-----------------------------, V Torek: Tednikov kopalni dan | Šport — - ■ — Dejan Zavec Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ »Perspektivo prinaša le zmaga« O Stran 11 Spodnje Podravje Poljčane • Za samostan Studenice ni zanimanja Z> Stran 7 Ptuj, petek, 10. oktobra 2014 letnik LXVII • št. 79 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - 2a ¥arno priEtoi 1QÜ most V torek priloga Podravje • O predvolilnem reklamnem materialu LDS za ptujsko, »Londončani za markovsko propagando « PKIMCMjagp^ FARAONI RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-ptuj.si Šport Atletika • Trije naslovi za zaključek O Stran 13 Volilni izid v pretežni meri kroji skrbno načrtovana propaganda. Vsak javni podpis pogodbe ob začetku neke investicije, slavnostno rezanje traku ob dokončanju naložb, pojavljanje na tem in onem dogodku, pogostejša prisotnost na socialnih omrežjih, jumbo plakati, letaki, promocijske publikacije (brošure), predvolilni oglasi ... Vse našteto je prodajanje svojega obraza javnosti oziroma potencialnim volivcem. Pri izdaji promocijskih brošur sta se letos posebej »izkazali« občini Markovci in Ptuj; za kakšne brošure gre, kdo jih je plačal in komu, pišemo v današnjem izvodu časopisa. O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s O Strani 4 do 6 v. • • r 1AGER f \Uno Va»/ TRADICIJE S tem kuponom 2"1 0990011080 9 1 9 Čaj gozdni sadeži Jager 40g; 20/1 ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 10.10. do 13.10.2014 v katerikoli trgovini Jager. X Zakaj se kmetje ne odločajo za zavarovanja O Strani 8 in 9 ¡Zappa stoičeR O Stran 24 2109900080919 2 Štajerski Aktualno petek • 10. oktobra 2014 Ptuj, Markovci • O predvolilnem promocijskem materialu, ki so ga pred volitvami izdajale lokalne Kako so »Londončani« izdelovali Volilni izid v pretežni meri kroji skrbno načrtovana propaganda. Vsak javni podpis pogodbe ob začetku neke investicije, slavnostno rezanje mocijske publikacije (brošure), predvolilni oglasi... Vse našteto je prodajanje svojega obraza javnosti oziroma potencialnim volivcem. Nekatere metode volilne kampanje so deklarirane in odkrite, druge prikrite. Funkcionarji, ki so aktualni oblastniki, imajo za lastno sa-mopromocijo v primerjavi z drugimi kandidati zagotovo več priložnosti, zaradi prepoznavnosti in obvladovanja vodilnih funkcij pa odprtih tudi več medijskih kanalov. V letošnji predvolilni kampanji je bila občanom mestne občine (MO) Ptuj sočasno z izdajo občinskega časopisa Ptujčan razdeljena 24-stranska publikacija, naslovljena Ptuj - včeraj, danes, jutri. Gospodinjstva Uvodnik v občini Markovci so septembra na dom prejela publikacijo Strategija občine Markovci za obdobje od 2015 do 2030. Izdajatelja obeh publikacij sta občini - za ptujsko MO Ptuj in za markovsko Občina Markov-ci. Izdaja tovrstnih publikacij v nekem drugem, nevolilnem obdobju morda sploh ne bi bila toliko na očeh javnosti. V predvolilnem času pa izdaja tovrstnih brošur sproža vrsto vprašanj, zlasti o viru financiranja. V obeh publikacijah je namreč podrobno predstavljeno delo lokalnih skupnosti v mandatu, ko občini vodita Spoštovani izvoljeni županji, župani, spoštovani kandidati za župane Čeprav letošnje lokalne volitve še niso končane, mi vseeno dovolite, da že izvoljenima županjama in županom zaželim srečo pri nadaljnjem vodenju občin, tekmecem v drugem krogu pa veliko upeha pri prepričevanju volivcev. Po pričevanju kolegov sodelavcev je letošnje lokalne volitve zaznamovalo neverjetno zanimanje županskih kandidatov za naša medija. Zaposleni s(m)o prejemali veliko število anonimk in drugih sporočil o nečednostih in domnevnih kršitvah aktualnih županov in kandidatov za župane. Odgovorni urednici obeh medijev sta sklenili, da se zgodb v tem obdobju ne bomo lotevali (zadeve pridejo na vrsto po volitvah), ker nikakor ni pošteno, da nekdo posreduje podatke o aktualnih županskih kandidatih v obdobju tik pred volitvami. Po drugi strani pa razne zlonamerne navedbe o kandidatih za župane v tako kratkem obdobju niso preverljive in bi bilo nekorektno pisati o dejstvih, ki so kandidate za župane v večini primerov črnile. Prepričan sem, da smo z navedeno strategijo spremljanja predvolilnega dogajanja postopali korektno in pošteno tako do aktualnih županov kot do kandidatov za župane. V fazi soočenja in predstavitev programov smo bili dolžni volivkam in volivcem posredovati tiste podatke, ki so pomembni za razvoj v prihajajočem štiriletnem obdobju in dati kandidatom za župane možnost pojasniti dileme, ki jih obremenjujejo. Na žalost takšen način prezentacije ni bil sprejemljiv za nekatere kandidate. Nikoli ne bom dovolil nobeni politični opciji, politič-no-gospodarskim interesom in posameznikom, da bodo na kakršen koli način omadeževali in se norčevali iz poštenega in transparentnega dela novinarjev. Nobeni opciji ne bom dovolil, da se našo hišo primerja z »Radio-Tednik-bednik« in dodaja ter primerja z drugimi slabšal-nimi izrazi, kot smo jih bili te dni deležni od nekaterih posameznikov. Verodostojnost takšnih kandidatov in posameznikov za najvišja funkcionarska mesta, ki delujejo po principu diskreditacije in omalovaževanja, je že v fazi priprave vstopa na oblast vprašljiva. V življenju so pomembnejši drugi principi in pravila ravnanja. Spoštovanje moralnih vrednot, ki se kažejo v dostojnem obnašanju, mora biti na prvem mestu vseh tistih, ki želijo kreirati prihodnost svojih občanov. Drago Slameršak, direktor Milan Gabrovec (2010-2014) in Štefan Čelan (2002-2014). LDS v Ljubljani obubožan, na lokalnem nivoju nekaj denarja še imajo Ptujska publikacija je izšla na 24 barvnih straneh formata A4. V njej so predstavljeni večji že izvedeni, aktualni in načrtovani projekti. Urednik publikacije je župan Štefan Čelan, izdaja se je financirala iz proračuna MO Ptuj, iz proračunske postavke za delovanje svetniške skupine LDS. »Publikacija je stala 2.877 evrov. Strošek za dostavo gospodinjstvom bo sodeč po predračunu znašal 882 evrov. Pošta Slovenije nam računa za distribucijo še ni dostavila. Oboje, izdaja publikacije in strošek dostave, se financira iz proračunske postavke Svetniška skupina LDS,« je povedala predstavnica za odnose z javnostmi na MO Ptuj Milena Turk in dodala, da pa sicer celotna letna proračunska postavka za delovanje svetni- STRj m ZAOBD Foto: Črtomir Goznik Strategijo občine Markovci za obdobje od 2015 do 2030 je izdeloval Inštitut za razvoj prihodnosti iz Slovenske Bistrice, ki ima račune blokirane že približno leto dni. Foto: Črtomir Goznik Vodstvene strukture občin imajo za lastno promocijo odprtih več medijskih kanalov: občinske časopise, lokalne kabelske televizije, občinske spletne strani in občinski radio (Ormož). V času pred volitvami pa brihtno iznajdejo še kakšen kanal ... ške skupine LDS znaša 13.148 evrov. Ptujsko mestno občino smo zaprosili tudi za podatke o vrednosti proračunskih postavk preostalih svetniških skupin, ki delujejo v mestnem svetu. Proračunska postavka za delovanje svetniške skupine SDS znaša 16.856 evrov, za delovanje svetniške skupine Zeleni Slovenije ter Mladi in upokojenci za delovna mesta 2.623 evrov, svetniške skupine SD 7.570 evrov, svetniške skupine DeSUS 6.574 evrov, svetniške skupine NSi 1.507 evrov, svetniške skupine SLS 3.313 evrov, svetniške skupine Zares 3.612 evrov in svetniške skupine SMS Zeleni 946 evrov. Promocijski material Štefanu Čelanu so torej finančno pokrili nekdanji strankarski kolegi. Čelan je MO Ptuj tri mandate vodil kot župan stranke LDS. Zaradi skoraj popolnega kolapsa stranke na nacionalnem nivoju se je Stroški 22 občin za občinske medije v letu 2013 - slabih 600.000 evrov Občina / Strošek Občinska glasila (v €) in število izdaj Spletne strani (v €) Lokalni TV-programi (v €) Skupaj (v €) Ptuj 75.000 (12 št. ali več) 2.417 17.087 94.504 Kidričevo 21.770 (5 številk) 2.160 3.660 27.590 Markovci 7.212 (4 številke) 1.246 11.309 19.767 Hajdina 39.878 (6 številk) 732 21.737 62.347 Središče ob Dravi 11.610 (4 številke) 1.123 2.500 15.233 Sveti Tomaž - 1.000 - 1.000 Gorišnica - - 15.203 15.203 Destrnik 20.638 (11 številk) 2.750 17.077 40.465 Juršinci 2.362 (3 številke) 158 - 2.520 Sv. Andraž 6.555 (5 številk) 200 - 6.755 Poljčane 2.203 (1 številka) 990 - 3.193 Slovenska Bistrica 33.939 (6 številk) 1.002 46.560 81.501 Makole 4.597 (2 številki) - - 4.597 Zetale 10.892 (4 številke) 1.448 - 12.340 Podlehnik - 1.500 - 1.500 Majšperk 8.341 (6 številk) 1.264 - 9.605 Videm 20.427 (4 številke) - 25.526 45.953 Cirkulane 8.494 (3 številke) - - 8.494 Zavrč 9.123 (4 številke) 868 - 9.991 Ormož 12.688 (4 številke 1.002 14.026 27.716 Dornava - 720 6.764 7.484 Trnovska vas 2.498 (3 številke) 725 - 3.223 Vir: Občine, januar 2014 Občini Ormož in Središče ob Dravi sta tudi ustanoviteljici Zavoda za informiranje Ormož, ki izdaja radijski program Radio Prlek. Občina Ormož je lani zavodu namenila 75.863 evrov, občina Središče ob Dravi pa dobrih 13.000 evrov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. oktobra 2014 Aktualno Štajerski 3 skupnosti strategijo razvoja občine Markovci traku ob dokončanju naložb, pojavljanje na tem in onem dogodku, pogostejša prisotnost na socialnih omrežjih, jumbo plakati, letaki, pro- 'ž i )BC1NA , RKOVCl \TEGIJA OBÜNE IRKOVCI ñ OBJE 2015 DO 2030 stranka razkrojila tudi na regijskih in občinskih nivojih. Konec leta 2013 je imela centrala stranke LDS v Ljubljani za dobrega pol milijona evrov dolgov in blokiranih vseh pet poslovnih računov. Nestabilno stanje v stranki se kaže tudi v lokalnem okolju, saj so bile liste LDS-ovih kandidatov zelo prerešetane, če so sploh bile. Štefan Čelan, dosedanji LDS-ov župan, na tokratnih lokalnih volitvah nastopa kot nestrankarski kandidat s podporo volivk in volivcev. Zakaj so v Markovcih izbrali ponudnika z blokado Tudi v občini Markovci so gospodinjstva v času predvolilne kampanje prejela promocijsko publikacijo, ki so jo izdajatelji naslovili Strategija občine Markovci za obdobje od 2015 do 2030. Publikacija ima 32 strani in je formata A5. Večji del publikacije (približno dve tretjini strani) je namenjen predstavitvi projektov iz obdobja 2010-2014, le nekaj strani je namenjenih ciljem za prihodnost ali strategiji razvoja, kot je tudi zapisano v naslovu knjižice. Naročnik izdelave publikacije je bila Občina Markovci, izvajalec pa Inštitut za razvoj prihodnosti iz Slovenske Bistrice. Ustanovitelj inštituta je Ptujčan Milan Krajnc. Inštitut je registriran kot zavod in deluje od jeseni 2012. Spomladi 2013 je 100-odstotni delež v zavodu prevzela londonska družba Adcor corporation, ki jo lastniško prav tako obvladuje Krajnc. V okviru korpo-racije Adcor je bila v Sloveniji junija lani ustanovljena Kmetijska zadruga Adcor, katere Društvo novinarjev Slovenije o občinskih medijih »Občinska glasila so le pogojno mediji v pravem pomenu besede, saj redko zagotavljajo uredniško neodvisnost in avtonomijo piscev, saj jih neposredno financirajo trenutne občinske koalicije. Mediji v lokalnem okolju že tako ali tako težje ohranjajo avtonomijo, saj so neposredno odvisni od lokalnih oglaševalcev in močno vpeti v lokalno politično, družbeno in gospodarsko dogajanje, zato še lažje prihaja do konfliktov interesov. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v javnih razpravah ob spremembah zakona o medijih večkrat izpostavilo stališče, da je v slovenski zakonodaji potrebna sprememba definicije medija. Seveda so tudi občinska glasila potrebna regulacije v smislu zagotavljanja pravice do odgovora in popravka, spoštovanja profesionalnih in etičnih načel ter tudi zagotavljanja uredniške neodvisnosti. Vprašanje pa je, ali je smiselno, da se enačijo z mediji. Občinska glasila bi morala biti namenjena obveščanju občanov o delovanju občinske uprave in ničemer drugemu, torej golemu informiranju. V Sloveniji deluje precej regionalnih medijev, ki niso ali so le delno financirani iz občinskega denarja, ki po našem mnenju mnogo lažje in bolje opravljajo funkcijo obveščanja javnosti in nadzora oblasti,« so povedali v DNS in na vprašanje, ali vodilne občinske strukture občinske medije zlorabljajo za potrebe lastne samopromocije, odgovorili: »DNS ni opravilo nobene raziskave, prav tako novinarji občinskih glasil praviloma niso člani društva, zato težko odgovorimo, ali so vsi občinski mediji v enaki meri problematični. Je pa res, da se na sistemski ravni v občinska glasila pretaka velika količina davkoplačeval-skega denarja, brez nadzora nad kakovostjo in integriteto novinarskega dela, brez jasnih kriterijev in pravil. Občinska glasila v veliki meri tudi nimajo zaposlenih kvalificiranih profesionalnih novinarjev, zato se sprašujemo, ali lahko obstajajo mediji brez novinarjev. Stališče društva je, da brez novinarja ni medija. Država bi se morala vprašati, kakšen je javni interes na področju lokalnih medijev in v kolikšni meri in na kakšen način naj bi občine financirale obveščanje občanov.« direktor je Milan Krajnc. Obe družbi - Inštitut za razvoj prihodnosti in Kmetijska zadruga Adcor - imata blokirane transakcijske račune. Zato se je zastavilo vprašanje, kako bo Občina Markovci kot naročnik projekta bistriškemu inštitutu poravnala račun za opravljeno storitev. Župan Milan Gabrovec nam je pojasnil, da je bila publikacija izdana v skladu z zakonodajo, ki pokriva javno naročanje. »Vrednost projekta je 5.000 evrov in je bil plačan v skladu z računovodskimi predpisi,« je župan odgovoril na naša vprašanja. Natančnih odgovorov o tem, zakaj (in na osnovi katerih referenc) so za izvajalca projekta Strategija občine Markovci za obdobje 2015 do 2030 izbrali prav blokirani Inštitut za razvoj prihodnosti ter kako bodo ali so že za izvedeno delo glede na blokado računa pri ponudniku izvedli plačilo, pa nismo dobili. Župana Gabrovca smo tudi povprašali, na osnovi česa so zapisali strategijo razvoja občine Mar-kovci do leta 2030. Tako daljnosežnih načrtov ne dela niti Evropska unija. Vemo, da se trenutno na ravni države, regij in občin pripravljajo strateški dokumenti, od katerih bo odvisno črpanje evropskih sredstev do leta 2020. Sploh pa je vprašanje, ali bodo občine do leta 2030 v obstoječi obliki še obstale. »Strategija je načrtovana dolgoročno in je živi dokument, ki se sprotno dopolnjuje glede na posamezne potrebe in zmožnosti občine, predvsem glede na eventualno sofinanciranje posameznih projektov s strani države in Evropske unije. Enako velja v primeru spremembe statusa občine,« je za naš časopis pojasnil markovski župan. Na orodju Supervizor nakazila občine Markovci Inštitutu za razvoj prihodnosti nismo našli. Možno je, da je občina storitev plačala kateremu drugemu izvajalcu ali pa je pet tisoč evrov Krajncu z gotovino plačala na roko. Podobna promocijska brošura s predvolilno konotacijo je najbrž izšla še v marsikateri drugi občini na območju regije. Ptujsko in markovsko smo novinarji našega uredništva pač dobili v roke. So pa nas bralci iz nekaterih občin tudi obvestili, da so občine v času pred volitvami izdajale posebne številke občinskih časopisov oziroma glasil. Mojca Zemljarič Krajnčeve reference so rdeče številke Foto: zlataleta.com Podjetnik Milan Krajnc ima ptujske korenine. Župan občine Markovci nam na vprašanje, na osnovi kakšnih referenc so se odločili, da izdelavo Strategije občine Markovci zaupajo Krajnčevemu Inštitutu za razvoj prihodnosti, ni odgovoril. Za morebitnimi referencami smo na spletu pobrskali kar sami. Zadruga Adcor, ki je bila ustanovljena junija lani, ima od konca letošnjega avgusta blokirana oba poslovna računa. V poslovnem poročilu za leto 2013 je navedeno, da je imela zadruga 201.900 evrov pri- hodkov od prodaje in 201.677 evrov odhodkov. Celotni odhodki predstavljajo stroške storitev. Stroški dela so bili nič, kar pomeni, da Zadruga Adcor v letu 2013 ni imela niti enega zaposlenega. Zaposlovali so šele letos, ko so prevzeli vodenje štirih poštnih poslovalnic. Iz bilance stanja za leto 2013 je razvidno, da zadruga ob koncu lanskega leta ni imela nobenega premoženja. Kratkoročna sredstva in obveznosti do virov sredstev so bili enaki. Znašali so 903 evre. Poslovna poročila Inštituta za razvoj prihodnosti v bazi Ajpes niso objavljena. Časnik Finance je pred dobrim mesecem poročal, da Milan Krajnc delavcem Zadruge za štiri mesece dolguje plače in prispevke. Krajnc je za Finance povedal, da sta računa blokirana zaradi neplačila prispevkov zaposlenim in da naj bi dolg poravnal do konca septembra. Včeraj, ob zaključku redakcije, 9. oktobra, sta bila oba računa Kmetijske zadruge Adcor še vedno blokirana. Zadruga Adcor ima v upravljanju štiri poštne poslovalnice: na Trojanah, v Srednji vasi v Bohinju, Šmartnem na Pohorju in v portoroškem Bernardinu. Adcor je nameraval poštne poslovalnice spremeniti v informacijske centre. A načrt se je podjetniku očitno izjalovil. Načrte naj bi mu prekrižal tudi letošnji žledolom, ko so bili delavci doma, saj da dela naj ne bi bilo. Krajncu je bilo očitano še, da je lastnik več podjetij, ki naj bi mu rabila za prelivanje in pranje denarja. V poslovno-informacijski bazi GVIN smo našli dolg seznam podjetij, ki jih je ustanovil ali jih zastopa Krajnc. Med drugim je lastnik Projekte pisarne, ki je po podatkih GVIN blokirana že več kot 560 dni, in Inštituta za razvoj prihodnosti, ki ima račune v zadnjem letu blokirane že več kot 320 dni. Je tudi ustanovitelj Mednarodne ustanove Sirius (fundacije za celovito reševanje nasilnih dejanj), podjetja Steklarski servis, podjetja Aero 4M, ki je registrirano za vzdrževanje zrakoplovov, in svetovalnega podjetja AERO A & T. Kot prokurist deluje v svetovalnem podjetju Kozmo Teh. Poleg tega je bil Krajnc ustanovitelj in zastopnik več podjetij, ki so že izbrisana iz registra,« navajajo Finance. V svojem precej dolgem odgovoru za ta časopis je Krajnc navedel, da že štiri leta živi in dela v Beogradu. Kmetijsko zadrugo Adcor pa da je ustanovil zato, da bi lahko kandidiral za nepovratna sredstva. Veriga njegovih podjetij naj bi potrebovala razvojni kapital in zato je kot pravno-organizacijsko obliko izbral zadrugo. Krajnc je v odgovoru za Finance še pojasnil, da si prizadeva za to, da bi mu uspelo finančne obveznosti do upnikov poravnati. Sicer pa so se Finance, kot v preteklosti že tudi drugi mediji, septembra razpisale še o eni Krajnčevi poslovni dogodivščini. O njegovi vlogi predsednika v Vaterpolski zvezi Slovenije (VZS). »Po poročanju Dnevnika je Krajnc vodenje VZS prevzel oktobra 2010, ko je ta imela šest tisoč evrov plusa, pol leta po njegovem odhodu (maja 2013) pa je imela več kot 250 tisoč evrov minusa. Takrat je imela zveza blokiran račun, bremenilo jo je za 150 tisoč evrov izvršb. Zaradi finančnih težav se je morala slovenska vaterpolska reprezentanca odpovedati nastopu na tretjem kvalifikacijskem turnirju v Sunderlandu v Angliji za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem. Kranjc je sicer vse očitke večkrat zanikal. Njegovo delovanje v VZS preiskujejo tudi kranjski kriminalisti,« so še zapisali novinarji časnika Finance. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 10. oktobra 2014 Županski kandidati, ki se bodo pomerili v drugem krogu Franc Pukšič - Destrnik »Volilna udeležba je bila zelo visoka. Veliko ljudi na Destrniku se je očitno tokrat odločilo za volitve, ker so od ekipe SLS prejeli program razvoja za obdobje 2014/2018, s časovno izvedbo. ^ _" jk Glede na to, da smo bili trije kandidati, ^^ sem pričakoval zelo tesen rezultat oz. - ^ drugi krog, kar se je tudi zgodilo. Verjamem, da bom v drugem krogu volitve dobil, saj me je že podprl Branko Goričan, predsednik DU Sv. Urban Destrnik. Presenečen sem, da so bili v občinski svet izvoljeni nekateri posamezniki, in to kljub temu, da v zadnjem mandatu niso bili aktivni, še več, tudi niso podpirali dobrih konstruktivnih predlogov. Res pa je, da je v novem občinskem svetu veliko novih obrazov, v katere verjamem, da bodo delovali v dobro občine, podprli razvojni program občine.