn.li-
žice. risa!e e
bloke IM.
Beisncrjev« knjige posebno viden. Prof. Reie-ner se je ud.ej-
ivUenju mnogh
storil za, uredništvo in brez njegovega velik "ga dela bi bil uradniški zakon še mnogo težji za uradnike, s tem pa tudi še- bolj usoden za kvaliteto naše uprave. Dhivkte Rclsner je kot mež velikega obzorja ln finega okusa Imel i velik vpliv tudi v slovenski družbi | ter, si je znal kljub svojemu od-! kritemu in cdlc-čneimi nastopu aa-svoje phepriČanje pridobiti ugled in f^osiovahje tudi pri svojih po-. lltičmh nasprotnikih. Iz vsega srca ! žeHmo direktorju Rsi-snerju, da- bi v vsej sreči in uspešnosti preživel ' leta svojega skoraj prergednjega pokoja.	,	.
Na predlog prosvetnega m hunt ra j® . bilo učiteljišče v Kastvu ukinjeno-.	.	■
Med jugoslovansko in- boljars.:® vlada so so začela pogajanja c uvedbi redne zračno službe med' Beogradom, in Sofio.
Zagrebško okrožno sodišče je odbilo tožbo »Ta-Te« p-ro-ti zagrebškemu županu, da ji mora ta zaradi zaprtja njene podružnice v ■Zagrebu plačati odškodnino. Sodl-
Oton Habsburški Je odvezal avstrijske legitimiste. vsake -dolžnosti do sebe in jim naročil, da ustavijo vsako politično udejstvovanje ter da se posvetijo samo skrbi sa svoje rodbine.	,,	.
Nemška vlada je sklenila^ du postavi bivšega kancclarja dr. Schuschnigga prod scdiv-ce, ker da je kršil staro avstrijsko ustavo-, porabil državni denar ter da. je kriv jus-tičn-ega umora nad justifi-ciranizri Planete-. Fro-ces proti Sohusohniggu bo najtoržo v Leipzigu.
Sef davčne uprave v Metk-oviču in več uradnikov je bilo aretiranih, ker je zmanjkalo v -blagajni davčne uprave okoli četrt milijona dinarjev,
h v 21 arah
it.irva. jflCMt;
». o «
obleke. Ml'dni lid. Skrobf In «vetloiik« srnje«, o^r« alke in manšete. Pere, »uii, monga > lika douiače perilo
tovarna J O S. K EIC *
Poljanski nasip 445. Selenborgova «1. Telcfijn it. 22-72.
■ ■	     '■	—T—~—
niku, Sv. Lenartu pri Laškem, Sv. Juriju pri Grrsuplj-am, Celju, Brežicah, Trbovljah,
Lev,
8163/58.
Nabava
'Državni rudnik Velenja, razpisuje za Prometno upravo drl. rudnika Zabukovca na -dan 20. apriln 1936. neposredno: pismeno- pejod-bo za -dobavo raznega -orodju in materiala z& kopalnico. Ostali pogoji pri .podpisanem rudniku. Direkcija dre. rudnika Velenje, dne 24. marca 1938.
LpMpa
Sobote dne 2. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.29: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.90: Radijski orkester — 17.40: Strokovne šolstva gradi temelje načrtnemu gospodarstvu II, pred. (inž. arh. Rado Kregar) — 18.00: Oifcra-škl trio »Vespjt«
— 18.40: Dvostranske pogodbe (Joško Resman) — 19.00: Napovedi-, poročila — 13.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 2C.G0: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan glasbeni vrečer s sodelovanjem Malenštepvega tria, Šramla, »bkrjan-ček«, terceta Stritarjevih, kvarteta Fantje na vasi,. Kmečkega tria in radijskega orkestra — 22.00: Napoved, poročila — 22.15: Radij-ki orkester.
Nedelja dne 3» aprila. 8.00: Flavta, igra Filip Bernard, vmes plošče — 9.00: Napovedi, potočila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Postni govor (dr,. Fr. Kimovec) — 10.00: Plošča
— 11.00: Otroška ura-: Gašp-erček
— 11.30: Radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Hajdrihove pesmi }iAkademski pevski kvintet)
— 18.03: Prenos iz Dravograda:; Koncert r-bmejinih mladinskih zborov — 17.03: Gozdarstvo (inž. Karel Tavčar) — 17.30: Nadaljevanje prenosa iz Dravograda — 18.00: nju Kmečkega tria, poje gdč. Puld-Slovenske narodne ob spremljevalca Zupanova — 1-9.00': Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura:	Klavirske	točke
izvaja prof. Marjan Lipovšek. — ::0.SO:-Radijski o-rk-estei, vm«s har-mo-nlka solo — 22.00: Napovedi, norc-čila — 22.15: Plošče.
Fcnedcrjek 4. aprila. 12.00: Plo-iče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.-00: Napovedi — 18.00: Zd-rav-, riška ura (dr. 'Brecelj) — 18.29:
^locče — 18.40: Slovstvo ob letu 1848. (dr. Ivan Grafenauer) — 9.03: Napovedi, poročila — 19.30: ure — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos iz Maribora: Kc-n-rert Glasbene Matice, dirigent Marjan Kozina — 22.0-0: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
via-ate j	Trfcv'•'«!»«» list?.«, njajpj pr2jfct9?rdk dr,	tttk»	Rakuša	>Merkur«.	d,	oJod	psodatftTBtk	Otmar	MDudolt,	val	v	Ljubi	jan