« Vladimir Vindiš - Destrnik »Udeležba na letošnjih lokalnih volitvah na Destrniku je bila dobra, kar je pokazatelj, da se volivci zavedajo, kako pomembno je iti na volitve in dati glas tistemu, ki mu najbolj zaupajo. Takšen izid sem pričakoval, težko bi v prvem krogu dobil volitve ob kandidaturi treh kandidatov, saj ima vsak posameznik neke prednosti. Za izvolitev mi ni veliko manjkalo, tako da je pred mojo ekipo in pred mano mnogo dela, da 19. oktobra zmagam in skupaj z občinskim svetom izpolnim volilne obljube. Z rezultati volitev za svetnike sem zelo zadovoljen. Ker v občinskem svetu v prejšnjem mandatu nisem imel večine, vem, kako je delati, ko te nenehno tudi malo iz nagajanja onemogočajo in vsiljujejo svojo voljo. Sedem svetnikov Liste za Urban in SDS ter en svetnik SMC so seveda močna ekipa. Prepričan sem, da ta ekipa ne bo nagajala, ampak bo naredila vse, da se vse volilne obljube izpolnijo.« Štefan Celan - Ptuj »Osebno sem pričakoval takšno volilno udeležbo, saj so ljudje že nekoliko naveličani vseh vrst volitev, ki smo jih imeli v tem letu. Želim pa si, da bi bila volilna udeležba v drugem krogu večja. Glede na veliko število kandidatk in kandidatov je bilo realno pričakovati, da bo župan ali županja izbran v drugem krogu. Priznam pa, da sem pričakoval nekoliko drugačne odstotke pri posameznih kandidatih. Še zlasti me preseneča, da se volivke in volivci odločajo na podlagi neresničnih in bombastičnih izjav, ki smo jih bili deležni od društva ZA Ptuj in njihovega županskega kandidata. Ne znam si namreč drugače razložiti, zakaj sem na tradicionalno mojih voliščih v Ljudskem vrtu in Panorami izgubil toliko glasov. Zaradi doseženih rezultatov dela zagotovo ne, saj smo v teh četrtnih skupnostih največ zgradili. V vseh treh mandatih smo imeli izjemno pisano sestavo mestnega sveta in smo se znali vedno konstruktivno dogovoriti. Verjamem, da bo tudi tokrat tako.« Miran Senear - Ptuj «v 1 1 1 \ »Četudi je bila udeležba na letošnjih lokalnih volitvah v MO Ptuj skoraj 50-od-stotna, bi si želel, da bi na volitve prišlo še več ljudi. Pomembno se mi zdi, da so ljudje aktivni in da aktivno soodločajo o naši skupni prihodnosti. V zadnjih mesecih sem opravil veliko pogovorov, na podlagi katerih lahko rečem, da si ljudje želijo spremembe, kar so dokazali tudi na nedeljskih volitvah. Zato lahko rečem, da rezultat ni presenečenje ne zame, ne za ekipo. Rezultat nam ni le v čast, sprejemamo ga kot odgovornost, ki so nam jo občanke in občani zaupali. V naslednjih štirih letih bomo njihovo zaupanje tudi upravičili. Prenovljen mestni svet vidim kot odlično priložnost za konstruktivno sodelovanje in posledično za razvoj mesta. Lokalna skupnost ni prostor za politična obračunavanja in nagajanja, zato vem, da bomo z vsemi mestnimi svetniki dobro sodelovali.« Spodnje Podravje • Večina izvoljenih županov pripada desnemu Vsi zelo zadovoljni z vsem, le V 21 občinah Ptujskega in Dravskega polja, Haloz, Slovenskih goric ter na ormoškem in bistriškem območju je večina na nedeljskih volitvah izvoljenih županov po politični pripadnosti iz desnega političnega pola ali desno od sredine. Pet županov je iz vrst stranke SLS, štirje SDS in dva iz NSi. Šest izvoljenih županov je uradno brez politične barve, trije so kandidirali s podporo koalicije strank, samo en izvoljeni župan uradno in deklarativno v celoti pripada levi politični opciji. To je župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec, ki pa je tudi edini LDS-ov župan v celotni Sloveniji. Županom, ki so bili v nedeljo izvoljeni, in kandidatom, ki jih čaka še drugi krog volitev, smo zastavili tri vprašanja. Zanimalo nas je, kako komentirajo volilno udeležbo v svoji občini in ali so pričakovali rezultat, kot so ga v nedeljo dosegli. Nadalje nas je tudi zanimalo njihovo mnenje o novi sestavi občinskih svetov. Ali novoizvoljeni župani oz. kandidati za drugi krog pričakujejo konstruktivno sodelovanje ali pa morda pri sodelovanju z občinskimi svetniki pričakujejo kakšne težave. Stanislav Glažar -Hajdina »Volilna udeležba je bila sicer nekoliko manjša kot pri prejšnjih lokalnih volitvah, vendar v mej ah pričakovanega. Glede na to, da smo bili v preteklem mandatu izjemno uspešni, sem takšen rezultat tudi pričakoval. Me pa žalosti nivo pisanja neresnic in »nizkih udarcev« nekaterih kandidatov za občinski svet. Posamezniki iz Desusa in Nestrankarske liste so presegli vse meje dobrega okusa, saj ne izbirajo metod za dosega svojega cilja (osebni interesi). Pa kljub temu ne gre. S sestavo sveta sem zadovoljen. Posebej me veseli, da Kar se tiče sodelovanja z novim občinskim svetom: v občinskem svetu sta izvoljeni več kot dve tretjini starih svetnikov, tako da nekih velikih presenečenj pri delu ne bo. Koalicija, ki se že kaže, bo po mojem prepričanju dobra, sestavljena iz svetnikov, ki razumejo in hočejo razvoj. S takimi ljudmi pa lahko delaš.« Anton Butolen - Žetale »Volilna udeležba je bila pričakovano slaba, saj je bilo tokrat manj kandidatov za sve- Invazija nestrankarskih kandidatov Med župani, ki so tokrat kandidirali kot neodvisni, so nekateri takšni, ki so bili v preteklosti člani in izvoljeni predstavniki katere izmed političnih strank. Župana Anton Butolen iz Žetal in Milan Gumzar iz Benedikta sta bila v preteklosti državnozborska poslanca in župana stranke LDS, župan občine Sv. Trojica Darko Fras je bil v minulem obdobju župan stranke SLS, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmauc pa župan stranke SDS. Vsi imenovani so na tokratnih volitvah nastopali kot neodvisni kandidati s podporo volivcev. Kot neodvisna kandidata sta bila v nedeljo na župansko funkcijo izvoljena še Marko Maučič v Podlehniku in Darja Vudler, novoizvoljena župana občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Maučič in Vudlerjeva v preteklosti nista bila in tudi zdaj nista deklarativno strankarsko opredeljena oz. da bi bila na funkciji izvoljena kot predstavnika katere izmed političnih strank. Med županskimi kandidati, ki jih čaka drugi krog volitev, sta nekdanja strankarska župana aktualni župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan in nekdanji župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Čelan je bil župan stranke LDS, Visenjak stranke SLS. Na tokratnih volitvah nastopata kot neodvisna kandidata. V Lenartu se za županski stol potegujeta aktualni in nekdanji župan, Janez Kramberger in Ivan Vogrin. Vogrin nastopa kot izključno nestrankarski kandidat. Tudi v času, ko je vodil občino Lenart, je bil izvoljen kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Je pa bil Vogrin v prejšnjem sklicu državnega zbora na funkcijo poslanca izvoljen kot kandidat stranke Državljanska lista Gregorja Viranta. V času mandata je izstopil iz stranke in poslanske skupine. Janez Kramberger, aktualni župan občine Lenart, je bil na funkcijo v preteklosti izvoljen na predlog stranke SLS. Na tokratnih volitvah se za funkcijo poteguje kot neodvisni kandidat s podporo SLS. Invazijo neodvisnih kandidatur je po eni strani moč pripisati procesu razpadanja strank na levem političnem prostoru (npr. LDS, Zares, Pozitivna Slovenija ...). Kot zanimivost lahko zapišemo, da je eden izmed zadnjih propadlih projektov na levici pod imenom politična stranka Pozitivna Slovenija za minule lokalne volitve delegiral samo enega kandidata. Niti Zoran Jankovic, stari-novi župan Ljubljane, ustanovitelj in predsednik stranke za funkcijo župana, ni kandidiral kot kandidat Pozitivne Slovenije. Na volitvah je nastopal kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Neodvisni županski kandidati ne prihajajo zgolj iz levega, temveč tudi desnega političnega pola, kjer stranke sicer še živijo in delujejo, a se je morda kdo zaradi nestrinjanja s politiko stranke odločil kandidirati samostojno kot neodvisni kandidat. Slovenska Bistrica Kidričevo Majéperl Poljčane imamo vsaj eno žensko. Večina svetnikov je starih, iz preteklega mandata, in so načina dela že navajeni, novi svetniki pa se bodo morali temu pač prilagoditi.« Makole I Marko Maučič -Podlehnik »Z volilno udeležbo nisem najbolj zadovoljen, lahko bi bila večja. Res, da je bil županski kandidat samo en, ampak bilo je veliko novih svetniških kandidatov in sem pričakoval na voliščih večji obisk. Prepričan pa sem, da bo sodelovanje z novimi svetniki uspešno; še posebej, ker smo najbrž zmagovalci v državi glede visoke 'ženske kvote' - med sedmimi člani občinskega sveta so kar tri svetnice. Štirje člani sveta so to bili že sedaj, trije pa so novi. Doslej smo vedno delali po načelu, da delamo za ljudi, ne pa zase in politično stranko.« Friderik Bračič - Videm »Volilna udeležba je približno takšna, kot je bila na prejšnjih volitvah, torej relativno dobra. Iskreno povedano, svojo izvolitev sem pričakoval, saj sem v zadnjih štirih letih v razvoj občine vložil veliko svoje energije; pričakoval sem, da bodo občani to spoznali in razumeli ter me na neki način 'nagradili' s ponovno izvolitvijo. trnke - leta 2010 28, tokrat 18 1 -, pa tudi samo en kandidat za župana. Drugi razlog pa je najbrž zasičenost ljudi z letošnjimi volitvami. Kar se tiče sodelovanja z občinskim svetom: pri nas smo se zmeraj trudili, da smo presegli neka strankarska, ideološka ali kakršnakoli druga nasprotja in pozitivno delovali v dobro naših ljudi; to pričakujem tudi v prihodnje. Nekih večjih sprememb v sestavi novega sveta ni, od prejšnjega (sedemčlanskega) občinskega sveta je ostalo pet članov, pridružila pa sta se nam dva mlada, kar dokazuje, da so želeli občani nekoliko pomladiti občinski svet.« Alojz Sok - Ormož »Volilna udeležba je bila slaba. Slovencem je vseeno kdo, kaj in kako jih vodi. Predvsem se mi zdi, da pri nezainteresiranosti prednja-čijo mladi. Pa tudi vpliv javnega mnenja je na njih zelo velik, z drugimi besedami, pripravljeni so se poistovetiti z vsesplošnim mnenjem, ki v Sloveniji ni naklonjeno političnim strankam. Všeč so jim 'novi obrazi'. Svojo zmago sem pričakoval, vendar ne s takšnim rezultatom. petek • 10. oktobra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 političnemu polu udeležba bi lahko bila višja ... Sveta Ana - neodvisni kandidat ■ -LDS -SDS ■ - Nsi -SLS - kandidat s podporo več strank ■ - teče drugi krog volitev Jurij Borko - Središče ob Dravi »Volilno udeležbo, ki je bila v naši občini 65,58-odstotna, ocenjujem kot zelo dobro. Takšnega rezultata na županskih volitvah nisem priča- Dornava Markovci o prihodnosti naše mlade občine. Rezultat, ki sem ga kot župan dosegel, je potrditev, da je moje delo tisto, ki ga v največji meri zagovarjajo naši občani. In temu želim slediti tudi v prihodnje. Težko je odgovoriti pritrdilno na vprašanje, ali sem pričakoval tak rezultat. Volivci se odločajo po svoji vesti in na podlagi opravljenega dela. Ali je moje delo tisto, ki ga podpira večina v kraju, je vprašanje, na katerega je težko dati odgovor. Glede sestave občinskega sveta pa povem, da nikakor ne želim delovati na način večinskega vladanja, ampak si želim aktivno sodelovanje in vključevanje vseh osmih občinskih svetnikov, ki jim je zaupan mandat.« Milan Gabrovec - Gorišnic Središče ob Dravi Markovci Videm Zavrč Cirkulane 7 Podlehnik stale _ Sestava v ormoškem občinskem svetu se ni nič kaj spremenila. Namesto stranke Zares je prišla v občinski svet Stranka Mira Cerarja. Tam so v večini, ne vsi, tudi kandidirali bivši člani Zaresa. Glede na vodstvo, predvsem mislim na predse- dnico te stranke, s katero sem se že srečal, pa imam upanje, da bomo lahko sodelovali. Se je pa v naši občini okrepil Desus, kar na neki način pomeni, da aktivna populacija občanov ni pripravljena prevzeti odgovornosti za jutrišnji dan, pač pa prepušča urejanje občine upokojencem.« koval, kvečjemu tesen rezultat z minimalno prednostjo. Menim pa, da je rezultat posledica dela in načina dela v občini kakor tudi z občani. Sodelovanje z občinskim svetom bo gotovo konstruktivno, kajti pomembno je, da se nadaljuje z začrtanim delom in smernicami.« Mirko Cvetko - Sveti Tomaž »Volilna udeležba je bila pričakovana in je zelo podobna številu volivcev na zadnjih lokalnih volitvah. Udeležba je bila dobrih 61 odstotkov, kar kaže na zainteresiranost naših občanov pri odločanju »Volilna udeležba v državi me ni ne vem kako presenetila, saj ljudje ne verjamejo več v politike in njihove odločitve, ker smo v naši državi očitno dve vrsti ljudi: tisti, za katere zakoni in predpisi veljajo, in drugi, za katere ne veljajo. Glede na to sem tudi v svoji občini z volilno udeležbo relativno zadovoljen. Sicer moram priznati, da sem zmago v prvem krogu pričakoval, morda le z nekoliko večjo razliko, saj sem prepričan, da sem v minulih štirih leti delal dobro in da so se spremembe, ki jih je napovedoval moj protikandidat in njegovi podporniki, začele že novembra 2010. 1 I*. Županski kandidati, ki se bodo pomerili v drugem krogu Stanislav Brumec - Makole »Makolčani so pokazali, da jim ni vseeno, kdo bo vodil občino, verjetno pa je pozornost pritegnil način izvajanja volilne kampanje, ki ga do sedaj nismo bili vajeni. Pričakoval sem dva kroga volitev, rezultat je vedno nepredvidljiv, saj se volja in mnenje volivcev lahko spreminjata, nad rezultati posameznih volišč sem pozitivno presenečen, na nekaterih pa sem mogoče pričakoval več. Potrudili se bomo, da bo v drugem krogu še boljše. Nova sestava občinskega sveta je za mnoge presenetljiva. Politika se bo zamenjala, neodvisni so v večini. Ob neuradni razglasitvi so bili nekateri vidno razočarani. Da politični interesi posameznikov ne smejo zavirati razvoja in življenja v občini Makole, delajmo skupaj za boljši jutri, sem zapisal že v predvolilnem programu. Pričakujem, da bo delovanje občinskega sveta konstruktivno in ne bo težav.« Franc Majcen - Makole »Volilno udeležbo v občini Makole je za pozdraviti, vidi se, da ljudem ni vseeno, kdo bo (bodo) 'glavni' za štiri leta v lokalnem okolju. Želel sem priti v drugi krog, to je bilo pričakovano, z volilnim odstotkom pa se nisem obremenjeval. Občinski svet je sestavljen iz nekaterih 'starih borcev' in novincev na parketu. Če imajo v mislih in želijo, kakor zagotavljajo svojim volivcem, delati dobro za vse občanke in občane, ne pričakujem - če bom seveda izvoljen - posebnih težav pri delovanju občinskega sveta.« Janez Kramberger - Lenart »Udeležba na lokalnih volitvah je bila v Lenartu sicer nad slovenskim povprečjem, vendar menim, da bi bilo prav, ko bi bila še višja. Pravzaprav si želim, da bi se občani volitev v drugem krogu udeležili dejansko v največjem številu. Pričakoval sem sicer drugi krog, vendar priznam, da takšnega rezultata nisem pričakoval. Žalosti me, da toliko ljudi zaupa svoje glasove osebi, ki širi podtikovanja in laži ter gradi svojo kampanjo na blatenju ljudi in jo skrbi samo njena lastna eksistenca, ne pa dobrobit celotne občine. Menim, da morajo župana odlikovati drugačne vrednote. Dobro sem sodeloval z dvema občinskima svetoma, čeprav nisem sklepal koalicij, ampak sem ves čas s svetniki komuniciral odprto in transparentno ter upošteval njihove predloge. Prepričan sem, da tudi z novoizvoljenim občinskim svetom ne bom imel težav.« Ivan Vogrin - Lenart »Volilna udeležba je v Sloveniji zadnje čase vedno manjša, kar kaže na to, da ljudje v obstoječi politiki ne zaznajo neke priložnosti za izboljšanje stanja, standarda in blagostanja prebivalstva. Če velja slediti misli švicarskega pisca, da je spodobnost države v tem, koliko blagostanja zagotavlja prebivalcem, potem lahko ugotavljam, da smo mi nespodobna država, podobno pa velja tudi za občinsko raven. Takšen rezultat sem pričakoval. Če so dobri predlogi in projekti, se ni bati, da ljudje ne bi konstruktivno sodelovali. Na občinski ravni, ko se enkrat OS odpre, je relativno malo politik, sploh če je župan razumen in ne kaže svoje pozicijske moči. Sestava OS Lenart je zelo pisana, kar je dobro. Vse politične stranke oziroma liste imajo približno enak odstotek svetnikov. Po meni sodeč so to razumni, pametni ljudje, ki želijo, da bi se v Lenartu delalo, zato mislim, da bo z njimi zelo lepo delati.« www.radio-tednik.si Veselimo se druženja z vami. RADIODITEDNIK Medijska kila s tradicijo! Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 10. oktobra 2014 Županski kandidati, ki se bodo pomerili v drugem krogu Jože Kokot - Gorišnica i ■ ■ »68-odstotna volilna udeležba je odraz dejstva, da našim občanom ni vseeno, v kakšni smeri se bo občina Gorišnica razvijala v prihodnje. Z udeležbo sem zadovoljen. Po tihem sem, glede na doseženo, tesno zmago pričakoval že v prvem krogu, vendar sem prepričan, da bom v nadaljevanju s predstavljenim programom prepričal manjkajočih 18 volivcev ter tako dosegel zmago v drugem krogu. Glede na dejstvo, da so volivci v občinski svet izvolili šest (od 11) svetnikov, ki me podpirajo, ne pričakujem težav in sem prepričan, da se bo občina Gorišnica še naprej razvijala s takšno hitrostjo kot doslej.« Slavko Visenjak - Gorišnica »Volilna udeležba v naši občini je glede na državno povprečje dobra. Lahko bi bila boljša. Ker smo bili trije županski kandidati, je bilo pričakovati drugi krog. O sestavi novega občinskega sveta in o tem, ali bo sodelovanje konstruktivno, še ne razmišljam, saj me čaka še drugi krog.« Stanislav Kovačič - Poljčane »Volilna udeležba na vseh lokalnih volitvah v občini Poljčane je bila med 55 in 60 odstotki. Torej, pričakovani odstotek tudi letos. Glede na število kandidatov je obstajala velika verjetnost za drugi krog. To seje tudi zgodilo. Glede na precejšnje spremembe v občinskem svetu nimam izoblikovanega mnenja. Doslej je bilo sodelovanje konstruktivno. Delo je potekalo brez večjih težav. Koalicijskih sestankov ni bilo.« Tomaž Kokot - Poljčane »Letošnja volilna udeležba je boljša, kot je bila na zadnjih lokalnih volitvah, kar kaže na željo po spremembi. Občani si želijo smer razvoja občine v odpiranju delovnih mest v gospodarstvu in ne v učnih poligonih. Seveda smo pričakovali drugi krog. To je velik poraz za trenutnega župana, saj volivci niso potrdili njegovega programa. Z večino pa so potrdili program drugih strank, ki vidimo razvoj občine v smeri odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu. V občinskem svetu je veliko svežine, ki se ne bo ozirala na preteklost, ampak bo iskala skupni dialog v smeri razvoja občine. Konkretno delovanje bomo videli že po prvih sejah občinskega sveta.« Verjamem in trdno upam, da bo novi občinski svet z novimi obrazi delal bolj konstruktivno in bomo tako lažje in tudi hitreje izvajali zastavljene projekte.« Anton Leskovar -Kidričevo »Letošnjo volilno udeležbo občanov na lokalnih volitvah ocenjujem dobro in me veseli, da so ljudje prepoznali pomembnost demokracije ter se v tako velikem številu udeležili volitev v naši občini. Moram reči, da sem zmago v prvem krogu pričakoval, saj ocenjujem, da so ljudje prepoznali vse moje dosedanje delo in dosežke. Izredno me veseli, da so ljudje zaupali tudi predlagani ekipi na naši listi. Prepričan sem, da bo sodelovanje v novem občinskem svetu v prihodnosti vsekakor konstruktivno z vsemi svetniki, saj bom osebno poskušal doseči širše sodelovanje na vseh področjih. Navsezadnje je to v korist vsem nam.« Darinka Fakin -Majšperk »Težko je komentirati, kaj sem pričakovala. Glede na to, da nismo imeli posebnih konfliktov in da smo delali složno, sem pričakovala kar visok rezultat, vsekakor pa sem na tako visok rezultat resnično ponosna. Zame pomeni veliko spodbudo za delo v prihodnosti in tudi obvezo, da se maksimalno potrudim, saj je načrtov in potreb še veliko. Vsekakor pa mi ta rezultat in podpora pomenita tudi, da delamo brez premora naprej, saj nas še to jesen čaka kar nekaj investicij. Ko sem pogledala novo sestavo občinskega sveta, sem prepričana, da bomo tudi ta mandat delali skupaj, da večjih nesoglasij ne bo in da se ne bomo šli visoke politike, pač pa predvsem skrbeli za napredek in razvoj naših krajev.« Janez Jurgec -Cirkulane »Letošnja volilna udeležba je primerljiva z ostalimi udeležbami na naših lokalnih volitvah. Približno toliko ljudi je prišlo volit tudi pred štirimi in pred osmimi leti. Volilnega rezultata vnaprej ne moreš napovedati, sem pa pričakoval zmago v prvem krogu, kar se je tudi zgodilo. Sestavo občinskega sveta mora vsak izvoljeni župan spoštovati, ker je taka izražena volja ljudi. Upam na konstruktivno sodelovanje. Če se pojavljajo težave, se le-te pojavljajo zgolj zaradi posameznikov ali skupine, ki deluje politično, kar pa za razvoj občine kot celote vsekakor ni dobro. Ker so programi precej sorodni, pravzaprav ne bi smelo biti težav.« Miran Vuk - Zavrč »Volilno udeležbo v naši občini ocenjujem kot nezadovoljivo. Takšen volilni rezultat sem pričakoval. Sodelovanje z izvoljenimi svetniki bo konstruktivno. Težav v občinskem svetu ne pričakujem, saj jih tudi doslej ni bilo.« Rajko Janžekovič -Dornava »Volilno udeležbo v naši občini v primerjavi z držav-nozborskimi in evropskimi volitvami ocenjujem kot zelo dobro. Glede na preteklo delo smo pričakovali dober volilni rezultat. Vsekakor pa je dobrih 72 odstotkov glasov dobra popotnica za naprej, za delo v naslednjih štirih letih. Težav v občinskem svetu nismo imeli do sedaj in tudi v prihodnje jih ne bo, saj verjamem, da če je volja na strani svetnikov in župana, da delujejo v dobrobit vseh občanov, problemov ne more biti. Kakšen kratek stik pa nastane vsepovsod, če je le dobronameren.« Alojz Benko - Trnovska vas Letošnjo volilno udeležbo ocenjujemo kot zadovoljivo, saj je bila udeležba več kot 58 %. Rezultat izida volitev je bil pričakovan, saj je bila izbira kandidatov številčna in kakovostna. Sestava občinskega sveta je po moji oceni zelo kakovostna, saj ga sestavljajo svetniki različnih znanj in poklicev, kar pripomore h kakovostnejšim odločitvam. V naslednjem mandatu ne pričakujemo nobenih težav delovanja občinskega sveta, prav tako pričakujemo konstruktivno sodelovanje občinskega sveta z županom, občinsko upravo, vaškimi odbori, društvi ... , kot je bilo do sedaj. Marjan Žmavc -Cerkvenjak »V občini Cerkvenjak je bila volilna udeležba kar dobra glede na celotno državo, in sicer 60,69 %. To je samo dokaz, da našim občanom ni vseeno, v katero smer bo tekel razvoj občine v prihodnje. Iskreno povedano nisem pričakoval tako dobrega volilnega rezultata za župana. To je nagrada volivcev za opravljeno delo in seveda na drugi strani velika obveznost oz. odgovornost za delo v prihodnjem štiriletnem mandatu. Nova sestava občinskega sveta je dobra, saj je nekaj članov občinskega sveta ponovno izvoljenih, je pa tudi nekaj novih, ki pa so vsi naklonjeni razvoju naše občine in so se s svojim delom v društvih ali političnih organizacijah že dokazali.« Darja Vudler - Sveti Andraž v Slov. goricah V naši občini smo imeli najvišjo volilno udeležbo kot že nekaj lokalnih volitev do sedaj. To kaže, da ljudi zanima, kdo bo vodil njihovo občino, zato lahko rečem, da je bila izražena volja velike večine občanov. Iskreno, rezultat smo pričakovali, saj smo se dobro pripravili in odlično izpeljali celotno kampanjo, ki je bila pozitivno naravnana od začetka do konca. Vseh pet kandidatov iz Neodvisne liste skupaj za ljudi je dobilo mandat, zraven imamo še dva svetnika iz NSi. Menim, da bo sodelovanje konstruktivno, zato ne pričakujem težav.« Alojz Kaučič - Juršinci »Letošnja volilna udeležba je kar dobra. Takšen rezultat sem pričakoval. Sodelovanje z novim občinskim svetom bo zelo konstruktivno, težav ne pričakujem.« Darko Fras - Sveta Trojica Volilna udeležba je bila v naši občini precej visoka. Tako visoko udeležbo gre pripisati tudi aktivni volilni kampanji štirih županskih kandidatov, kandidatov za člane občinskega sveta in političnih strank, ki so uspele nagovoriti velik del volivcev, da se volitev udeležijo. Glede na rezultate dosedanjega dela in glede na to, da protikandidati niso ponudili nič prepričljivo boljšega, je bil rezultat pričakovan, čeprav so protikandidati napovedovali drugi krog. Foto: Črtomir Goznik Sestava občinskega sveta je bistveno drugačna, od 11 članov je kar sedem novih, od tega jih je šest brez tovrstnih izkušenj. Glede na dejstvo, da sta bila v OS izvoljena dva strankarska protikandidata, ki sta bila zelo kritična do mojega dela, pričakujem vsaj v začetku ostro opozicijo in strankarsko potegovanje za mesta in funkcije v odborih in delovnih telesih občine. Sicer pa upam, da se bo v nadaljevanju dalo vzpostaviti konstruktivno večino.« Milan Gumzar -Benedikt »Volilna udeležba je bila v občini zelo dobra, saj je za 10 % višja od povprečja v Sloveniji. Volilni rezultat, ki sem ga dobil na volitvah, sem tudi predhodno napovedal, tako da ni bilo presenečenja. Volivke in volivci so na volitvah izvolili članice in člane občinskega sveta, za katere sem mnenja, da bodo delo dobro in korektno opravljali v naslednjem mandatu.« Silvo Slaček - Sveta Ana v Slov. goricah »Pri nas je bila nizka volilna udeležba, in sicer 30-od-stotna. Domnevam, da zaradi tega, ker sem kot župan sam nastopal na volitvah. Takšen rezultat sem pričakoval. Glede novega občinskega sveta ne pričakujem nobenih težav. Če podam individualno oceno, se mi zdi, da imamo kar dober občinski svet, s katerim se bo dalo v redu delati, tako da nimam nobenih pomislekov, da bi bilo kar koli narobe.« Monika Levanič, Mojca vtič, Mojca Zemljarič, Majda Goznik, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Miha Šoštarič »Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate!« surovina Z€OS Štajerski Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenje Surovine, d. o. o., na Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Mariboru, vsak delovni dan med 7. in 18. uro, ter v soboto med 8. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje bo potekalo na radiu Ptuj ob torkih in četrtkih. Akcija traja od 6. do 23. oktobra 2014. | Več o akciji na www.surovina.si. petek • 10. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 Podlehnik • V tem tednu kar tri pogodbe za bližnje investicije Eni sredi boja, drugi sredi dela Medtem ko se v 53 slovenskih občinah županski kandidati ukvarjajo s prepričevanjem svojih občanov, da so prav oni prava izbira v teh zapletenih časih, pa je novoizvoljeni podlehniški župan že krepko pljunil v roke. Ponudniki in njihove cene za izvedbo projekta obnove vodovodnega omrežja Podjetje - ponudnik Cena z vključenim DDV VOC Celje 1.265.912,23 Komunalno podjetje Ptuj 1.245.323,13 Asfalti Ptuj 1.300.545,71 vir: občina Podlehnik V torek je podlehniški župan Marko Maučič podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Jelovica Hiše Iztokom Ribnikarjem (na levi), v sredo pa z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jankom Sircem. (Ponedeljkovega gosta smo zamudili.) Potem ko je bil v Podlehni-ku na nedeljskih volitvah za župana izvoljen Marko Maučič, se ni niti za hip predal zmagoslavnemu navdušenju, ampak začel takoj dokazovati, zakaj mu ljudje zaupajo. Ta teden je podpisal pogodbe za kar tri večje projekte, ki bodo zagotovo vplivali na izboljšanje kakovosti življenje v osrednjih Halozah in bodo obremenili občinski proračun v tem in prihodnjem letu. Da ne bi kdo napačno sklepal, da se je podpisovanje začelo s telefonskimi klici v nedeljo zvečer - gre za več mesecev trajajoče prizadevanje občine za pridobitev sredstev, s katerimi se bodo vsaj za korak približali najrazvitejšim v državi. Občina je izdelala projekte (enega za kanalizacijo, drugega za gradnjo večnamenske stavbe in tretjega za posodobitev vodovoda), se prijavila na razpise in izbrala izvajalce; potem pa čakala, ali se bo kdo pritožil ... Ta teden se je celo- tno dogajanje sklenilo s podpisovanjem pogodb z izvajalci posameznih projektov. V ponedeljek se je pri županu oglasil direktor podjetja IPI iz Rogaške Slatine Robert Čerčnik, da sta podpisala pogodbo za gradnjo kilometra kanalizacije Podlehnik-Sedla-šek v vrednosti 200.000 evrov; v torek so prišli predstavniki Jelovice Hiš z direktorjem Iztokom Ribnikarjem na čelu in podpisali pogodbo v vrednosti 2,7 milijona evrov za gradnjo večnamenske stavbe sredi Podlehnika (stala bo na mestu sedanje vse prej kot kulturne dvorane; v novem poslopju bodo našli prostor zobozdravstvena in zdravstvena dejavnost, gasilski dom, društva, občina in kulturna dvorana); v sredo pa se je pri županu mudil direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, da sta podpisala pogodbo za obnovo vodovodnega omrežja od Dežnega do Gorce v vrednosti 1,2 milijona evrov. Gre za pomemben vodovod, zgrajen leta 1975, s katerim so zaradi nekakovostnih upo- rabljenih cevi nenehne težave. Oskrba z vodo se bo tako izboljšala za 1009 prebivalcev v 479 gospodinjstvih, saj bodo zamenjali kar 5511 metrov omrežja. Pogodba obsega tudi preplastitev celotne površine vozišča, v katero bo položen novi vodovod. Sredstva za vodovod in dvorano si je Občina Podlehnik zagotovila iz osmega javnega razpisa RRP, za kanalizacijo pa po 21. členu ZFO. Župan je prepričan, da k podpisanim pogodbam ne bo potreben noben aneks, saj ne pričakujejo, da bi se pojavila kakšna dodatna, nepredvidena dela (kot so se nedavno, ko sem jim je pri rekonstrukciji ceste skoraj sesul dotrajani most in so ga pač morali obnoviti). Dela naj bi se začela v teh dneh; Jelovica in Komunala bi morala z deli deli končati 30. septembra 2015, IPI pa 30. oktobra 2015. jš Kidričevo • Odprli prenovljen dvorec Sternthal Zver, prenovljeni objekt pa je blagoslovil lovrenški farni žu- ^ pnik Karel Pavlič. Nov sedež občine in center kulturnih prireditev pn m stra Talum Kidričevo in vokal- V Kidričevem so svečano odprli prenovljen dvorec Sternthal, v katerega bodo preselili tudi sedež občine; od skoraj 1,9 milijona evrov, kolikor je veljala na skupina Utrinek iz Cirkovc. njegova celovita prenova, je občini uspelo pridobiti 950.000 evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. M. Ozmec Pred belim grajskim lepotcem, na katerega so Kidriča-ni zelo ponosni, se je v petek zbralo več sto domačinov in številni gostje. Župan Anton Leskovar je med drugim poudaril: »Vesel sem, da nam je uspelo zagotoviti dovolj volje, znanja in sredstev, da smo lahko zobu časa iztrgali to prelepo zgradbo. Verjamem, da se bo v našem dvorcu dogajalo veliko pomembnih zadev, saj bo odslej tukaj sedež občine ter center družabnosti, kulture, umetnosti in še česa.« Sicer pa s tem zgodba o dvorcu Sternthal še ni končana, saj želijo ob njem zgraditi dve reprodukciji barak iz prve svetovne vojne. V eni naj bi namestili muzej in knjižnico, v drugi pa hostel, v katerem naj bi turisti prebivali pod pogoji iz prve svetovne vojne. V parku ob dvorcu naj bi postavili paviljon, v katerem naj bi se dogajali kulturni dogodki, bo pa tudi priložnost za fotografiranje mladoporočencev, ki se bodo poročali v novi poročni dvorani, v pritličju dvorca, postaviti pa želijo tudi mini park z maketami stavb taborišča iz prve svetovne vojne. Ob pomembni pridobitvi se je župan posebej zahvalil sodelavcem občinske uprave, Zavodu za varovanje kulturne dediščine (ZVKD) iz Maribora, podjetju Modular arhitekti, izvajalskemu podjetju GP Pro- ject ing ter družini Forbici, ki je v pritličju dvorca postavila razstavo mladega umetnika Jerneja Forbicija. Veselje nad pomembno pridobitvijo je izrazil tudi direktor mariborskega ZVKD Srečko Štajnbaher, ki je poudaril, da imajo zelo redko priložnost sodelovati pri obnovi kulturnega spomenika od začetka do konca, kot je bilo to pri obnovi tega dvorca. Občini, županu in občanom je ob pomembni pridobitvi čestital tudi poslanec evropskega parlamenta Milan Foto: M. Ozmec Ob odprtju prenovljenega dvorca Sternthal se je v petek popoldne zbralo več sto domačinov in gostov od blizu in daleč. Podjetje - ponudnik Cena storitve brez DDV Begrad Novo mesto 1.719.448,93 GIVO Ljubljana 2.006.207,24 SGS Maribor 1.631.105, 61 SGP Pomgrad Murska Sobota 1.792.224,67 CE Invest Trebnje 1.919.679,57 Komunaprojekt Maribor 1.866.876,00 Dema Plus Ljubljana 1.709.314,95 GIC Gradnje Rogaška Slatina 1.829.166,12 GP Project ing Ptuj 1.757.754,67 Vir: občina Kidričevo Kot je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, dve podjetji z nižjo ceno ponudbe nista izpolnjevali zakonsko predpisanih pogojev, zato je bilo izbrano podjetje GP Project ING iz Ptuja. Slednje je sicer v času izvedbe z občino podpisalo dva aneksa, zato je bila končna cena izvedbe višja, kot je navedena v tabeli. Poleg razstave likovnih del Jerneja Forbicija, ki je na ogled v pritličnih prostorih, je zgodovinsko društvo Kidričevo v prvem nadstropju dvorca postavilo svojo začasno razstavo, izdalo pa je tudi priložnostno znamko z motivom dvorca. V sejni sobi dvorca so pripravili projekcijo fotografij dvorca nekoč in danes, na ogled pa so postavili tudi likovna dela učencev podružnične šole Lovrenc na Dravskem polju z naslovom Potujmo v preteklost. Poljčane • Za samostan ni zanimanja Dražba samostana Studenice tudi v tretje neuspešna Tudi tretji poskus okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, da na dražbi najde kupca za samostan Studenice v občini Poljčane, ki ga prodaja na zahtevo Unicredit banke, je bil neuspešen. Kupcev po izklicni ceni 267.500 evrov tudi 1. oktobra ni bilo. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je opravilo tretjo javno dražbo za prodajo nepremičnin dolžnika Nadškofija Maribor, kjer se je med drugim prodajal tudi samostan Studenice. Na narok ni pristopil noben ponudnik, prav tako ni bila plačana nobena varščina. Nepremičnin na tretjem naroku ni bilo mogoče prodati niti za polovico ugotovljene vrednosti, zato je sodišče izvršbo na nepremičnine ustavilo, upnik Unicredit pa bo lahko ponovno vložil predlog za izvršbo na nepremičnine dolžnika. Unicredit banka Slovenije od dolžnika Nadškofije Maribor terja 12.275.192,81 evra. Oce- njena vrednost studeniškega samostana, ki je bila predstavljena na prvi dražbi marca letos, je bila 535.000 evrov, na drugi dražbi je sodišče skušalo samo- stan prodati za 350.000 evrov, tokrat za 267.500 evrov. Vendar tudi na tretji ni bilo podane niti varščine za pristop k dražbi. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtic 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 10. oktobra 2014 Podravje • Zavarovanih le 10 odstotkov kmetijskih površin Kljub 40-odstotnemu subvencioniranju Vsi kmetje, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, lahko pri zavarovanju posevkov in plodov izkoristijo 40-odstotno sofinanciranje valnih premij 45.830.283 evrov, letos je zanje namenila 4.632.102 evra in na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo, Čeprav država sofinancira premije, pa se za zavarovanje pridelkov in živine na območju Podravja odloči približno 10 odstotkov kmetov, je ocenil Ivan Brodnjak, vodja svetovalne mreže na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj. Kmetje znajo presoditi, kaj je bolje zanje »V sosednji Avstriji imajo več kot 80 odstotkov vseh površin zavarovanih in zato so tudi premije nižje. Naši kmetje pa so ocenili, da se jim ne splača zavarovati pridelkov, že zaradi njihove nizke cene, zavarovalnice pa imajo tudi precejšnje odbitne franšize. To pomeni, če zavarovalnica oceni, da imaš 20-odstotno škodo in je odbitna franšiza 20 odstotkov, potem ne dobiš nič. Zato denar ni izkoriščen, kmetje imajo kmečko pamet in znajo presoditi, kaj je dobro zanje,« je povedal. Brodnjak še svetuje, naj svoje pridelke ali živino zavarujejo vsaj specializirane kmetije. Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek pa je povedal, da je bilo do leta 2008 na območju Podravja kar 70 % zavarovanih površin. »Po letu 2008, ko je naše območje prizadelo močno neurje s točo, pa so zavarovalnice dale neživljenjske pogoje. Premije so dvignile s prej približno 10-odsotne vrednosti zavarovanega pridelka na 20 odstotkov. Pojasnil je: »Če daš zavarovati pridelek, vreden 10.000 evrov, potem premija znaša 2.000 evrov. Če mi toča oklesti pridelek in je škoda 40-odsotna, potem to v denarju znaša 4.000 evrov vračila, od tega se odbije še 20-odsotna odbitna franši-za, kar pomeni 3.200 evrov, treba je odšteti še premijo. Zavarovana kmetijska zemljišča in število zavarovanih živali; 2008-2013 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Zavarovane površine, skupaj (ha) 61.243 73.546 55.067 46.751 46.971 46.971 Sadje (intenzivni nasadi) 2.033 2.176 1.729 1.190 1.230 1.257 Hmelj 1.443 1.551 1.009 937 683 775 Vinogradi 6.083 6.539 3.225 1.419 1.232 1.675 Žito 41.414 49.228 35.078 31.973 33.229 28.942 Druge rastline 10.270 14.052 14.026 11.233 10.972 8.962 Skupaj zavarovane površine 61.243 73.546 55.067 46.751 46.971 41.610 Število zavarovanih živali, skupaj (brez perutnine in rib) 336.743 169.549 226.719 204.851 159.258 54.529 Govedo 96.433 81.348 70.795 53.122 49.501 31.631 Prašiči 235.552 81.835 150.165 147.445 106.116 19.538 Konji, osli 1.615 2.198 2.205 2.214 1.657 1.552 Drobnica (ovce, koze) 3.143 4.168 3.554 2.070 1.984 1.808 r Premija za zavarovanje posevkov, nasadov od 20 do 2000 evrov Premije za zavarovanje pridelkov posevkov in plodov so različne glede na izbiro odbitne franšize in kulturo. Država je predpisala najmanj 15-odstot-no odbitno franšizo; če zavarovanec sklene zavarovanje po nižji odbitni franšizi, ni upravičen do subvencioniranega dela premije. Osnovni riziko je toča, ostali so dodatni riziki, za katere je potrebno doplačilo premije. Zavarovanja opravljajo zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne posle in so pridobile dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Te so Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Tilia in Agro zavarovalnica, slednja je posredovala svoje pakete za zavarovanje posevkov. V_/ Državna sredstva za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj Leto Sredstva (€) Izplačana sredstva (€) 2006 1.751.377,07 1.738.288,05 2007 4.844.646,14 3.971.970,83 2008 6.875.537,00 6.351.200,07 2009 12.892.434,52 12.890.493,48 2010 12.337.355,00 6.648.315,03 2011 5.173.523,04 5.173.519,61 2012 4.386.887,48 4.386.598,41 2013 4.670.091 4.669.897,57 2014 4.632.102 2015 4.576.689 Potem se res vprašaš, ali se splača zavarovati,« je izračunal Rebernišek. Sofinanciranje premij 40- ali 30-odstotno Iz državnega proračuna se sofinancirajo zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pomladanske pozebe, zmrzali ali slane, poplave in viharja. Sofinancira se tudi zavarovanje živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter zavarovanje vzre-je vodnih živali v ribogojnem objektu. Višina sofinanciranja zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove znaša 40 %. To pomeni, da kmetijski pridelovalec ob sklenitvi zavarovanja plača 60 % obračunane zavarovalne premije, 40 % pa sofinancira država neposredno zavarovalnicam. Sofinanciranje zavarovanja živali je 30-odstotno, enako velja za živali v ribogojnih objektih. Zavarovalnice v imenu upravičencev vlagajo na Agencijo ločene zahtevke po namenu zavarovanja za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije najkasneje do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto, v katerem je bilo zavarovanje sklenjeno. Mojca Vtič + D PREVERI KUPI brezplačen preventivni pregled vozila izdelke za vzdrževanje in nego vozila K ZAVARUJ prihranek do 60 € pri avtomobilskem zavarovanju Skupaj za večjo varnost. Več na triglav.si in petrol.si. Akcija traja od 1.10. do 30.11. 2014. Ugodnost je možno unovčiti do 31.12.2014. PETROL Energija za življenje triglav Povpraševanje po zavarovanju se poveča neposredno po nesrečah V Zavarovalnici Triglav menijo, da je slovenski sistem sofinanciranja kmetijskih zavarovanj v primerjavi z nekaterimi evropskimi sistemi za kmetovalce finančno ter operativno ugoden. »Ocenjujemo, da se v Sloveniji za zavarovanje odloči približno tretjina vseh kmetov. Zavarovalnica Triglav po naših ocenah pokriva med 70 in 80 % vseh zavarovanj v kmetijstvu,« so dejali na zavarovalnici. Ob tem ugotavljajo, da se povpraševanje po zavarovanjih vsakokrat poveča neposredno po večjih naravnih nesrečah, kot so poplave, toča, ujme. Sklenitev kmetijskega zavarovanja z obstoječimi in novimi zavarovanci temelji na predhodni oceni rizika. Osnovno zavarovanje posevkov in plodov (kritje posledic toče, požara, strele) lahko kmetje sklepajo kadarkoli v spomladanskih mesecih, vendar v praksi najkasneje do prvega večjega škodnega dogodka na posameznem območju. Dodatno zavarovanje posevkov in plodov pred spomladanskim mrazom (v praksi pretežno za sadje in vinograde) lahko kmetje sklenejo najkasneje do 1. marca. Osnovno in dodatno zavarovanje kmetijskih kultur v rastlinjakih se lahko sklene kadarkoli med letom (v praksi ob sajenju). »Kot novost bi izpostavili zavarovanje ozimnih posevkov. Sklenitev je možna v času od vznika do vključno 15. decembra. Zavarujemo ozimne posevke, kot so pšenica, ječmen, rž, tritikala, pira, oljna ogrščica, oljna repica ter ostale kulture po dogovoru, za katere jamčimo od vznika pa do konca marca,« so povedali. Zavarovanje ozimnih posevkov krije škodo v primeru poškodbe ali uničenja dela ali celotnega posevka zaradi preobilice padavin v jesenskem in zimskem času (poplave, zastajanje vode na njivah, visoka podtalnica). S tem produktom si kmetovalec zagotovi povračilo dogovorjenih stroškov, ki nastanejo zaradi ponovne setve in drugih agrotehničnih ukrepov, povezanih s setvijo. Premije so odvisne od območij in lokacij posameznih parcel ter od škodne statistike iz preteklih let. Končne cenitve posameznih škod (predvsem na vinogradih in na sadju) se v tem času še izvajajo. Na Triglavu so prepričani, da je zavarovanje posevkov in plodov za eno najbolj tveganih zavarovalnih področij, kjer je obvladovanje tveganja dodatno oteženo tudi zaradi geografskih in klimatskih značilnosti Slovenije. petek • 10. oktobra 2014 Kmetijstvo Štajerski 9 zavarovanja se kmetje zanj ne odločajo zavarovalne premije, ki ga ponuja država, 60 odstotkov premije poravnajo sami. V osmih letih je država porabila za sofinanciranje zavaro-da se bodo tudi letos porabila vsa sredstva. r lili Premije zavarovalnice AGRO BAZIS (poljedelstvo in pridelava vrtnin) Za zavarovalni produkt koruza za zrnje in silažo, ki je zavarovan samo za riziko toče, se višina premije giblje od 20,73 evra do 38,79 evra. Cena je odvisna, ali je odbitna franšiza 15 ali 20 odstotkov. To premijo plača kmetovalec za hektar kulture, razliko do polne premije povrne država oz. Agencija za kmetijske trge. Zavarovalni produkt grozdje krije samo riziko toče na pridelku grozdja. Višina premije od 206,00 do 374,56 evra. Zavarovalni produkt grozdje selekt krije riziko toče in dodatnih 25 odstotkov škode na pridelku, če pride do škode po toči v razvojni fazi »mehčanje jagod« na pridelku grozdja. Premija znaša med 218,59 in 397,42 evra. Zavarovalni produkt grozdje univerza krije riziko toče in dodatnih 25 odstotkov škode na pridelku, če pride do škode po toči v razvojni fazi »mehčanje jagod« in riziko spomladanske pozebe na pridelku grozdja. Premija znaša med 322,63 in 501,46 evra. Zavarovalni produkt sadje krije samo riziko toče (možno doplačilo rizika spomladanske pozebe) na pridelku sadja. Premija od 1.665,02 do 2.081,28 evra. Zavarovalni produkt sadje pod mrežo krije samo riziko toče (možno doplačilo rizika spomladanska pozeba) na pridelku sadja in škodo, ki nastane na protitočni konstrukciji in mreži po riziku toča in viharni veter. Premija stane od 722,52 do 849,94 evra. Dela premije, ki se nanaša na protitočno konstrukcijo in mrežo, država ne subvencionira in ga v celoti krije pridelovalec. Zavarovalni produkt hmelj krije samo riziko toče (možno doplačilo rizika viharni veter) na pridelku hmelja. Premija je od 538,56 do 673,20 evra. Višine premij za zavarovanje živali Benjamin Schlauer, vodja podružnice Agro zavarovalnica v Sloveniji, ni mogel posredovati. »Bomo pa zavarovali v letu 2015 izključno govedo in za tiste rizike, kjer država subvencionira zavarovalno premijo,« je povedal. V_J Foto: Črtomir Goznik Slovenske gorice • Katastrofalna grozdna letina »Ocenjujem, da bom letos imel kar 40 % manj vina « »Letošnje grozdna letina je za vinogradnike velika preizkušnja, tako glede stroškov obdelave kot tudi kakovosti. Sam ocenjujem, da bom imel kar 40 % manj vina v primerjavi s prejšnjim letom, kar je precejšnji izpad za vse, ki vino prodajamo,« je povedal izkušeni vinogradnik Ivan Janez Pučko iz Cerkvenjaka, ki je še izpostavil, da je grozdje zaradi obilnih padavin in pomanjkanja sončnih dni kislo in gnilo. Ivan se z vinogradništvom ukvarja že 29 let, tako katastrofalne in porazne grozdne letine pa v zadnjih letih ne pomni. Deževno vreme je namreč močno vplivalo na zdravstveno stanje in tehnološko zrelost grozdja. »Kazalo je, da bo letina kar oblina in solidna. Do 15. septembra je bil namreč vinograd popolnoma zdrav. Ko sem pa dva dni kasneje začel s trgatvijo rumenega muškata, pa se je že začela pojavljati gniloba. Nekaj gnilobe se je pojavilo tudi na renskem rizlingu, ki ga bomo pobrali ta teden. Tako da pričakujem, da ga bomo nekaj malega morali vreči stran.« Gnilo in kislo grozdje Prepričan je, da je letošnja grozdna letina velika preizkušnja za vinogradnike. Zaradi močnega deževja in pomanjkanja sonca je grozdje namreč ne samo gnilo, pač pa tudi kislo. »Četudi je bila letina dokaj normalna, pa ni bilo sladkornih stopenj. Letos je bistveno nižja sladkorna stopnja in skoraj nobena sorta ni dosegla vrhunskih sladkorjev, kot bi si jih želeli. Tako da je tudi vprašanje, če bo letos kaj vrhunskega vina. Po mojem zelo malo. Tudi kisline so precej visoke, kar je spet ena negativa. In treba jih bo kemično odvzeti, kar je za vino lahko neki trenutni šok. Če so pa te kisline pregrobe in previsoke, vino ni tako pitno.« Sicer pa so letošnjo grozdno letino zaznamovali tudi napadi peronospore in oidija, po dobrem desedetju pa se je pojavil tudi cik. »Prvič smo se s cikom srečali leta 2002, ki je takrat zelo napadel sivi pinot. Spomnim se, da je bila ta sorta grozdja tistega leta, ko sem jo prvič pobiral, zdrava. Ko sem jo drugič, pa smo zaradi cika v vinogradu morali pustiti več kot polovico grozdja. Letos pa se je cik pojavil predvsem na rumenem muškatu in tramin-cu,« je še pojasnil vinski svetovalec Ivan Janez Pučko. »V nekaterih sortah tudi do 50 % manj soka« Po besedah vinogradnika, ki je pobral že večino grozdja, vremenske razmere sicer niso tako zelo vplivale na količino grozdja kot na pomanjkanje soka v grozdnih jagodah. »Količina pri doslej pobranem grozdju se je zmanjšala za približno 10 %, vendar pa ni bilo soka. V nekaterih sortah je bilo v primerjavi s preteklimi letinami tudi do 50 % manj soka.« Zato vinar Ivan, ki je v povprečni letini na 6.200 vinskih trtah pridelal okoli 12.000 do 14.000 litrov vina, letos pričakuje kar 40 % manj vina: »Ocenjujem, da bom pridelal okoli 7.000 litrov vina, mogoče celo kaj manj. In to je za nas, ki vino prodajamo, precejšnji izpad.« Ivan, ki je letos odprl tudi vinotoč, je tako že prisiljen razmišljati o odkupu vina. Izjemno zahtevno bo kletarjenje Kot je še povedal vinski svetovalec, so bila zadnja grozdna leta izjemno ugodna, tako da je bilo tudi veliko vrhunskih vin. S tega vidika pa je letošnja letina katastrofalna, saj je pridelek veliko manj kakovosten. »Nekaj gnilobe se je pojavilo tudi na renskem rizlingu, ki ga bomo pobrali ta teden. Tako da pričakujem, da ga bomo nekaj malega morali vreči stran,« je dejal izkušeni vinogradnik Janez Ivan Pučko. Veliko zahtevnejše pa bo zato tudi kletarjenje. »Letošnje leto je za vinogradnika velika preizkušnja, tako glede stroškov obdelave kot tudi kakovosti. Pridelek je manj kakovosten in zato bodo tudi vina manj kakovostna. Problem je lahko tudi, ker ne vemo, kako se bo izločala kislina in ali jo bomo morali umetno odvzeti. Tudi sladkorne stopnje, ko jih dosladkaš, so vprašljive. Nižji bodo tudi alkoholi in bo kletarjenje toliko težje. V kleteh bo po mojem prepričanju kar nekaj težav in bo potrebno ogromno enolo-gije in znanja, preden bo vino lahko šlo na trg. Vprašanje pa je tudi, kaj bo z bistrostjo,« je dejal vinski svetovalec ter še zaključil: »Sicer pa, mi smo vešči, tako da nam to ne bi smelo biti problem.« Monika Levanič v DR. ŠTEFAN CELArf ,N Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana Foto: ML 10 TEDNIK Šolstvo in kultura petek • 10. oktobra 2014 Ptuj • Ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju Učitelj kot vzornik mladim V kulturni dvorani ptujske gimnazije je bila ob svetovnem dnevu učiteljev v ponedeljek, 6. oktobra, prireditev, s katero so spomnili na pomen strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pri vzgoji otrok, obenem pa najzaslužnejšim na Ptujskem podelili Žgečeve plakete in priznanja. Prejemniki priznanj dr. Franja Zgeča v letu 2014 Foto: Langerholc Slavnostni govornik dr. Ja-nek Musek je med drugim spomnil, da človeka od drugih bioloških bitij loči ena sama stvar: kultura. Kultura pomeni prenašanje spoznanj - starih in novih - iz generacije v generacijo in tudi prenašanje uporabe teh spoznanj iz generacije v generacijo. In med vsemi poklici, kar jih poznamo, je prenašanje kulture predvsem poslanstvo prosvetnega učiteljskega in vzgojiteljskega poklica. Učiteljeva vloga je večstranska. Prva je posredovanje znanj in veščin - to je izobraževanje in poučevanje. Druga vloga je vzgoja; ta naloga ni nič manjša od izobraževalne, morda je v nekem pogledu celo pomembnejša. Vzgoja namreč pomeni oblikovanje obnašanja, ki upošteva etične in moralne standarde in vrednote. Vzgoja in izobraževanje sta tako prepleteni dejanji, da imamo v nekaterih jezikih zanju en sam izraz. Tretji pomemben element, povezan z vzgojo in izobraževanjem, pa je osebni lik učitelja, njegov vzgled. Ne samo med laiki, tudi v stroki se vse premalo zavedamo, kako pomembna je vloga vzornika v vzgoji in izobraževanju. Brez vzornikov se znanje in vrednote pri posamezniku ne morejo uveljaviti. Besede o učitelju kot vzorniku se morda slišijo kot fraza, a moramo vedeti, da imajo globoko vsebino, je poudaril dr. Janek Musek. V nadaljevanju srečanja strokovnih delavcev v vzgoji in izo- braževanju so podelili priznanja in plakete dr. Franja Žgeča najzaslužnejšim učiteljem. Priznanja sta podelila predsednica Društva ravnateljev z območja Ptuja Ivanka Korez in predsednik območnega Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju Milan Kumer, pri podeljevanju plaket pa se jima je pridružil tudi častni gost dr. Janek Musek. Priznanja so prejeli: Lidija Kunčnik (OŠ Juršinci), Breda Pisar (OŠ Mladika), Marta Glatz (OŠ Mladika), Janja Hunjet (OŠ Markovci), Milovan Milunič (OŠ Markovci), Danica Pompe (OŠ Majšperk), Mirica Ma-rinič (OŠ Majšperk), Natalija Kutnjak (OŠ Kidričevo), Valentina Vrhovšek Malovič (OŠ Destrnik-Trnovska vas), Prejemniki plaket dr. Franja Žgeča v letu 2014 Foto: Langerholc Milena Mali (OŠ Podlehnik), Slavica Vindiš (OŠ Cirkula-ne-Zavrč), Natalija Nežmah (OŠ Olge Meglič), Ksenija Kovačič Žižek (OŠ Olge Meglič), Jožica Megla (ŠC Ptuj -Strojna šola), Helga Mihelač (OŠ Breg), Ivanka Čeh (OŠ Cirkovce), Dragica Jurgec (OŠ Dornava), Metka Zagor-šek (OŠ Dornava), Brigita Koštomaj (OŠ Ljudski vrt), Damijan Samojlenko (ŠC Ptuj - Elektro in računalniška šola), Franc Lozinšek (ŠC Ptuj - Elektro in računalniška šola), Romana Kiseljak (OŠ Hajdina), Dragica Kosi (OŠ Hajdina) in Klementina Pul-ko (Dijaški dom Ptuj). Plakete dr. Franja Žgeča pa so prejeli: Sonja Pučko (OŠ Ljudski vrt), Stanko Kostanjevec (ŠC Ptuj - Strojna šola), Terezija Štumberger (OŠ Cir-kulane-Zavrč), Bojan Lubaj (OŠ Gorišnica), Karmen Fe-konja (OŠ Gorišnica), Breda Križan (OŠ Kidričevo), Andrej Kodela (OŠ Kidričevo), Draga Krošel (OŠ Majšperk) in Milena Širec (OŠ Destrnik-Trnovska vas). Prireditev je povezovala Zlatka Lampret, za glasbeno popestritev pa je poskrbel mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom prof. Zmaga Štebiha. jš Starše • V občini živi umetniško ustvarjanje Pestre dejavnosti Kulturnega društva V občini Starše je zelo razvita kulturna dejavnost. Kulturno-umetniško društvo Ivana Lončariča Trniče ima več sekcij. Najstarejša je dramska, ki deluje že vse od leta 1952. Režiserka Mira Lončarič, ki je tudi predsednica društva, zadnja leta izbira predvsem komedije, ki so ljudem blizu. Čar predstavam pa daje še do- mače narečje. Zelo uspešni so tudi tamburaši, ustanovljeni leta 2001, ki se udeležujejo najrazličnejših tekmovanj, tudi izven meja Slovenije, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Že 25 let deluje ženski pevski zbor, moški zbor pa je prenehal delovati zaradi pomanjkanja pevcev. Kulturno dediščino ohranjajo tudi Ljudske pevke Šentjanževke in Trnički trni - šest kmečko oblečenih vaščanov na različnih prire- ditvah kuha kislo juho ali »trnove krape«. Kulturniki so se zbirali v gasilskem domu, v zadnjih letih pa so dobili svoje prostore v nekdanji šoli, kjer se zelo dobro počutijo. Estera Korošec Tednikova knjigarnica Potovka v tednu otroka Nekoč je bila potovka ženska, ki je hodila iz kraja v kraj, da je izpolnjevala naročila (npr.: potovka se je vrnila iz mesta s polnim jer-basom; novico so izvedeli od potovke; poslati pismo po potovki) - tako pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) na strani 949. Takemu moškemu pa so pravili potovec. Zanimivo, besedici računalniški program pod-črtuje, kakor da ne bi bili skladni s pisnimi pravili! Tudi jerbas je rdeče podčrtan, torej: jerbas (če je majhen, je manjšalnica jerbašček) je okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnim ročajem, pravi slovar na strani 363. Hm, koliko je še pravil, pisanih in nepisanih, ki so še pred časom veljala, danes pa ne več! Mimogrede: nekoč, vsaj zdi se tako, bi bilo precej grdo in oporečno svoj portret na veliko postavljati na ogled in ga v vseh mogočih oblikah in formatih, pogosto zelo nemarno, pribijati na drogove, obcestne svetilke, mostove, se tako postavljati v obcestnih jarkih, na njivah in travnikih ... Pa četudi bi bili portretiranci (beri županski kandidati) še ne vem kakšni lepotci, bi bilo to z eno besedo rečeno nehigienično. Škoda lesa, papirja, časa ... in največja škoda je v nekrea-tivnosti in nespoštovanju kandidatov do sebe in do volivcev. Res, le kakšen svet pripravljamo potomcem, današnjim otrokom in tistim kmalu rojenim? Tako se zdi, da bodo zanamcem ostale le še pravljice, pa še teh ne bo niti približno toliko, kot si jih spodobno, sonaravno življenje zasluži. V sodobni, izvrstno ilustrirani knjigi je potovka tista, ki s pomočjo pripovedovanja pomaga deklici. Tako začenja odlična noviteta pretanjene avtorice, igralke, pisateljice, dramatičarke Saše Pavček: Nekoč pred davnimi časi je na Notranjskem živela mila deklica. Bila je zelo nežna in sočutna. Solze so ji kar iznenada zalile oči, tako občutljiva je bila. Najsi je ugledala mravljo, ki z muko nosi mrvico kruha, ali osamelega starca, ki zaman vse dni čaka svoje bližnje na pragu siromašnega doma, ni in ni mogla nehati jokati. Oče ji je na vse načine prigovarjal, naj vendarle neha točiti solze, saj cmeravk nihče ne mara, a ni nič »Nehaj jokati, to ni zdravo za oči!« je nazadnje pribil oče, a dekličinih solz to ni ustavilo. »Kdo te bo hotel za ženo, če boš kar naprej objokana?« jo je svarila mati. Starša sta deklici na vse mile in manj mile načine hotela dopovedati, kako je jokavost neprimerna. Nestrpni materi je deklica odvrnila: »Mama, mene vse boli. Boli me zaradi tega hudega sveta.« Starša sta se začudeno spogledala. »Ne vidita, koliko je na njem gorja?« Starša sta le debelo gledala. »Krivic! Krivic ne vidita?« Starša sta molčala. »Kaj sta gluha, slepa ali brez srca?« »Midva brez srca?« je oče ogorčeno dvignil obrv... Hja, tako odrasli največkrat dvigujemo obrvi, ne da bi se zares ozrli okoli sebe, postajamo neobčutljivi in občutljivost bi najraje zamenjali s trdosrčnostjo, z brezkompromisnim individualizmom, z diktaturo tržnosti in kapitala. V tednu otroka, ki pravkar poteka, bi se prav odrasli morali spraševati (tudi županski kandidati), kakšna je to dežela, ki ne more obveznega osnovnošolskega izobraževanja izpeljati brezplačno? Kakšna je to dežela, ki ne more osnovnih kulturnih dobrin in zdravstvenega varstva nuditi brezplačno? Tako zaključuje poetična slikanica Zakaj je polje jezero? (Saša Pavček. Damijan Stepančič. Miš, 20149: Sčasoma sta se sprijaznila z usodo: ko jezera ni, ko gre fant obiskat sonce na svoj stari dom, pride k njima njuna hči. Pride hči kot glas. Pripoveduje jima pravljice, onadva pa jo hvaležno poslušata. Cenita njihove nauke in se trudita, da bi bil ona svetu čim manj krivic in hudega . Liljana Klemenčič Nogomet V nedeljo še z Litvo v gosteh Stran 12 Strelstvo Ormoški strelci Kovinarja že zmagujejo Stran 12 Atletika Trije mnogobojski naslovi za konec sezone Stran 13 Šolski šport Na krosu najuspešnejši učenci OŠ Ljudski vrt Stran 13 Kolesarstvo Hozjan 3. na letošnji zadnji preizkušnji Stran 14 Nogomet Kadeti Aluminija uspešnejši od Kopra Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč V soboto, 11. oktobra, se bosta ob 19.00 na Hardeku pomerili ekipi Jeruzalema (7. mesto) in Krke (6. mesto). V taboru ene in druge ekipe bi takoj podpisali, da bi ekipi na teh mestih končali sezono 2014/15. Ormoža ni so v zadnjem krogu klonili v Trebnjem. Po prikazani igri so bile možnosti za uspeh majhne, saj je ekipa Trima vodila skozi celotno tekmo. Pozitivno sta presenetila mladinca Jure Kocbek (letnik 1996) in Matic Topolovec (letnik 1997). Prvi je odigral odličen 2. polčas in petkrat zatresel mrežo nasprotnika in le upati je, da bo v takem ritmu nadaljeval v soboto proti Krki. Topolovec je dobil lepo minuta-žo v obrambi; opaziti je njegov napredek, saj je napak iz tekme v tekmo manj. Preskok iz kadetske v člansko ligo je pač težak ... Ormožani so doslej v trdnjavi Hardek dobili vse potrebne in pričakovane točke - padla sta Krško in Izola. Zdaj je na vrsti Krka, ki v Ormož prihaja z dvema zaporednima zmagama nad Krškim in Slovenj Gradcem. Novomeščani iz tekme v tekmo napredujejo in bodo trd oreh Ormožanom, ki stavijo na izkušnje in na glasno podporo svojih navijačev Ormožanov. Ti se iz kroga v krog zbirajo v večjem številu in so vedno glasnejši, žal pa jih v podobnem stilu ne spremlja preostali Boks • Dejan Zavec - Ferenc Hafner, 17.10., v Mariboru Remi belih v Varaždinu VARAŽDIN - ZAVRČ 2:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Jertec (35.), 1:1 Glavica (41.), 2:1 Glavica (45.), 2:2 Dugolin (89., z 11 m). ZAVRČ: Mrmic, Dugolin, Hočevar, Roškar, Srnec, Čeh, Benic, Br-dar (Polic), Jertec, Kresinger, Antolek. Trener: Željko Orehovec Nogometaši Zavrča so reprezentančni premor izkoristili za igranje prijateljske preizkušnje. V torek so se podali v bližnji Varaždin in se pomerili z istoimenskim domačim tretjeligašem, sicer naslednikom nekoč velikega Varteksa, ki je po neslavnem propadu začel znova. Iz Varteksa v završkem dresu nastopa ogromno igralcev, ki so se osnovnih nogometnih veščin naučili prav v Varaždinu. Gostje so nastopili v precej kombinirani postavi, brez večine najboljših igralcev. Domačini, okrepljeni z odličnim Glavico, ki za Varaždin ni registriran in z njim le trenira, pa so bili silno motivirani. Igra je bila precej izenačena, povprečno predstavo pa je bolj zanimivo naredil Jertec (tudi nekdanji član Varteksa), ki je zabil pravi evrogol. V končnici prvega dela je za preobrat poskrbel prej omenjeni Glavica. V nadaljevanju je bila slika na terenu podobna, Zavrčani so bili sicer nekoliko podjetnejši, toda izrazitejših priložnosti ni bilo ne na eni, ne na drugi strani. V predzadnji minuti tekme je Dugolin zadel iz enajstmetrovke in tako postavil končni izid tekme. Haložani bodo že v petek odigrali naslednjo preizkušnjo, zaradi reprezentančnega premora bo tudi ta prijateljska: v Koprivnici se bodo pomerili z domačim prvoligašem Slavenom Belupom. tp Rokomet • Jeruzalem Ormož Lahko Krka preplavi Hardek? » Perspektivo za naprej prinaša le zmaga« del hardeške dvorane, kjer je vzdušje kot na »cintoru«. Igra Dolenjcev se suče okrog mladega nadarjenega Grege Oklešč-na in prvega strelca ekipe Jana Jurečiča (oba mladinska repre-zentanta). Z veliko izkušnjami ekipi pomaga krožni napadalec in po potrebi tudi igralec zunanje linije Gregor Cvikl. Ne smemo pozabiti na novinca pri Krki Žiga Smolnika, ki je Ormo-žane že znal »nadlegovati« v dresu Izole. Na poziciji desnega zunanjega igra mladinec Nikola Potic, ki je sposoben presenetiti nasprotnika s svojimi projektili iz razdalje. Blaž Rojc, Mitja Klobčar in Bojan Božič so igralci z bogatimi prvoligaškimi izkušnjami in igralci, ki lahko pokopajo vse upe nasprotnika. Skratka, na Hardek prihaja nepredvidljiva Krka, ki je tudi dobila zadnjo medsebojno tekmo z izidom 32:30. S tem domačim porazom v 10. krogu Lige za obstanek so Ormožani ostali brez končnega sedmega mesta v minulem prvenstvu. Četa trenerja Saša Prapotni-ka računa na pomoč solidno polne dvorane in pravi: »Borili se bomo po svojih najboljših močeh in do zadnjega atoma svojih moči. Nasprotnik je neugoden, vendar s pomočjo naših zvestih navijačev premagljiv.« Dovolj tehten razlog za obisk ene izmed bolj zanimivih tekem 6. kroga NLB leasing lige. Uroš Krstič V petek, 17. 10., se bo nekdanji svetovni prvak Dejan Zavec ponovno predstavil slovenskemu občinstvu, tokrat v svoji 38. profesionalni borbi. To bo jubilejni, 10. nastop v Sloveniji: doslej je petkrat boksal v Mariboru, trikrat v Ljubljani in enkrat na Ptuju. Kakšni so Dejanovi pogledi na prihajajoči dvoboj, v katerem bo pesti prekrižal z 38-letnim Madžarom Feren-com Hafnerjem (28 dvobojev, 25 zmag, 5 porazov), je predstavil dober teden pred dvobojem. Tega se je prvič lotil v samostojni režiji, izven okrilja dosedanjega kluba SES boxing iz nemškega Mag-deburga. Kako daleč si trenutno s pripravami? D. Zavec: »Z najbolj napornim delom fizičnih priprav smo pri koncu - tega sem zelo vesel (smeh). V zadnjem delu bomo delali samo še na taktičnem in tehničnem področju, pri tem gre za piljenje podrobnosti. Doslej smo storili vse, kar je bilo v naši moči, tako da sem povsem pripravljen.« Sta sodelovala z Dirkom Dzemskim? D. Zavec: »Sva, a po drugačnih poteh od prvotno načrtovanih. V Nemčiji bo namreč 25. 10. dvoboj boksarja iz kluba SES, katerega član je, zato je moral ostati tam. Tako sva nujno potrebne stvari reševala preko spleta. Tukaj imamo vsi skupaj dovolj izkušenj, da lahko to nemoteno rešujemo, nekaj 'kredita' pa smo imeli tudi zaradi dobre pripravljenosti iz bazičnih priprav. Dirk bo v Slovenijo pripotoval v ponedeljek, zato bo zadnji del potekal nemoteno.« »Hafner deluje zelo nepredvidljivo« Ste v tvojem taboru že podrobno naštudirali tekmeca? D. Zavec: »Doslej smo pregledali vse dosegljive posnetke njegovih prejšnjih dvobojev in temu primerno so tudi potekale dosedanje taktične priprave. Hafner deluje zelo nepredvidljivo, odziva se na praktično vsako akcijo tekmeca, zato lahko pričakujemo zanimiv dvoboj. Na srečo za zdaj nimam Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je zadnje sparinge z borci iz Češke opravil v dvorani Campus. nobenih težav s poškodbami, seveda pa bo treba posebej paziti v zadnjem tednu, ko se zaradi zmanjšanja vnosa tekočin v telo verjetnost poškodb nekoliko veča. Sam seveda upam na najboljše.« Kaj dvoboj prinaša? D. Zavec: »Perspektivo naprej zagotovo prinaša le zmaga, poraz bi zaprl praktično vse opcije. Ravno zaradi tega sam gledam izključno v smeri pozitivnega rezultata. Sedaj sem miroval leto dni, zaradi česar sem zelo padel po vseh boksarskih lestvicah, z osvojitvijo naslova evropskega prvaka bi se znova pomaknil močno navzgor. Samo tako lahko kandidiram za vidnejše dvoboje.« Kako imaš zamišljen za- dnji teden priprav pred dvobojem? D. Zavec: »Kot vedno doslej bom izgubljal zadnje grame, ob tem pa bom pilil nekatere tehnične podrobnosti. V osnovi gre za nadgrajevanje eksplozivnosti, kar je vedno nekakšna pika na i. Glede kilogramov imam zaradi prehoda v težjo kategorijo manj težav kot običajno. Kljub temu sem od začetka priprav do sedaj že izgubil sedem kilogramov, ostaja le še kakšna malenkost.« Kako bo potekal sam boksarski večer? D. Zavec: »Obetajo se nam trije boksarski predboji, v enem od njih se bo predstavil tudi Denis Simčič. Ob boksu bo moč spremljati tudi pro- »Maribor je glede borilnih športov posebno mesto« Gledalci v mariborski dvorani Tabor so vedno tvoj adut. D. Zavec: »Sam si želim atmosfero, kot je bila na prejšnjih dvobojih. Brez navijačev si ne predstavljam dvoboja. Maribor je glede borilnih športov posebno mesto, tukaj sem doživel že veliko lepih trenutkov ter zelo kakovostnih dvobojev. Vsekakor upam, da bo podobno tudi tokrat. Boks je sam po sebi nepredvidljiv, vsekakor pa ne bi šel v ring, če ne bi verjel v svoje sposobnosti in v svojo nadaljnjo pot.« Nepozabna sta dvoboja z Argentincem Jorgejem Danielom Mirando. D. Zavec: »Drama, ki se je odvijala na drugem dvoboju, ter tisti epski zaključek sta zagotovo tisto, česar ne bom pozabil nikoli. Če bo možno, želim svojim navijačem še enkrat pričarati nekaj podobnega.« fesionalni dvoboj za naslov evropskega prvaka v kikbo-ksu, v katerem se bo pomeril Gregor Štefanek. Verjamem, da se bo za vse ljubitelje borilnih veščin našlo nekaj za njihov okus.« Pri organizaciji si znova združil poti s Tomažem Barado. D. Zavec: »On je z mano od začetkov in je 'sokrivec' za veliko lepih trenutkov, ki sem jih doživel na svoji boksarski poti. Vprašanje je celo, če bi Slovenija sploh kdaj imela svetovnega prvaka in s tem sedanje popularnosti boksa, če ne bi bilo njega. Ob tem je že leta 2004 odlično organiziral dvoboj v Mariboru ter postavil standarde za vse nadaljnje dvoboje.« Kako so se tvoji sponzorji odzvali na tvoj dvoboj v Mariboru? D. Zavec: »Situacija v Sloveniji je zelo zapletena, finančno stanje ni rožnato, kljub temu pa so se pokrovitelji in donatorji zelo pozitivno odzvali na ta dogodek in ga podprli po svojih močeh.« Jože Mohorič v DR. ŠTEFAN V UK. i I tl-AIN^^ CELArf Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. oktobra 2014 Nogomet • Reprezentanca Slovenije V nedeljo še z Litvo v gosteh V obdobju selektorja Matjaža Keka je bil Ptuj s Kidričevim redna baza slovenske reprezentance, kasneje se je to spremenilo in je reprezentanca »svoj dom« našla na Brdu pri Kranju. Pred srečanjema s Švico v Mariboru in z Litvo v gosteh pa so se v strokovnem štabu reprezentance skupaj z NZS odločili, da se znova vrnejo na Ptuj. Tako so nekaj treningov opravili v Kidričevem, v torek pa so se odpravili na trening v Maribor, kjer so preizkusili teren. Vsi reprezentanti so rt: Foto: Črtomir Goznik Slovenski reprezentanti so v Kidričevem opravili nekaj kakovostnih treningov. Foto: Črtomir Goznik Selektor Srečko JKatanec je bil pred tekmo s Švico precej obremenjen z mnenjem nekaterih novinarjev, ki so kritizirali neučinkovitost reprezentance. skupaj s selektorjem Sreč-kom Katancem trdili, da je mariborski Ljudski vrt izjemno pomembna »trdnjava« naše reprezentance, kjer je doslej zabeležila osem zmag in doživela le en sam poraz (z Irsko). Po uvodnem porazu z Estonijo v gosteh so nekateri mediji precej kritično pisali o igri Slovenije, predvsem jih je zbodla neučinkovitost naše izbrane vrste - zadeli niso na zadnjih štirih tekmah, z Alžirijo, Urugvajem, Argentino (vse prijateljske) in Estonijo. »Kvalifikacije so šele na začetku in možnosti za uvrstitev na EP so povsem realne. Vsekakor si tudi sam nisem želel poraza v uvodu, a najpomembneje je, da smo se iz tega kaj naučili,« je povedal Katanec, ki je takole opisal položaj v skupini E: »Številka 1 in 2 sta Švica in Anglija, če kdo misli drugače, naj misli. Vsaka tekma pa se začne z 0:0 in normalno je, da želimo zmagovati.« V uvodnem krogu so v skupini E slavile reprezentance Anglije, Litve in Estonije, poraze so doživele Švica, San Marino in Slovenija. V nedeljo se bodo Slovenci v gosteh pomerili še z Litvo (sestavek je zaradi sklepa redakcije nastal pred tekmo Slovenija -Švica, op. a.). JM Strelstvo • 18. Pokal mesta Gornje Radgone Ormoški strelci Kovinarja že zmagujejo Naslednji v seriji pripravljalnih turnirjev pred začetkom nove sezone je potekal v Gornji Radgoni, kjer so domačini pripravili 18. Pokal mesta v streljanju s standardno zračno puško. Na turnirju so se predstavile številne prvoligaške ekipe iz Pokala Slovenije, ki se s prvim turnirjem v sezoni 2014/15 začne že 18. in 19. 10. v Ljubljani, ter nekaj odličnih avstrijskih in hrvaških strelcev. Priljubljeno in tradicionalno tekmovanje v Gornji Radgoni so kot generalko pred začetkom ligaške sezone izkoristili tudi ormoški strelci Kovinarja, sicer aktualni ter štirikratni zaporedni prvaki Pokala Slovenije. Bili so zelo uspešni. Med posamezniki Rezultati zračna puška, Foto: SD Kovinar Ormož Ormoški strelec Kovinarja so v Gornji Radgoni dosegli lepo^ekipno zmago. Za ekipo so nastopali Urška Kuharič (v sredini), srebrna med posamezniki, ter Jan Šumak in Petra Vernik. posamezno: 1. Martin Strempfl, AVS 623,5 2. Urška Kuharič, KOR 619,6 3. Mitja Černi, GAN 619,5 4. Saša Marija Ratnik, KFT 615,4 8. Jan Šumak, KOR 612,7 9. Nina Juvan, OLI 612,6 10. Maj Pirih, OLI 612,4 11. Karlo Vrančic, HRV 612,0 13. Rajko Robnik, MLJU 607,8 16. Petra Vernik, KOR 603,5 18. Tadej Horvat, KOR 602,4 23. Tone Križanič, MLJU 598,9 33. Nuša Špindler, MLJU 585,9 Ekipno: 1. Kovinar Ormož 1835,8 2. Olimpija 1824,0 3. Koloman Flisar Tišina 1822,7 4. Gančani 1810,5 5. Zelenbor CRO 1809,3 6. Mesto Ljutomer 1792,6 je odlična Urška Kuharic s 619,6 kroga (103.4, 104.0, 103.4, 102.6, 102.5, 103.7) postavila svoj nov osebni rekord na 60 strelov in se veselila visokega 2. mesta. Nepremagljiv je bil avstrijski reprezentant Martin Strempfl, ki je s 623,5 kroga in prednostjo štirih krogov pred zasledovalci slavil zanesljivo zmago. Priznanja najboljšim strelcem na 18. Pokalu je podelil 79-letni mednarodni sodnik Alojz Slanič, radgonska strelska legenda, brez katerega si je težko predstavljati radgonski strelski šport. Po osvojeni ekipni zmagi in drugem mestu med posamezniki smo se pogovarjali s tehničnim vodjem in glav- nim trenerjem Kovinarja Stivenom Vočancem, ki je analiziral formo svojih tekmovalcev in predstavil cilje pred začetkom nove sezone. »Zmage na 18. Pokalu Gornje Radgone sem se zelo razveselil. Vedel sem, da smo že sedaj dobro pripravljeni, a to smo morali vseeno potrditi na strelišču. Urška je res izvrstno nastopila in popravila svoj osebni rekord. Jan se je po osemnajstih mesecih ne-treniranja zaradi študijskih obveznosti znova vrnil k treningom in že na prvi tekmi je dokazal, da se vrača na stara pota. Petra je imela tehnične težave s puško, ki jih je po četrti seriji odpravila ter izvlekla soliden rezultat. Posamezno je nastopil še Tadej, ki je dosegel prav tako soliden rezultat, ki pa ga ni bil preveč vesel, saj sam ve, da je sposoben doseči krepko več. Naš najboljši strelec minule liga-ške sezone je trenutno v fazi prvih tehničnih treningov na strelišču, zato dvig forme pričakujemo čez dva tedna, ko se začne državna liga. Ti štirje omenjeni strelci bodo tvorili prvo ekipo društva, ki bo letos tretjič zaporedoma nastopila v najelitnejši slovenski A-državni ligi s puško. Naš letošnji ligaški cilj s puško je naskok na prva tri mesta, kar pa nikakor ne bo lahko, saj kakor sedaj kaže, naj bi se za prva tri mesta enakovredno borilo vsaj pet ekip,« je strnil Vočanec. Simeon Gonc Nogomet • Pokal Slovenije Farmtech Veržej -Gorica 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Džuzdanovic (26.), 0:2 Majcen (86.). FARMTECH VERŽEJ: Andreje, Lukač, Kavaš, Kek (od 46. Polajžer), Gliha (od 46. Mauko), Kouter, Kaučič (od 75. Lebar), Trstenjak, Rola, Domjan, D. Vinkovič. TRENER: Zlatko Gabor. GORICA: Simčič, Vanin (od 51. Širok), Modolo, Jogan, Johnson, Pasqualini, Vetrih, Henty, Innocenti, Džuzdanovic (od 75. Majcen), Gragnoli (od 60. Venturim). TRENER: Miran Srebrnič. V preloženi tekmi osmine finala pokala NZS je Gorica zanesljivo odpravila domačo vrsto Farmtecha. Gostitelji so nastopili oslabljeni, brez Ropoša in Vaša, kar se je močno odrazilo na igri v napadu. Igralci Gorice so vseskozi prevladovali in si ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek. Prvega so dosegli po lepi akciji celotne napadalne vrste, drugega pa v končnici tekme, ko so domačini poskušali izenačiti, pri tem pa so pozabili na igro v obrambi. NŠ Kegljanje • OTS Maribor Tehnotim - Drava Ptuj 5:3 (3146:3126) DRAVA PTUJ: Podgoršek 508, Golob 567, Kozoderc 576, Čuš 470, Čeh 522, Premzl 483. Kegljaški klub Drava je v 4. krogu 1. lige Območne tekmovalne skupnosti Maribor izgubil s 5:3 v gosteh proti Tehnotimu. V ptujski vrsti sta bila tokrat dva zelo razpoložena igralca, Robi Golob in Daniel Kozoderc, dva še kar razpoložena igralca, Janez Podgoršek in Milan Čeh, in dva nerazpoložena igralca, Janez Čuš in Boris Premzl. Golob in Kozoderc sta tokrat metala odlično in sta Dravi priigrala točko, ki jo je med posamezniki dobil tudi Čeh. Ostali trije ptujski kegljači so tokrat izgubili posamezne dvoboje. Domačini so bili za 20 podrtih kegljev boljši tudi v ekipnem seštevku, kar jim je prineslo končno zmago. Boljše kot prvi ekipi Drave je šlo minuli vikend v 3. krogu v 2. ligi OTS Maribor drugi ekipi Drave, ki se je pomerila z Impolom 4 in je zmagala z rezultatom 5:1. Posamezne zmage so dosegli Jože Vogrin, Mitja Kram-berger in Bojan Krušič, medtem ko je tokrat izgubil Franc Žnida-rič. Slednji je ptujski ekipi prinesel edino točko na dvoboju prvega kroga proti Lokomotivi 2., medtem ko je bila ekipa Drave 2 v 2. krogu tekmovanja prosta. David Breznik Rokomet • Mlajše selekcije MLADINCI, 2. SRL JERUZALEM - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 42:28 (20:14) JERUZALEM: Šutalo, T. Cvetko; Petrovič 4, Kolmančič 7 (4), Kociper 2, Kavčič 5, Kirič 1, D. Ozmec 1, R. Cvetko 1, Kocbek 1, V. Lukman 4, Šandor 4, To-polovec 2, Kosi 10 (7). Trener: Mladen Grabovac. V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Škrjanec, Jaušovec; J. Hr-žič, Bombek 8, Kokalj, D. Hržič 6, M. Hržič, Gašič 1, Lorenčič I, Vukan, Šerod 2 (2), Hojžar 2, Marin 8. Trener: Tomi Matjašič. Uvodno tekmo mladinske 2. SRL so Ormožani proti Veliki Nedelji pričakovano dobili. Lani so Ormožani osvojili 3. mesto v drugoligaški karavani, letos so fantje leto dni starejši in močnejši za zdravega Roka Cvetka in Igorja Petroviča, zato so cilji jasni. V nedeljo, 12. 10., ob 14.30 Ormožane čaka gostovanje v Mariboru; Velika Nedelja je že med tednom nesrečno klonila doma proti trboveljskemu Rudarju (31:32). KADETI: +32 proti Mariboru JERUZALEM - MARIBOR 49:17 (25:9) JERUZALEM: Šutalo, Caf; Grabovac 2 (1), Žižek Cvetko 4, T. Hebar 9 (3), Koderman 6, Ciglar 2, T. Kosi 13, Kavčič 8, D. Ozmec 5. Trener: Uroš Krstič. Rezultat pove vse, čeprav je ekipa Jeruzalema zaigrala brez pomembnih mož, Gašperja Horvata in Nejca Zidariča. Goste je pred še hujšo katastrofo reševal njihov vratar, ki je zbral solidnih 14 obramb. V soboto, II. 10., ob 12.30 Ormožane v Zlatorogu čaka stari dobri derbi proti Celju. POMURJE - V. NEDELJA CARRERA OPTYL 21:24 (11:15) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Škrjanec, Belec 3, Šošta-rič 9, Gašič 4, Hržič, Kokalj, G. Hebar, Ulaga 3, U. Kosi 1, Nie-dorfer 4, J. Zadravec, Fekonja. Trener: Darjan Mesarec. Združena ekipa Velike Nedelje in Ormoža bi morala slaviti z bistveno višjo razliko, vendar so gostje storili preveč tehničnih napak. V soboto, 11. 10., ob 18.00 ekipa igra pri Veliki Nedelji proti avstrijskemu Gradcu. STAREJŠI DEČKI B: Preobrat v 2. polčasu MOŠKANJCI GORIŠNICA -V. NEDELJA CARRERA OPTYL 19:21 (14:8) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Munda, J. Lukman, Borko, Toplak 7, Kuhar 5, U. Horvat 4, Torič 1, G. Cvetko 1, Zemljič, Sovič 3, Kovačec, Pfeifer. Trener Branko Bokša. Po izjemnem preobratu so se zmage veselili gostje, ki so 2. polčas dobili z delnim izidom 13:5. V soboto, 11. 10., ob 14.00 ekipo na Hardeku čaka domača tekma proti Celju. MLAJŠI DEČKI A MOŠKANJCI GORIŠNICA -JERUZALEM 15:30 (6:14) JERUZALEM: Mesarec, Zemljič; T. Ozmec 1, Rubin 5, Her-ga 3, Kovačec 4, A. Kosi, 2, Borko 6, J. Lukman 2, Fergola 1, G. Cvetko 4 (2), Škrinjar 1 (1), Vor-šič 1. Trener: Davorin Kovačec. Pri zmagovalcih so se vsi igralci vpisali med strelce, čeprav je v ekipi kar nekaj fantov, ki so prvič zaigrali na tekmi velikega rokometa. V petek, 10. 10., ob 16.00 ekipo Jeruzalema čaka gostovanje na Ptuju. KU petek m 10. oktobra 2014 Šport mladih, rekreacija Štajrnhi 13 Tenis • Tilia Masters 2014 Nadaljevanje slabše od uvoda Na Otočcu se je s tekmami v kategoriji U-18 končal letošnji Masters, zaključni turnir poletne sezone, na katerem nastopa najboljših 12 iz lestvice TZS v posamezni kategoriji. Ptujčani so odlično začeli nastope in se veselili dveh zmag: Sven Lah je zmagal v kategoriji U-16, Blaž Vidovič pa v kategoriji U-12. Ob tem se je Maruša Plank v kategoriji U-16 uvrstila med najboljše štiri. Nadaljevanje je bilo manj uspešno ... Najprej je Maruša klonila v uvodnem krogu med igralkami U-14; z rezultatom 6:7(6), 5:7 jo je premagala domačinka Živa Falkner. Veliko so v ptujskem klubu pričakovali tudi od Tamare Zidanšek v konkurenci U-18. Tamara je zadnji teden pred turnirjem obležala v postelji in se borila z virozo, zato na Otočec ni odšla z najboljšo potnico. Kljub temu ni pričakovala poraza v uvodnem krogu, kot ga je doživela - ugnala jo je Veronika Erjavec (LTC) z rezultatom 4:6, 6:3, 4:6. V Maruša Plank se je v konkurenci U-16 uvrstila med najboljše štiri, slabše je nastopala v konkurenci U-14. konkurenci članic se je Ana Oparenovič zaradi šolskih obveznosti odpovedala nastopu. Najuspešnejša udeleženka Mastersa je sicer postala Manca Pislak (TC LJ), ki je slavila v dveh kategorijah - med članicami in mladinkami. JM Bovling • Podjetniška liga Slovenske gorice na vrh V zadnjih dveh krogih so se z visokima zmagama na vrh izstrelili člani ekipe Slovenske gorice. Obakrat so dosegli tudi zelo dobra ekipna rezultata, čeprav je bila v 4. krogu najboljša ekipa Saška bar (2874), v 5. pa Mestna občina Ptuj (2765). Tames je konstantno pri vrhu, počasi pa se prebujata tudi ekipi VGP Drava in Saška bar. Zelo izenačena je sredina lestvice, kjer ekipe od 2. do 7. mesta loči le šest točk. Nekoliko več je zaostala trojica Boxmark, Ra-dio-Tednik in Restavracija Pan, pri čemer je ekipa Boxmarka v 4. krogu visoko ugnala Radio-Tednik. Med posamezniki je znova nepremagljiv Črtomir Goznik, ki ima povprečje zelo blizu 200 podrtih kegljev na igro. V 4. in 5. krogu so se obakrat med najboljšo deseterico uvrstili Črtomir Goznik, Sašo Vidovič in Branko Tuš. Rezultati 4. kroga: Tames -Restavracija PAN 7:1, Slovenske gorice - SKEI Ptuj 8:0, Radio-Te-dnik Ptuj - Boxmark Team 2:6, Mestna občina Ptuj - VGP Drava 3:5, Talum - Bowling center Ptuj 4:4, Saška bar - Elektro Maribor 6:2. Prosta je bila ekipa Gostišče Iršič. Rezultati 5. kroga: Slovenske gorice - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Gostišče Iršič - Tames 4:4, Saška bar - Bowling center Ptuj 5:3, SKEI Ptuj - Mestna občina Ptuj 3:5, VGP Drava - Elektro Maribor 8:0. Tekma Boxmark Team - Restavracija PAN (9. 10., po sklepu redakcije). Prosta je bila ekipa Talum. 1. SLOV. GORICE 5 2813 2747 31 170,7 2. TAMES 5 2657 2678 25 162,7 3. GOSTIŠ. IRŠIČ 4 - 2591 24 168,6 4. MO PTUJ 5 2671 2765 22 167,6 5. TALUM 4 2611 - 22 163,3 6. VGP DRAVA 4 2698 2719 21 172,2 7. SAŠKA BAR 4 2874 2708 19 168,6 8. BC PTUJ 5 2697 2497 17 161,5 9. ELEKTRO MB 5 2437 2407 16 156,5 Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 783, 2. Branko Ke-lenc (VGP Drava) in Tadej Starčič (Saška bar) oba 749, 4. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 736, 5. Sašo Vidovič (Saška bar) 734, 6. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 722, 7. Branko Tuš (Slovenske gorice) 718, 8. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 715, 9. Bogdan Zelenik (Saška bar) 711, 10. Igor Vidovič (Tames) 704. Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 836, 2. Sašo Vido-vič (Saška bar) 795, 3. Aleš Korošec (Mestna občina Ptuj) 780, 4. Robert Šegula (Tames) 779, 5. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 750, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 748, 7. Andrej Trunk (Tames) 730, 8. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 727, 9. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 720, 10. Branko Tuš (Slovenske gorice) 706. 10. SKEI PTUJ 5 2545 2677 15 163,2 11. BOXMARK T, 4 2410 - 9 148,8 12. RADIO-TED. 5 2466 2589 8 157,9 13. RESTAV. PAN 3 2337 - 3 139,9 Legenda: št. odigranih krogov, podrti keglji v 4. in 5. krogu, št. točk, povprečje podrtih kegljev Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 199,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,8, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 182,6, 4. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 181,1, 5. Robert Šegula (Tames) 180,1, 6. Andrej Trunk (Tames) 178,5, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 178, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,7, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 177, 10. Miložič Gregor (Saška bar) 173,7. Pari 6. kroga (ponedeljek, 13. 10.): ob 17.30: Saška bar -Slovenske gorice, Mestna občina Ptuj - Talum; ob 20.00: VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, SKEI Ptuj - Boxmark Team, Bowling center Ptuj - Restavracija PAN, Elektro Maribor - Gostišče Iršič. Prosta bo ekipa Tames. JM Atletika • Atletski klub Ptuj Trije mnogobojski naslovi za konec sezone Sezona se za ptujske atlete ni mogla končati drugače, kot se je. Na prav zadnjem tekmovanju v letošnji sezoni na prostem, na atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici, so člani Atletskega kluba Ptuj znova blesteli, s čimer so postavili piko na i izjemni sezoni. V konkurenci U-16 je zmaga šla Maji Bedrač in Žanu Viherju. Bedračeva je suvereno pometla s konkurenco, zmagala je v štirih od sedmih disciplin. Najboljši rezultat, vsak se namreč točkuje po posebnih mnogobojskih tablicah, je dosegla v teku na 80 metrov z ovirami. Čas 11,68 sekunde je vreden 965 točk. Viher je bil konstanten v vseh osmih disciplinah, bolje pa so mu šle tekaške discipline kot tehnične. Za svoje tekmece je bil premočan tudi Aljaž Brlek v deseteroboju za mladince. Najboljši je bil v šestih disciplinah od desetih, največ točk pa so mu prinesli nastopi na 100 in 110 metrov z ovirami. Četrto kolajno je prispevala Doroteja Domjan s 3. mestom v sedmeroboju za mladinke. Mlajši mladinci Takšna, kot je bila sezona, takšen je bil tudi zaključek: odlični rezultati ptujskih atletskih mnogo-bojcev v Novi Gorici. Boštjan Nahberger, Miha Kovač in Tim Ravnjak se niso uspeli uvrstiti na zmagovalni oder. Zasedli so četrto, šesto in osmo mesto. Pri dekletih je bila Tina Turk v isti starostni kategoriji šesta. Odlični rezultati posameznikov v kraljevski atletski disciplini, kamor šteje mnogoboj-sko tekmovanje, ki se razteza čez dva tekmovalna dneva, so se odrazili tudi v ekipni uvrstitvi. Med fanti je v kon- kurenci ekip zmagal Ptuj (59 točk) pred Gorico (45 točk) in AD AS Domžale (42 točk). Pri dekletih so bile Ptujčan-ke šeste med devetnajstimi mnogobojskimi ekipami. Uroš Esih Šolski šport • Jesenski medobčinski kros Najuspešnejši učenci OS Ljudski vrt Osnovna šola Videm pri Ptuju in Zavod za šport Ptuj sta v torek v Vidmu izvedla medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu 2014. To je bilo že 20. tekmovanje v krosu, v Vidmu je na novi progi tokrat sodelovalo skorajda 300 učencev in učenk iz 14 šol Spodnjega Podravja. Na 1000 metrov dolgi progi so tekli učenci od 5. do 9. razreda. Vsi sodelujoči so bili zmagovalci, saj so progo pretekli v svojem ritmu in po svojih sposobnostih. Glede na število osvojenih medalj je bila tokrat najuspešnejša OŠ Ljudski vrt, katere učenci so skupno dobili štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji. Med dobitnike medalj se je vpisalo še devet šol, zmagovalci so prišli samo iz štirih. Organizatorji so na 1000 metrov dolgi progi merili tudi čas, najboljši rezultat Foto: Črtomir Goznik Na Vidmu so odlično pripravili jesenski medobčinski kros. pri fantih je bil 2 minuti 55 sekund, pri deklicah 3 minute 20 sekund. Najboljši trije posamezniki iz vsake kategorije so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo na sporedu predvidoma spomladi priho- Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica deklet v konkurenci letnic 2000 dnje leto. Do takrat se bodo lahko na to tekmovanje še bolje pripravili in bodo tudi na državni ravni prav gotovo osvojili kakšno medaljo. Posebno medaljo si zasluži tudi OŠ Videm, ki že dolga leta učenci - letnik 2004: 1. Klemen Mlakar (OŠ Ljudski vrt) 2. Nejc Jakomini (OŠ Markovci) 3. Valentin Bolcar (OŠ Markovci) Učenke - letnik 2004: 1. Lana Lorbek (OŠ Destrnik-Trn. vas) 2. Ela Šemrl (OŠ Ljudski vrt) 3. Neža Forštnarič (OŠ Markovci) Učenci - letnik 2003: 1. Taj Kmetec (OŠ Ljudski vrt) 2. Timotej Jelen (OŠ Podlehnik) 3. Nejc Medved (OŠ Breg) Učenke - letnik 2003: 1. Aneja Lorbek (OŠ Destrnik-Trn. vas) 2. Pia Kramberger (OŠ Ljudski vrt) 3. Tia Toplak (OŠ Podlehnik) Učenci - letnik 2002: 1. Blaž Vozlič (OŠ Gorišnica) 2. Lovro Lozinšek (OŠ Cirkovce) 3. David Vinko (OŠ Videm) izvaja tekmovanje v krosu in tudi letošnje, ki je zaradi prenove nogometnega igrišča in okolice potekalo na novi lokaciji, je bilo izpeljano gladko in na visokem nivoju. David Breznik Učenke - letnik 2002: 1. Samantha Vozlič (OŠ Ljudski vrt) 2. Samanta Kajnih (OŠ Juršinci) 3. Manuela Rihtarič (OŠ Cirkulane-Zavrč) Učenci - letnik 2001: 1. Luka Lovenjak (OŠ Videm - podr. Leskovec) 2. Luka Pihler (OŠ Ljudski vrt) 3. Rene Svenšek (OŠ Juršinci) Učenke - letnik 2001: 1. Neli Hofman (OŠ Ljudski vrt) 2. Teja Žugman (OŠ Destrnik-Trn. vas) 3. Sara Serdinšek (OŠ Ljudski vrt) Učenci - letnik 2000: 1. Tilen Forštnarič (OŠ Markovci) 2. Rok Koren (OŠ Juršinci) 3. Marko Hozjan (OŠ Ljudski vrt) Učenke - letnik 2000: 1. Dona Ferš (OŠ Ljudski vrt) 2. Ema Hunjet (OŠ Gorišnica) 3. Tadeja Kokol (OŠ Juršinci) 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. oktobra 2014 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Marko Hozjan 3. na zadnji letošnji preizkušnji Minulo nedeljo so se še zadnjič letos na steze podali mladi kolesarji. Selekcije dečkov so nastopile v sklepni dirki sezone, na Veliki nagradi občine Mengeš, ki jo je pripravilo Kolesarsko društvo Rog. Med najboljšimi slovenskimi mladimi kolesarji so bili tudi tekmovalci KK Perutnina Ptuj, ki jim je uspelo izpolniti cilj - uvrstitev na stopničke. Tudi sicer veseli spoznanje, da so mladi Ptujča-ni še vedno pri vrhu najboljših slovenskih klubov, kar je lep obet za naslednje sezone. Dečki C so v Mengšu morali prevoziti 12 kilometrov. Sama dirka je bila zelo hitra, vmes se je zgodil pobeg, kjer je bil v ospredju tudi član ptujskega kluba Miha Muršec, vendar so ubežnike še pred koncem ujeli. Zelo dobro se je v ospredju vozil Žan Žnidar, vendar se je štiri kroge do cilja zapletel v padec in odstopil. Tako je šla po zlu še zadnja priložnost za dober rezultat. V ciljnem šprintu sta bila Enej Klasinc na 7. in Muršec na 8. mestu. Pri dečkih B in A je bila dirka kriterijska, Gašper Po-lanec in Aljaž Ljubec pa sta bila pri dečkih B 11. in 12. V najprestižnejši in najstarejši kategoriji dečkov so Ptujčani stopili na zmagovalni oder, to je uspelo Marku Hozjanu. Marko je skozi vso dirko nabiral točke in jih na koncu zbral dovolj za odlično 3. mesto, Nace Malovič je bil 7. in tako dopolnil uspeh klubskega kolega. Jernej Finšgar, trener dečkov v KK Perutnina Ptuj: »S samo dirko v Mengšu smo zelo zadovoljni, saj je bil naš cilj pred dirko stopiti na stopničke, kar nam je tudi uspe- Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Ankaran Hrvatini -Farmtech Veržej, Roltek Dob - Šenčur, TKK Tolmin - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 15.00: Šmartno 1928 - Aluminij, Triglav Kranj - Krško. 3. SNLSEVER PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Drava Ptuj - Šampion, Malečnik - Korotan Prevalje, Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd, Fužinar - Fosilum Šentjur, Mons Claudius - AjDAS Lenart; NEDELJA ob 15.30: Podvinci - Maribor B; TOREK, 4. 11., ob 17.00: Radlje - AHA Emmi Bistrica. SUPER LIGA PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Gerečja vas - Videm, Cirkulane - Središče ob Dravi, Apače - Carrera Optyl Ormož, Hajdina - Bukovci; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Boč Poljčane. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zgornja Polskava - Mar-kovci, Podlehnik - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Leskovec -Podvinci; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Tržec, Skorba - Gori-šnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Oplotnica - Hajdoše, Majšperk - Pragersko 75, Rogoznica - Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik; NEDELJA ob 15.00: Makole - Slovenja vas. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00: Spodnja Polskava - Apače, Dornava - Skorba. VETERANI 40 ZAHOD PARI 6. KROGA PETEK ob 17.00: Majšperk - Zgornja Polskava, Lovrenc - Hajdina, Pragersko - Pohorje Oplotnica. VETERANI 40 VZHOD PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00: Leskovec - Podvinci, Podlehnik - Gorišnica. Rokomet • 1. NLB Leasing liga (m) 6. KROG: Jeruzalem Ormož - Krka (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 4. KROG: Herz Šmartno - Velika Nedelja Carrera Optyl, Cerklje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00), Radeče MIK Celje -Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00) Tek v Kidričevem KUD Nika organizira v nedeljo tekaško tekmovanje Kidričevo teče 2014. Na njem bosta ob 9.30 otroška teka na 300 in 600 metrov. Ob 10. uri bo start teka na 5 in 9,1 km. Že ob 9. uri bo predstavitev nordijske hoje - osnovnih korakov. Več informacij o teku dobite pri Boštjanu na telefonski številki 041 983 897. Kasaške dirke v Ljutomeru Z osmo prireditvijo na ljutomerskem hipodromu se končuje letošnja kasaška sezona. Nedeljske kasaške dirke (nastopilo bo 55 kasačev) se bodo tokrat prepojile s kulturno-zabavnim programom, saj bo v sklopu projekta Prlekfest na voljo bogata ponudba prleške kulinarike in vin. DB, NŠ Foto: Marjan Kelner Marko Hozjan (KK PP) je dirko v Mengšu končal na 3. mestu. lo. To se je zgodilo med dečki A, ki velja za 'kraljevo' disciplino med dečki, zato smo še toliko bolj zadovoljni. Dečki B in C so še v procesu kaljenja, kar je povsem normalen proces v kolesarstvu. Veseli me, da smo v samem vrhu slovenskih klubov in da smo vseskozi zraven. Morda je le Adria nekoliko v ospredju, nato pa smo že mi in Radenska. Za prihodnost se ni bati, stanje je namreč dobro.« tp Nogomet • Miajše kategorije Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija (v drečih dresih, v ospredju kapetan Dejan Petrovič) so z rezultatom 3:2 ugnali vrstnike iz Kopra in ostali pri vrhu lestvice. (JM) 1. SML REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Koper 0:0, Gorica - Domžale 1:2 (1:1), VOC Celje - Krka 2:2 (1:l), Interblock - Rudar Velenje 2:0 (1:0), Olimpija Ljubljana - Šampion 3:1 (2:0), Krško - Maribor Branik 2:2 (0:0), NOGA Triglav - Bravo Publikum 1:2 (1:0), Elta Izola - Ilirija Extra-Lux 0:3 (0:1). 1. INTERBLOCK 10 9 0 1 27:7 27 2. DOMŽALE 10 6 4 0 32:13 22 3. KOPER 9 6 2 1 26:11 20 4. B. PUBLIKUM 9 6 1 2 22:11 19 5. OLIMPIJA LJ. 10 5 2 3 28:18 17 6. VOC CELJE 10 4 4 2 27:20 16 7. ALUMINIJ 10 5 1 4 17:18 16 8. GORICA 10 4 2 4 29:16 14 9. MARIBOR BRANIK 8 3 3 2 13:16 12 10. ILIRIJA EXTRA-L. 10 3 2 5 16:18 11 11. KRŠKO 10 2 4 4 17:28 10 12. NOGA TRIGLAV 10 3 0 7 9:20 9 13. KRKA 10 1 4 5 15:25 7 14. ŠAMPION 10 2 1 7 13:25 7 15. RUDAR VELENJE 10 2 1 7 12:24 7 16. ELTA IZOLA 10 1 1 8 15:48 4 1. MARIBOR BRANIK 8 8 0 0 29:5 24 2. OLIMPIJA LJ. 10 8 0 2 33:13 24 3. ALUMINIJ 10 8 0 2 27:9 24 4. NOGA TRIGLAV 10 8 0 2 23:14 24 5. DOMŽALE 10 7 0 3 26:8 21 6. B. PUBLIKUM 7 0 2 13:4 21 7. INTERBLOCK 10 5 1 4 11:21 16 8. KRŠKO 10 5 0 5 13:11 15 9. KOPER 4 1 4 13:10 13 10. CELJE 10 4 1 5 14:13 13 11. KRKA 10 4 0 6 15:19 12 12. ILIRIJA EXTRA-L. 10 3 0 7 6:22 9 13. GORICA 10 2 1 7 17:18 7 14. ŠAMPION 10 1 1 8 10:35 4 15. ELTA IZOLA 10 1 0 9 9:37 3 16. RUDAR VELENJE 10 0 1 9 7:27 1 Prireditvenik Petek, 10. oktober 9:00 9:30 16:00 16:30 17:30 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 20:00 20:00 Ptuj, enota Vrtca: Teden otroka v Vrtcu Ptuj, za razigrano in ustvarjalno otroštvo, aktivnosti tudi za otroke, ki vrtca na obiskujejo Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vedno te ima nekdo rad, tudi ob 11.00 za šole in izven Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Poljčane Podsreda, uprava kozjanskega parka: 15 let praznika kozjanskega jabolka, predavanje vrhunskega evropskega mikologa iz Češke dr. Vladimirja Antonina Zetale, Marinja vas: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti na lokaciji Nadole Majšperk, galerija AP: odprtje razstave likovnih del Igorja Dacingerja Podsreda, slovensko-bavarska hiša: 15 let praznika kozjanskega jabolka, odprtje razstav, Stare sorte jabolk, Zgodovina sadjarstva na Kozjanskem, fotografski ex tempore Kozjansko jabolko, do 12. oktobra Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš: Kožuhanje Društva žena in deklet občine Hajdina Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateje Toplak, Ciper, otok sonca Slovenska Bistrica, razstavišče Graslov stolp: odprtje razstave Rudija Lončariča Ptuj, Hotel Betnava: odprtje likovne razstave Marija in Kolonija, Rajko Ferk Zetale, prosvetna dvorana: 15. občinski praznikin 24. kostanjev piknik, potopisno predavanje sedemletna pot Dominike in Igorja Osvalda Sobota, 11. oktober 8:30 9:00 9:00 9:00 9:00 9:00 10:00 10:00 10:00 10:00 10:00 10:30 11:00 14:00 14:00 17:00 19:30 21:00 Maribor, športni park Tabor Železničar: državno prvenstvo v ultimate frizbiju Hajdoše, Goya center: prvenstvo občine Hajdina v tenisu za deklice in dečke Leskovec, pred gasilskim domom: 5. gasilski boj Leskovec 2014 Ptuj, razstavišče blagovnice Mercator: razstava likovnih del Marjane Tkalčec, članice likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj, do31.10. Studenice, Dom kulture: Regijski folklorni seminar za mentorje otroških in odraslih folklornih skupin, JSKD Sl. Bistrica, ZKD Svetinje, Malek: likovno literarna kolonija, Svetloba, ki je barva, vonj, ki je ljubezen, okus po vinu, ki je umetnost, sobota in nedelja do 17.00 Podsreda, trg: 15 let praznika kozjanskega jabolka, sejem regionalnih produktov, tržnica, predstavitev projektov, društev, tradicionalnih obrti, predelava jabolčnega soka, delavnice, odprtje razstave gob, zabava... Ptuj, grad: Muzejski vikend, z igro do dediščine, delavnica za družine Zlati barok, postopek pozlate in ogled pozlačenih predmetov Slovenja vas, ŠD: kolesarjenje po občini Hajdina Slovenska Bistrica, Mestni park: dobrodelni tek Europa Donna Žetale, športni park Rim: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, kolesarski maraton Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovni abonma, predstava Sanje so mi povedale, lutkovne skupine Cik Cak Pohorje, Lepejeva jasa pri bolnišnici Jesen: slovesnost ob 70. obletnici začetka delovanja partizanske bolnišnice Jesen na Pohorju Ormož, Mestna graba: Brcnimo rasizem, antirasistični nogometni turnirs spremljevalnim programom, MCO Skorba, na Megličevi domačiji: tradicionalna prireditev Skorba bere in preša, kulturni program Pobrežje, vaški dom: 8. srečanje ljudskih pevcev in godcev Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji, pevci ljudskega petja FD Pobrežje Zavrč, gasilski dom: Festival jabolk, Društvo gospodinj Zavrč Žetale, Rove: 15. občinski praznikin 24. kostanjev piknik, polharija na Rovah Duplek, večnamenska dvorana: 2. mednarodna likovna kolonija Duplek Art 2, likovno humanitarno društvo Ray and Co, odprtje razstave Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: prvi narodno-zabavni musical, komedija bila sva mlada oba Ptuj, hotel Mitra: 3. rojstni dan društva The Swing Story Nedelja, 12. oktober 8:00 9:00 10:00 15:00 16:00 Žetale, prostori OO RKŽetale: laboratorijski pregled krvi Duplek: 2. mednarodna likovna kolonija Duplek Art 2, likovno humanitarno društvo Ray and Co Trnovska vas, ploščad pred občino: 13. tek po vaseh občine Trnovska vas, nalOkmin 4,5 km, pijača in golaž brezplačno Kungota, prosvetna dvorana: srečanje Pozdravljeni pevski prijatelji, Ljudske pevke DU Kidričevo Sp. Duplek: dobrodelni koncert, Rajko Ferk Ponedeljek, 13. oktober 11:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: pravljični literarni večer z Zdenko Detiček Opič Torek, 14. oktober 17:00 Ormož, avla občine: odprtje razstave o projektu Z roko v roki, OS Velika Nedelja, OS Miklavž pri Ormožu, Gimnazija Ormož 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Petra turka bronastodobni zakladi Slovenije, začasna skrivališča ali prazgodovinska svetišča? Mestni kino Ptuj Petek, 10., sobota, 11.,in nedelja, 12. oktober: 17:00Varuh spominov; 19:00 Inferno; 21:00 Pravičnik. Sobota, 11. oktober: Kino vrtiček, Hrabri avtek Plodi, sledi filmska ustvarjalnica in igralnica Moj mali avto. RADIOPTUJ 89.8-98.2H04T3 1. SKL REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Koper 3:2 (2:2), Gorica -Domžale 0:3 (0:2), Celje - Krka 1:2 (0:2), Interblock - Rudar Velenje 4:2 (1:2), Olimpija Ljubljana - Šampion 7:2 (4:1), Krško - Maribor Branik 0:1 (0:1), NOGA Triglav - Bravo Publikum 0:2 (0:2), Elta Izola - Ilirija Extra-Lux 1:2 (1:1). Lokalne volitve 2014 ■ «■ ■ ^m w ■ w www.radio-ptuj.si Ze veste komu boste dali svoj glas v drugem krogu? Županska kandidata občine Gorišnica bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 13. oktobra, ob 12.30! Županska kandidata občine Makole bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 13. oktobra, ob 16.00! Županska kandidata občine Lenart bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 14. oktobra, ob 16.15! Županska kandidata občine Destrnik bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 15. oktobra, ob 12.15! Županska kandidata občine Ptuj bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 16. oktobra, ob 16.15! torek • 7. oktobra 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBKlK 15 Izjave švicarskega podjetnika v v zoper župana Štefana Celana • v so neresnične in predstavljajo znake kaznivega dejanja Župan Štefan Čelan je zaradi mnogih neresnic izrečenih s strani švicarskega podjetnika gospoda dr. Bojana Kalchbrenerja na novinarski konferenci v Mestni hiši in nato še v hotelu Mitra sprožil kazenski postopek in zasebno tožbo. RAZSODILO; REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE M PTUJU SODBA V IMENU LJUDSTVA Pg 201/2011 PR EJit T ♦ ¿m i ifi\i tofcii stranki Tibora lulemsiicnal Okrožno sudiščc na Plujujepo viiji sodnici Mileni V ajda, v gospodarskem sporu tožeče stranke: TIBORA INTERNATIONAL, trgovina, storitve, inženiring d.o.o., Glmška ulica 9, Ljubljana, ki jo zastopa Jagoda Ciijnik, odvetnica v Domžalah, zoper toženo stranko: MESTNA OBČINA PTUJ, Mest.ii trg I, Ptuj, ki jo zastopa odvetniška pisarna Mayr & Pavlovi; d.o.o. na Ptuju, zaradi plačila 8S0.032.S7 EUR s pripadki, po 21. septembra 2012 opravljeni iavni elaviu obravnavi pridržalo, istega dne Zavrne se tožben« zah^ ^ d O.O, plai^1'- „ . j —— —' ^ dne22.11.2010 do pMil», „ ■ , »konsfcmu .amutou™ obrestmi. «fejo od . znesek 83.569,89 EUR- 2 ^^ dne 2l.lW0i0 do plaSila, dnc6-3.20Udopli.eila. .^»«.-L —— — doc 25.3.201! dopisih w v 15 dneh, da nebo izvršbe- ki Tibora International d-o.0. povrniti «ri» P-Jj ^ ^ prvc stop„je, do »A d, lefe;o od meta pancijske^ roka, ki g- ne bo izvršbe.1 povrniti r^l^lT^ —' "reSm" ^tckatiarioij^amkaoop.—- H. Po pregledu video posnetkov iz obeh novinarskih konferenc je razvidno, da imajo izjave dr. Bojana Kalchbrennerja znake kaznivega dejanja razžalitve iz 158. člena in žaljive obdol-žitve iz 160. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Gre za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. V skladu z določili Kazenskega zakonika bo pooblaščena odvetniška pisarna Mayr&Pavlovič na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju nemudoma vložila predlog za pregon. Iz priloženih sodb Okrožnega sodišča na Ptuju in Višjega sodišča v Mariboru je razvidno, da so trditve o neplačanih obveznostih do podjetja Tibora International, katerega lastnik je gospod dr. Bojan Kalchbrenner, zavajajoče in neresnične. t RAZSODILO: 1. Pritožba si- zavrne in se potrdi sodba sodiiča prve stopnje, n. Pravdni stranki krijeta sami svoje slroike pritožbenega postopka. OBRAZLOŽITEV: DEJSTVO: MO Ptuj je zmagala v obeh pravdah. da se zavrne toZbcni filo 39.340,14 BU1 Drage Ptujčanke in Ptujčani, z počaščen sem, da ste mi v prvem krogu letošnjih županskih volitev namenili veliko podporo. I Predvsem vaša pozitivna energija in spodbudne besede mi dajejo moč, voljo ter pogum, j| da vztrajam in zadevo izpeljem do konca. j| Vsi skupaj se zavedamo, kakšen Ptuj si želimo. Jf Vabim vas, da se v čim večjem številu udeležite drugega kroga volitev, obkrožite mojo in vašo srečno številko 2 in podprete CELANA ZA ZUPANA. 16 Štajerski Nasveti petek • 10. oktobra 2014 Alternativna medicina Nekaj besed o akupresuri Akupresura velja za predhodnico akupunkture. O slednji je tekla beseda v prejšnjem prispevku. Obe veščini sta pomemben del tradicionalne kitajske medicine. Akupunktura temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke, akupresura pa na pritiskanju na njih - bodisi s prsti bodisi z različnimi pripomočki. Osnovna podlaga za razumevanje akupresure, je sistem energetskih kanalov, imenovanih meridiani. Podobno kot so meridiani razporejeni vzdolž našega telesa, so razporejeni tudi meridiani ali poldnevniki na Zemljini površini. Tako kot so poldnevniki navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj, so meridiani navidezni energetski kanali, ki potekajo vzdolž našega telesa. Kot uči tradicionalna kitajska medicina, v našem telesu obstajata 2 neparna meridiana, sprednji in zadnji sredinski, ter 12 parnih meridianov. Parni meridiani so porazdeljeni po levi in desni strani telesa in so poimenovani po glavnih organih, s katerimi so tesno povezani. Tako so znani meridian pljuč, meridian debelega črevesa, meridian želodca, meridian vranice ali trebušne slinavke, meridian srca, meridian tankega črevesa, meridian mehurja, meridian ledvic, meridian osrčnika, meridian trojnega grelca, meridian žolča in meridian jeter. y i<> Hi C p «• A Po kitajski predstavi se po meridianih svobodno pretaka vitalna življenjska energija. Moten pretok energije v določenem meridianu lahko povzroča težavo pri delovanju organa, povezanega s tem meridianom. Vsak meridian je aktiven samo v določenih urah dneva. Tako lahko simptom, ki se redno ponavlja v določeni uri, kaže na težavo s pretokom energije v takrat aktivnem me-ridianu oziroma organu, ki mu pripada. Masaža, drgnjenje ali pritisk na občutljive točke ali področja na meridijanih, sprošča moten, oviran ali upoča- snjen pretok energije in s tem povzroči izravnavo neravnotežij v telesu. Znanstvenih študij, ki bi dokazovale učinek akupresure, ni. Večina študij, ki prikazujejo dobrodejen učinek, ne ustreza znanstvenim kriterijem, potrebnim za njihovo veljavnost. Akupresura naj bi pripomogla k izboljšanju splošnega počutja, krepitvi naravne odpornosti in zmanjšanju napetosti v telesu. Težave, pri katerih je možno obstoječo terapijo dopolniti z akupresuro, so stres, utrujenost, izgorelost, strahovi, fobije, napadi panike, glavo- bol, bolečine v križu, boleč in otrdel vrat, menstrualna bolečina, težave s sinusi, prebavne težave in mnoge druge. Bolniki s sladkorno boleznijo, bolniki z obolenjem žil, bolniki s hudo obliko osteoporoze in bolniki, ki imajo težave s strjevanjem krvi, se akupresure ne smejo posluževati. Posamezno srečanje lahko traja med pol ure in uro. Običajno je prvo srečanje daljše, saj vključuje pregled in pogovor. Med izvajanjem akupresure lahko občutimo blago prehodno bolečino, kar je povsem običajno. Po akupresuri imamo lahko občutek kot pri bolečih mišicah po naporu. V nekaterih primerih je akupresura lahko primerna tudi za samopomoč, a je pred tem priporočljiv predhodni tečaj pri strokovnjaku. Nikar je sami ne izvajajte brez predznanja, ker si s tem lahko bolj škodite kot koristite. Če si pomagate s pripomočki, ki jih ponuja tržišče, pri tem pazite, da so ustrezno certificirani. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Viroze v jesenskem času pri malih živalih Jesen je letni čas, ko se vsako leto pojavijo specifična virusna obolenja pri malih živalih v večji frekvenci, kakor v ostalih mesecih. Pri mačkah gre predvsem za močno povečano frekvenco virusnih obolenj zgornjih dihal in oči. Muce kihajo in kašljajo, imajo gnojni izcedek iz nosu, zlepljene veke med seboj, ne jedo in pogosto tudi pijejo ne. Lastniki sprašujejo, kako lahko pomagajo svojim mačkam v takih primerih. Bolezen povzročajo virusi, za katere vemo, da so neobčutljivi na zdravljenje z antibiotiki. Lastnikom mačk svetujemo, da poskrbijo za močan imunski sistem svojih živali, kar pomeni, da jim preventivno dajo zdravila zoper parazite in tudi vitaminsko podporo v obliki tablet ali vitaminske paste. Važno je tudi, da so mačke cepljene zoper kužne bolezni. Močan imunski sistem zavaruje mačke pred virozami, oziroma jim omogoči čim hitrejšo ozdravitev. Zaradi oslabitve organizma z virusi tak organizem napadejo tudi bakterije, ki so po navadi usodne za žival. Za to je treba pravilno presoditi, kdaj peljati mačko k veterinarju. Ce postane obolela muca žalostna, ne pije in ne je in ima obilen izcedek iz nosu in oči, jo je treba peljati k veterinarju. V redu je, da ji izmerimo temperaturo, in če je temperatura čez 39,5 oC jo čim prej peljemo k veterinarju. Pri psih pa je v teh jesenskih dneh na pohodu kužni kašelj, prav tako virusno obolenje zgornjih dihal, ki pa se pogosto komplicira z bakterijami. Bolezen se po navadi začne nenadoma in nas preseneti z močnim kašljem. Kašelj je pogosto tako močan, da se kužek dobesedno davi in na koncu pogosto tudi bruha. Lastnik dostikrat pomisli, da se je kužku zapičila kost v grlo in se zaradi tega davi. V razvoj te zelo nalezljive bolezni je vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev, kot so virus pasje parainfluence, reo in adeno virusi, bakterija Bordetela bronhiseptica. Lahko posamično ali pa vsi skupaj delujejo na kužka. Le-ti se okužijo s stiki med seboj. Pogosto imajo voden izcedek iz nosu in pri kašlju razpršijo kapljice, polne povzročitelja daleč na okrog. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kužek še ima apetit in je normalno aktiven. Vnete ima t*/ Foto: Emil Senčar lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki bolezni pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka temperatura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, kužek neha uživati hrano, po-ležava, je nezainteresiran za okolico. Pride lahko celo do smrti, predvsem pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem in pri mladih psih. Diagnostika kužnega kašlja je za veterinarja relativno enostavna, saj so karakteristični klinični znaki in z anamnezo lastnika je diagnoza postavljena. Značilno je, da večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pazljivi moramo biti z ovratnicami pri bolnih psih, saj lahko pri zategu povzročijo močan kašelj in davljenje. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris iz grla in ga pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih kužkih, se pravi pri kužkih, ki še imajo apetit in so živahni, poteka po navadi brez antibiotikov, saj bolezen podobno kot prehlad pri ljudeh mine sama po sebi. Predpišemo le sredstva za Zdravstveni nasveti Težave z očmi (1.) Naslednji prispevki bodo namenjeni težavam z očmi, in sicer težavam zaradi suhega očesa, utrujenih oči in pordelih oči. Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Suho oko Solze so kompleksna mešanica vode, maščobnih olj, beljakovin, elektrolitov, zaščitnih snovi proti bakterijam in raznih rastnih snovi, ki uravnavajo različne procese v celicah. Pred očesom izoblikujejo solzni film, ki je sestavljen iz treh slojev: maščobnega, vodenega in sluznega. O suhem očesu govorimo takrat, kadar zaradi pomanjkanja solz in motenj v sestavi solznega filma nastanejo spremembe na očesni površini. Gre bodisi za premajhno proizvodnjo solz ali pa za preveliko izhlapevanje. Zmanjšana tvorba solz je lahko posledica staranja, hormonskih sprememb, okvara solznih žlez ipd. Suho oko pogosto spremlja bolezni, kot so revmato-idni artritis, Sjogrenov sindrom, sladkorna bolezen in bolezen ščitnice. Začasno suho oko lahko povzročajo tudi pitje alkoholnih pijač in nekatera zdravila, npr. antihistaminiki (zdravila za zdravljenje alergij), diuretiki (zdravila za odvajanje vode), antidepresivi. Povečano izhlapevanje solz ustvari neravnoves-je med maščobnim in vodnim delom solz. Najpogosteje gre za preredko mežikanje (normalno je vsaj 13-krat na minuto ), lahko pa tudi za posebna opravila, ki zahtevajo večjo zbranost. Izsuševanje oči nastane tudi zaradi nepravilnega prileganja vek zrklu ali pri nezadostnem zapiranju očesa. Suho oko je ena od najpogostejših očesni bolezni, zaradi staranja prebivalstva in načina življenja pa se pojavnost bolezni še povečuje. Suhega očesa se ne da vedno ozdraviti, težave pa lahko uspešno omilimo in preprečimo okvare na površini očesa. Solze so potrebne za lubrikacijo očesne površine, njeno čiščenje, prehrano in s tem za zdravo očesno površino in ostro sliko. Solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo ter omogoči jasen vid. Po očesni površini se razporedi z utripanjem veke (8- do 12-krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoči odstraniti manjše tujke iz očesa. Težave zaradi suhega očesa se najpogosteje izrazijo z enim ali več simptomov neugodja. To so : občutek peska v očeh, zbadanje in praskanje v očeh, pretirano solzenje, utrujene oči, rdečina, razširjene žilice na površini očesa, odsotnost leska, zjutraj so očesne veke zlepljene, branje ali delo z računalnikom postane težavno, motnje vida, neprenašanje kontaktnih leč. Za hitro olajšanje težav suhega očesa uporabljamo nadomestke solz, pogosto imenovane vlažilne kapljice za oči ali umetne solze. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. umirjanje kašlja in vitaminsko podporo za dvig odpornosti. V resnejših primerih bolezni, ko ima kužek povišano telesno temperaturo in nima več ape-tita, je potrebno zdravljenje z antibiotiki, in to v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla kužki zelo težko pogoltnejo. Zelo oslabele živali tudi hospitaliziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli kužki se morajo izogibati razburjenju in telesnim naporom. Učinkovita preventiva pri kužnem kašlju je, da ga ne izpostavljamo stikom z drugimi psi v času epidemije bolezni. Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. V praksi je sicer to skoraj nemogoče. Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem psa, saj kakovostna kombinirana cepiva za pse vsebujejo tudi kužni kašelj. Pomembna je tudi kakovostna prehrana in vitaminski dodatki, ki krepijo imunski sistem, saj je močan imunski sistem najboljša preventiva zoper bolezni. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv petek m 10. oktobra 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Nova aplikacija, ki Ptuj postavlja na svetovni zemljevid V Portorožu bodo od 13. do 15. oktobra potekali četrti Dnevi slovenskega turizma, ki bodo ponovno združili vse pomembnejše turistične dogodke v Sloveniji. V tem sklopu bodo potekali: 17. slovenski turistični forum s plenarnim delom, zaključna prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, gostinsko-turistični zbor Slovenije in drugi dogodki v organizaciji deležnikov slovenskega turizma. V projektu TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna je Ptuj v kategoriji srednjih mest med tremi nominiranci. Priznanja bodo podeljena 14. oktobra. Podjetje Javne službe Ptuj je pred kratkim izdalo aplikacijo Izboljšajmo Ptuj, s katero občankam in občanom omogočajo, da sodelujejo pri odpravljanju težav na javni infrastrukturi. Gre za popolno novost in revolucionarno idejo v tem prostoru, z razvojem te aplikacije, za katero upajo, da bo med ljudmi dobro sprejeta, Ptuj stopa na pot najrazvitejših informacijsko podprtih pametnih mest na svetu. Z aplikacijo lahko uporabniki oz. zainteresirana javnost obveščajo skrbnike javne infrastrukture o vseh poškodbah na njej, poškodovanih cestiščih, nedelujoči javni razsvetljavi, nasmetenih površinah, divjih odlagališčih, poškodovanih smetnjakih, klopeh, igralih in drugih tovrstnih poškodbah v okolju, ki se negativno odražajo na kakovosti bivanja meščanov in tudi obiskovalcev, ki prihajajo v najstarejše slovensko mesto. Aplikacija je na voljo brezplačno na sple- Najbolj priljubljeno Move izdaje + tnem naslovu izboljšajmo.ptuj. si in na mobilnih napravah z operacijskim sistemom android. Oddajanje predloga poteka na zelo enostaven način. Uporabnik najprej fotografira ugotovljeno pomanjkljivost, doda naslov, opis, izbere ka- tegorijo in označi lokacijo na zemljevidu. Mobilne naprave z vključenim sistemom GPS, lokacijo zaznavajo samodejno. Edini pogoj za prijavljanje težav je registracija. Podjetje Javne službe Ptuj bo kot upravitelj aplikacije prijave in pobude 4 Nagradno turistično vprašanje V kateri kategoriji je letos tekmoval Ptuj v okviru projekta TZS Moja dežela -lepa in gostoljubna? Ime in priimek: , li Naslov: Davčna številka: -----------l~Ei Foto: Črtomir Goznik uredilo v okviru svojih pristojnosti, v nasprotnem pa bo na težave v okolju opozorilo druge pristojne službe. Že v kratkem bodo aplikacijo predstavili tudi višjim razredom osnovnih šol ter srednješolcem, saj se zavedajo, da so ravno mladi največji uporabniki najrazličnejših aplikacij. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kdaj je bil zasajen ptujski mestni vinograd, pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, v kateri kategoriji je letos tekmoval Ptuj v okviru tradicionalnega projekta TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o zgodovini obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 13. oktobra. v DR. ŠTEFAN^ CELAR v ZUPAN Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Projekt, ki je spodbudil zanimanje za slovensko pesem Projekt družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pozitivno odmeva v Spodnjem Podravju. Njegovo sporočilo in namen spodbujanja petja slovenske pesmi, s tem pa utrjevanja narodove identitete, so prepoznali tako v občinah kot v osnovnih šolah, kjer so tudi izbirali mlade pevce za posamezne nastope. Otroci z veseljem prepevajo slovenske pesmi, zabavne in narodno-zabavne, pa tudi ljudske, je povedal avtor projekta direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Projekt je dobro zastavljen, nadaljevali in ga nadgrajevali ga bomo, je povedal. „Mladi pevci so nas resnično presenetili, med njimi je veliko pevskih talentov, s tem projektom smo jim odprli vrata v širšo javnost. Lahko rečem, da v ničemer ne zaostajajo za nastopi na Slovenija ima talent. Tako že nestrpno pričakujemo polfinalna nastopa, ki bosta v Podlehniku in Juršincih, ter finalni nastop na Ptuju, ki bo 23. decembra, na katerem bomo izbrali superfinaliste za nastop na Orfejčkovi paradi. Na finalnem nastopu bosta nastopili tudi Severa Gjurin in Tinkara Kovač. Za vse šole zunaj MO Ptuj bomo organizirali tudi brezplačni navijaški avtobus za vse tiste, ki bodo želeli spremljati svoje sošolke in sošolce tudi na iz- boru superfinalistov. Letošnje finaliste bomo povabili tudi na tekmovanje talentov na Ptujski poletni noči 2015. Za superfinaliste pa pripravljamo še posebno presenečenje." Do polfinalnih prireditev, se bo zvrstilo še pet predizborov, ob treh ptujskih osnovnih šolah, Bregu, OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič, se bodo za polfi-nalno vstopnico potegovali še mladi pevci iz Podlehnika in Zavrča. MG Predsednica društva Vesna Zagoranski je na začetku prireditve staršem in otrokom prebrala poslanico ob letošnjem tednu otrok. Opozorila je, naj razmislijo, koliko ur na dan preživijo pred računalnikom ali televizijo, ter poudarila, kakšne neprecenljive izkušnje pridobivajo otroci med druženjem in igro s sovrstniki: naučijo se pogovarjati, poslušati, upoštevati, sodelovati in ceniti prijatelja - človeka. Prav zato je bil namen prireditve druženje, raziskovanje, izdelovanje, igranje ... Otroci in starši so ustvarjali v različnih delavnicah: izdelovali so čarobne palice, metle in obleke, najbolj obiskana pa je bila delavnica čarovnih klobukov, ki so nastajali v različnih barvah. Čarovnica Uršula je otroke povabila na slastne čarobne napitke - »zvarke«, vedeževanje in poslikavo obraza. Zanimiva je bila tudi delavnica, na kateri so nastajali mali duhci. Tudi v risalnem kotičku so otroci sprostili svojo domišljijo. Na prireditvi se je s svojo čudovito predstavo Poklic co-prnice Mice predstavilo tudi Gledališče iz desnega žepka. V vlogi coprnice Mice je na odru čarala Lucija Čirovic, kasneje pa je otroke in starše s čara-njem navdušil tudi čarovnik Avgustino. Prireditev je bila dobro obiskana, saj se je med copr-nice in čarovnike podalo 270 udeležencev. Tradicionalni jesenski živžav pa zagotovo ne bi bil tako uspešen, če ne bi imel podpore velikega števila članov Društva prijateljev mladine Ptuj. Na pomoč so priskočili tudi zunanji sodelavci in prostovoljci Gimnazije Ptuj in Ormož, OŠ Breg ter Ekonomske šole Ptuj. Pri projektu so nas podprli Mestna občina Ptuj, S.Kolibri, Čis-team, d. o. o., in Komunalno Podjetje Ptuj, d. d. Nataša Zagoranski in Valerija Tekmec ÜB änüt Ü Foto: Črtomir Goznik Na vseh odrih doslej so imeli mladi pevci močno podporo v občinstvu. Ptuj m Jesenski coprniški živžav Male coprnice in čarovniki Društvo prijateljev mladine Ptuj je prvo soboto v oktobru v proslavitev tedna otrok organiziralo že 18. jesenski živžav z naslovom Male coprnice in čarovniki. Tudi letos je prireditev potekala v jedilnici Osnovne šole Ljudski vrt. Foto: DPM 18 Štajerski Na sceni petek • 10. oktobra 2014 Literarna pretresanja Prijatelj? Hm... Tako govorita dve književni osebi odmevnega romana, ki v ospredje postavlja vprašanje odnosov, medo-sebnih meja in svobode. Te čaščene kategorije, o kateri imamo toliko povedati. Koliko knjig in misli je bilo napisanih na to temo, ni treba poudarjati, pa vendar vedno znova vznemirja vprašanje - ali smo ljudje naše civilizacije zares svobodni. »Zakaj sva prijateljici?« je neke noči končno rekla, ko seje Eliza pedenela za nov izhod. »Ker si sijajna in lepa,« je rekla Eliza. »Ti si moj najljubši človek na svetu.« »Športnicasem, dolgočasna.« »Ne!...« »Pa saj nič nepočneva,« je rekla Patty. »No, začniva početi več stvari skupaj.« (Jonathan Franzen: Svoboda) ideja, kjer podjetniki strastno govorijo, kako se je iz konjička, iz strasti, rodila njihova poslovna niša, priložnost za zaslužek. A že v nekaj nadaljnjih vrsticah slišimo ponovno zavezujoč: mo- Filmski kotiček raš! Poskrbeti za kadre, razvoj, davke, prilive, raziskave, razvoj ... Pa smo spet tam, v prostoru nesvobode. In še bolj kot ta, občebivanj-ski status svobodnega, nekakšna Varuh spominov Ali je svoboden nekdo, ki mora vsak dan v službo, ob točno določeni uri, ki mora postoriti to in ono, ki mora peljati otroke v vrtec, šolo, h krožkom, ki mora doma urediti gospodinjske zadeve, ki mora, ki mora, mora ... Toda ali res mora? Najbrž res ne, porečete! Konec koncev, primerov ljudi v sodobni evropski kulturi in civilizaciji, ki so svojo vsakdanjo rutino povsem opustili, je veliko. Toda - ali je postati vagabund svoboda? Ali pa brezdomec? Je svoboden tisti, ki sleherni mesec trepeta za nekaj skromnih evrov, ki jih bo prejel z Zavoda za zaposlovanje? Ali pa je svoboden ta, ki se povsem predaja delu, ki izvira iz strasti? Tako nas vsakič razsvetljujejo v oddaji Prava Oznaka 'young adult' pomeni 'mladi odrasli', zaobjema pa mladino od 20. do nekje 29. leta, ki danes veljajo za novodobne najstnike, kar niti ni čudno, saj so tudi pri nas osebe v teh letih nekje na psihološki ravni nekdanjih najstnikov, kar je značilen pojav sodobnih postindustrijskih in informacijskih družb. In ker so najstniki kljub denarnim težavam od nekdaj največja demografija, ki še hodi v kino, ni čudno, da Hollywood pikira predvsem nanje oz. na te mlade odrasle. V filmski industriji je ta trend najbrž sprožila serija filmov Somrak, ki nekako spada v podža-nr 'young adult fantasy', čeprav fantazije v tem kontekstu ne smemo dojemati kot klasično tol- kienovsko fantazijo, ki temelji na srednjeveški kulturi, obilno obdani z nadnaravnimi in pravljičnimi elementi, temveč kot fantazijo v smislu najstniškega sanjarjenja. Zato ni čudno, da tovrstne zgodbe prikazujejo predvsem totalitarno orwellovsko družbo, v kateri nemočni in nerazumljeni najstnik odkrije, da poseduje posebne veščine in moči, ki mu omogočajo samouresničitev skozi uničenje družbenega statusa quo - kar lepo povzame tudi siceršnje najstniške težnje. A tega žanra seveda ni izumil Hollywood. Njegov razvoj temelji na drugih žanrih, ki so prišli prej, zlasti na znanstveni fantastiki Asimova, Clarka, Orwella, Huxleyja in drugih, ki so bili naj- bolj plodni v obdobju od začetka 20. st. do nekje sedemdesetih let. Vseeno je ločnica nastanka žanra YA precej jasno začrtana s knjigo Varuh spominov pisateljice Lois Lowry z začetka devetdesetih let. Kljub žanrski mešanici je uspela vnesti svojevrstno svežino in izvirnost, zaradi katere je igralec Jeff Bridges osebna izkaznica občutka svobode, je zanimiv koncept, po katerem »izbiramo« ljudi, ki vstopajo v naš prostor (ne)svobode. Staršev in sorodnikov si načeloma ne moremo izbrati (pa smo ponov- takoj odkupil pravice, nato pa 20 let iskal denarne vlagatelje, toda našel jih je šele po 20 letih, ko so tovrstni filmi poleg stripovskih junakov postali najbolj donosni v Hollywoodu (Igre lakote, Razcepljeni itd.). Če bi torej Varuha spominov posneli že takrat, bi bili priča zanimivemu nastanku novega no v sferi nesvobode) ... Kaj pa prijatelje, znance, poklicne kolege, partnerje? Uvodni fragment pokaže na nekaj zelo aktualnega - prijateljstvo v kontekstu »nove« svobode, kar koli že slednje pomeni. Ste kdaj pomislili, po kakšnem ključu ste izbrali nekoga, ki ga imenujete prijatelj? Seveda obstaja nemalo teorij o tem, a zgornji odnos, če bi ga nekoliko razčlenili, pokaže na dvoje osebkov ženskega spola, ki sta se pač znašli v nekem skupnem prostoru in času, zato sta se odločili, da bosta prijateljici. Ker pravega argumenta za to nimata, ga iščeta v zunanjem izgledu, urejenosti in lepoti, kar seveda nima večje povezave s tem. Čeprav ... v vir-tualnem svetu še kako! Pomislite na vse »prijatelje«, ki se postavljajo na fotografijah s teh in onih zornih kotov, da bi v spletnem okolju, ob prvem očesnem stiku tistih, ki jih gledajo, čim bolj ugajali. Kategorija prijatelj je v Faceboook okolju razvrednotena, posledično pa na novo raven prehajajo tudi tista »prava« prijateljstva - ob kavi ali na izletu. Toda ostanimo še malo ob konceptu tega, kako izbiramo prijatelje. Jasno, eni teh »potre- podžanra, tako pa je žal kljub vešči režiji prekaljenega Philli-pa Noyca in dokaj kompaktno ustvarjenemu utopičnemu svetu videti le kot film, ki želi zaslužiti s trenutnim trendom. Kot dober ZF poraja na milijone vprašanj o človeški naravi in visoki ceni za dosego utopije, kakršne si vsi javno želimo, toda film da jasno vedeti, da je cena zanjo enostavno previsoka. Tako visoka, da je nismo v stanju plačati, niti je ne želimo. Človeštvo, ki želi imeti vse, ne more izbirati, česa ne bi imelo, saj vse dobre stvari (predvsem ljubezen, toplina, spoštovanje) pridejo v paketu s slabimi (nasilje, vojne itd.). A če želi utopija preživeti, je seveda zelo pomembno, da zgodovino pozabimo, a ne povsem, saj jo sicer ponovimo. Dokaz so današnje razmere po svetu, ki jasno kažejo, da zgodovina ni nikakršna učiteljica in tudi film prikazuje, kako boleče je lahko kopičenje znanja in razumevanje sveta, saj bujejo« več, drugi manj. A po navadi gre za časovno-prostorski koncept. Če sta bila dva osebka pahnjena npr. v isti razred, ju je skupna izobraževalna pot nemara posadila v prijateljski odnos, čemur kasneje botrujejo srednje šole, univerze, službe, poklicni in drugi interesi. A v resnici morda idealni prijatelj živi nekje na povsem drugem koncu sveta. Gotovo ste kdaj razmišljali, kakšne lastnosti bi moral imeti. Morda ni več daleč čas, ko si bomo lahko prijatelje, take z nami najbolje ujemajoče, ustvarili sami. Prijateljstvo vsak razume po svoje. Nekomu to predstavlja vsakodnevno, večurno pomenkovanje ob kavi, spet komu drugemu le občasna srečanja, ki so povsem dovolj za vzdrževanje odnosa. Pesnik Baudelaire je nekoč zapisal v pesmi Tujec: »Prijatelje? / Izustil si besedo, ki mi je njen pomen ostal do danes neznan.« Morda pa ni hotel načeti svoje svobode ali svobode drugega ... Ali pa je čakal na trenutek, ko si bo lahko sam izdelal prototip idealnega prijatelja. David Bedrač le-to vodi le v osebno maloduš-je in depresijo. Pametna družba zato neguje prevratniški značaj mladih, ki družbo generacijsko preoblikujejo in jo s tem razvijajo. Matej Frece The Giver Igrajo: Jeff Bridges, Meryl Streep, Brenton Thwaites, Alexander Skarsgaard, Katie Holmes, Odeya Rush, Taylor Swift, Cameron Monaghan, Emma Tremblay Režija: Phillip Noyce Scenarij: Michael Mitnick in Robert B. Weide po romanu Lois Lowry Žanr: ZF drama Dolžina: 07 minut Leto: 2014 Država: ZDA J iT ^^ OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o S V vaše življenje bodo prihajali 'g zanimivi ljudje. Odlično se bo- .g ste počutili v družbi. Na delov- J= nem mestu bo štelapremišljenost -a in diplomacija. Dogodkov ne "s bo moč prehitevati, ampak jih 1 sprejeti, korak za korakom. Lju- 1 bezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče. mmiji BIK i (21.4. - 20.5.) * Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plevel. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljala vas bosta odločnost in temperamentnost. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi š \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) v RAK (21.6. - 22.7.) fTr LEV (23.7. - 22.8.) Prijetno se boste počutili v družbo. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorje-va puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno nakazano bo, da boste na delovnem mestu imeli polne roke dela in delavnih obveznosti. Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste tako morda nekoliko ostro. Pozitivno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja. (24.10. - 22.11.) Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, temveč tudi zelo poučni. STRELEC (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev iz preteklosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežine in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo treba na morebitne težave pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste veliko! VODNAR (21.1. -18.2.) Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kakovosten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredili boste prerez. Prosti čas bo priložnost za razva-janje v DEVICA (23.8. - 22.9.) Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. RIBI (19.2. - 20.3.) v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika! se petek • 10. oktobra 2014 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC GEOLOŠKA DOBA, GOTLANDIJ ZAPREKA, NAPOTA PRITISK MNOŽICE FINSKO JEZERO UNITAREC LIRSKE PESNIŠKE OBLIKE MODE-RATORKA ŠUNDOV DELAVEC V LIVARNI URARSKA DELAVNICA GLAVNO MESTO SEVERNE KAROLINE NAŠA IGRALKA STUPICA BREZ-BOŽNICA MUSLIMANI V SEVERNI AFRIKI HUDOBIJA, ZLOBA KMETIJSKA TEHTNICA SV. REŠNJE TELO LUKA V LIBANONU ZVONE HRIBAR UŽIVAC OCE PTICA PEVKA PTUJSKA REVIJA 3 PERGAM. KRALJI TRIK, ZVIJACA KOZJI GLAS KAN. AM. JEZERO SVETEL DROBEC DEDNA ZASNOVA DOLGOST UŠES ESEJIST FINCI LOČILNI VEZNIK SOTOČJE REK HRV. TISK. AGENCIJA TRENUTEK, HIP ANTON HORVAT OTROŠKO VOZILO STANJE TRHLEGA OSIJEK TEKOČINA V ŽILAH MIGLJAJ DOLGA DOBA TOPLICE V BOSNI SVINČENO RDEČILO DRAMATIK (BRATKO) RADIJ PAVLA BRUNČKO ARMENSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER JASNOVIDEC, VEDEŽ NAŠA PEVKA HORVAT KOMAD ADIJA SMOLARJA RUMEN TROPSKI SADEŽ UGANKARSKI SLOVARČEK: ASRIJAN = armenski šahovski velemojster (Karen), ATALOS = ime treh pergamskih kraljev, HAAN = nizozemski nogometaš (Arie), KSILOFON = tolkalno glasbilo, LAKTAŠI = toplice v Bosni, RALEIGH = glavno mesto Severne Karoline, RINN = vzhodnonemški sankač (Hans), SARACENI = muslimani v Severni Afriki. ■VNVNva VavDVi Vviinv '»oa3dd 'Nvnasv N3awi 'lbhm riNiiAi isvivivi so isoiHai vaivis hv nv na isoivHn nbd aiaa biai soiviv VNia isinoobh hz nodiai vvnAioNoaov ïNaovavs viiNavina aavNa ivavn vaiAO amis :ouabjopoa aMNVzm>i a i Aausaa Ptuj • Mestno jedro in mladi Mladi se v centru mesta dobro počutijo, četudi ni vse tako, kot bi si želeli V mestnem jedru ta čas živi več mladih kot nekdaj- Četudi bi si ti želeli, da ne bi bilo tako prazno, posebej še ob večerih, če se seveda ne dogaja kaj. Marko Orozovič, 33 let, po poklicu grafični oblikovalec z delovnim mestom v Mariboru, ima iz svojega najemniškega stanovanja na Slovenskem trgu 2 lep pogled na Slovenski trg in del Prešernove ulice. Pogled z balkona na dvoriščni strani obnovljene zasebne hiše pa je vse prej kot lep. Ulica, ki je še vedno brez imena, še vedno ni poimenovana, kljub predlogom, je brez svetil, zato večini, zlasti v nočnem času, ker je v njej temno, služi za odtakanje. Sami stanovalci so jo poimenovali kar Poscana ulica. Lepše pa je na Markovem balkonu, kjer raste čili namesto cvetja. Marko si je vedno želel živeti v centru mesta, je neko vzdušje, center dogajanja, hrup ga nikoli ni motil, razen morda cerkveni zvonovi, ker (pred)dolgo zvonijo, pove. Za stanovanje je izvedel od dveh prijateljev, ki stanujeta pod njim. Ker je hodnik skupen, sta želela, da se vanj vseli nekdo, ki ga poznata. Pritegnila pa ga je tudi najemnina, ki je nizka, tudi sicer je center mesta po njegovem lahko privlačen za mlade, že zaradi Foto: Črtomir Goznik Marko Orozovič na balkonu hiše na Slovenskem trgu 2, ki ga krasijo raznobarvni čiliji. Za terase, kakršna je njegova, so najboljša izbira. nizkih najemnin. Za okrog 65 m2, skupaj z balkonom, mesečno plačuje 190 evrov. Za ogrevanje uporablja drva, po potrebi tudi elektriko. Stanovanje, ki ga ima, je prostorno, z visokimi stropi. Z opremo ni imel težav, opremil ga je poceni, z rabljenim pohištvom, ki ga je po potrebi dopolnil s svojimi izdelki, mizo za dnevno sobo je prav tako izdelal sam, iz palet. Vse lahko narediš sam, če le imaš idejo, pove Marko. Odločil se je za barve, ki so zamenjale prvotno belino. Želel si je ustvariti sproščujoče in navdihujoče okolje, kar lahko dajo le barve. Nekoč je tudi slikal, zdaj za slikanje nima časa, bolj ali manj je njegova ustvarjalnost danes povezana z računalnikom. V starem mestnem jedru bi moralo biti več butičnih, spe- cializiranih malih trgovinic, je prepričan. Tako pa se turisti skozi mesto le sprehodijo, ker skoraj nimajo kaj kupiti, nihče jih ne vabi s spominki, domačo kulinariko, s ptujskimi vini ... Trenutno v mestu prevladujejo gostinski lokali. Vsi, ki k Marku prihajajo na obisk od drugod, so nad Ptujem navdušeni. Za vsakodnevno življenje pa po Markovih besedah ni najboljše, ker je pusto. Še največ se je dogajalo leta 2012, ko je bil Ptuj del projekta EPK 2012. Tudi dogajanje Art Staysa in Kluba ptujskih študentov je nadvse zanimivo, spremlja ga lahko kar s svojega okna. Mladim, ki imajo ideje, pove, bi moralo mesto (še) bolj prisluhniti. Če želiš uspeti, je treba delati 24 ur na dan, pa še to ni garancija za uspeh. Sam se želi po napornem delu med tednom, ob sobotah in nedeljah, odpočiti, prosti čas nadvse ceni. Nekaj časa je delal do onemoglosti, tako rekoč je izgoreval, vse okrog sebe je pustil vnemar. Danes v prostem času teka, kolesari, igra košarko, se druži s prijatelji, potuje v tujino. Človek se mora znati odklopiti, je prepričan. Tudi zato si želi, da bi se v mestu dogajalo še več, da bi znalo prisluhniti tako stanovalcem kot obiskovalcem. MG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 10. oktobra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (32.) Od tod in tam Puno - končno je relief imel neko formo Po dolgem času sem bil spet sam na poti. Iz Copacabane v Boliviji sem se odpravil v Puno, mestece na perujski strani jezera Titicaca. Imel sem še dobra dva dni časa, od tega sem en dan moral računati za transport do glavnega mesta Lime, od koder sem imel planirano letalo za v Ekvador. Hja, letala pač ne moreš tako enostavno prestaviti kot prevoz z avtobusom... Na meji, ki je za neki mednarodni mejni prehod izgledala zelo ubožno, je bila spet stara procedura. Obisk pisarn na obeh straneh meje, izpolnjevanje nekih obrazcev in čakanje ostalih potnikov, ki so imeli vsi neke težave. Medtem sem zamenjal nekaj denarja za prvo silo. Je pač tako, da smo se v EU že malo razvadili glede menjave denarja, v Južni Ameriki pa je to normalna procedura in itak sem vedel, da mi bo na koncu ostal en kup različnih valut v žepu. Pa nič zato, raje imam takšen spominek kot pa neke ničvredne predmete. Ta predel Peruja se je izkazal za zelo zelenega in rodovitnega, saj so prevladovale kmetije, pašniki in polja s koruzo. In končno je relief imel neko formo, kajti do sedaj sem potoval po tako raznolikih območjih, kot bi jih nekdo slučajno nametal. Ko smo prispeli, sem se namenil hitro rezervirat prevoz do Lime, da slučajno ne bi bilo kaj narobe. Omenil sem že, da imajo v teh državah na vsaki večji avtobusni postaji veliko število avtobusnih podjetij, ki nekatera vozijo tudi v isto smer, zato lahko tu in tam kaj barantaš. Ko sem takole že do- Foto: Dani Zorko Mejni prehod Bolivija-Peru dobra namučil uslužbence in zelo ugodno dobil vozovnico, me je začopatila neka ženska, ki je med vsemi prišleki po ves dan iskala stranke za različne izlete in podobne reči v Punu. Kakopak sem imel v planu obiskati ljudstvo Uru ali Uroše, predinkovsko ljudstvo, ki živi na plavajočih otokih na jezeru Titicaca. Imenujejo se tudi sinovi sonca in včasih so verjeli, da so lastniki tega starodavnega jezera, dandanes Foto: Dani Zorko Tako kot drugod tudi v Peruju najrevnejši sloji pogosto malicajo na ulici. pa so se rahlo 'posodobili', a vseeno še ohranjajo veliko starih navad. No, to ženšče me je napeljevalo prav na to idejo, in ko sem jo kot domačinko malo povprašal še glede prenočišč, sem zopet prišel skozi zelo ugodno. Malo je potelefonira-la, prijavil sem se na izlet, dala pa mi je tudi naslov nekega hotela od prijateljice, kjer sem si glede na sindikalno ceno obetal pač neko običajno sobico. Ker itak nisem poznal kraja, sem si omislil svojevrsten prevoz. Poleg običajnih taksijev so v Punu ponujali tudi prevoz z mopedom, ki je imel tri kolesa in kabino, kjer sta lahko dve osebi udobno sedeli. Izjemno ustrežljiv šofer je imel tudi veliko informacij - predvsem me je zanimalo, kje se lahko dobro in poceni naješ. Ker si na potovanjih zelo redko privoščim hotelske sobe, sem bil na tem mestu nemalo presenečen. Za drobiž sem dobil triposteljno sobo s televizijo in svojo kopalnico. Čisto do zadnjega kotička, lastnica pa mi je v roko potisnila še bon za zajtrk. Super, težko bi si želel kaj boljšega... Foto: Dani Zorko Mestece Acora, na poti v Puno Najprej sem poiskal nekaj za pod zob. Lokalna gostilna, kjer si za dober evro dobil krompirjevo juho, čaj ter glavni obrok z mesom in rižem. Imel sem še kak mesec potovanja pred sabo, zato sem zavil malo po trgovinah, da se opremim s kakšnimi dolgimi hlačami in spodnjicami. Kolegici Carolini iz Ekvadorja sem za darilce nabavil en malo boljši nahrbtnik za študijske čase, da bo nekaj časa zdržal, ko pa sem na tržnici kupil še zložljiv dežnik, sem za nekaj časa končal z nakupi. V Punu vidiš zelo raznolike sloje ljudi, vendar niti za enega ne bi mogel z gotovostjo reči, koliko ima pod palcem ali s čim se ukvarja. Ko sem tako obiskal neki nakupovalni center, kjer je bil tudi kino, se je med mladino take 'ljubljanske' sorte znašla tudi ženica, verjetno iz Bolivije, ki je z nabranim krilom, pleteno jopico in klobučkom močno izstopala od tren-dovsko oblečenih šminkerjev. Seveda mi ni treba posebej poudarjati, da ji je čez hrbet visela odeja, iz katere sta molela dva para ročic. Evo, tudi k starodavni tradiciji zaprisežena ženska si je v modernem centru ogledala film. In seveda je nihče drug ni gledal čudno, samo jaz. Tudi tu se zvečer vse dogaja na ulici, kjer sem našel tudi ženico s pekarskimi dobrotami, ki jih je imela zložene lepo v navadnih koših. Potreboval sem nekaj za naslednji dan, in ko sem pridno polnil vrečko, je mimo mene švignila neka znana oseba. Bil je Jesus, samotar, ki mi je na Isli del Sol posodil jopico. Iskal je dober prostor za večerjo, tako da sem ga peljal kar v oštarijo, kjer sem bil popoldne. Priletni lastnik me je takoj prepoznal in častil pivo. Dobra duša, tako kot mnogi, ki sem jih srečal. Nadaljevanje prihodnjič Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ V petek, 10. oktobra, so kandidatu za župana MO Ptuj, Miranu Senčarju, ki se v drugem krogu meri z aktualnim županom Štefanom Čelanom, na novinarski konferenci svojo javno podporo izrekli skoraj vsi v prvem krogu volitev izpadli županski kandidati. Senčarja tako podpirajo: Vlasta Stojak (SD), Robert Šegula (dr. Vlasta Kokol Voljč in skupina volivcev), Samo M. Strelec (Andrej Dobovišek in skupina volivcev), Boštjan Koražija (TRS) in Miran Šic (Humana Slovenija). Javne podpore Senčarju, ki kandidira na listi ZA Ptuj!, javno nista izrekla poražena kandidata Peter Pribožič (NSi) in Darja Galun (SLS in SDS). Ur Foto: Črtomir Goznik Hajdina ❖ Letošnji praznik OŠ Hajdina je bil še posebej slovesen. Prvič so ga praznovali septembra leta 1997, ko so odprli prizidek k stari osnovni šoli, s katerim so pridobili novo telovadnico, kuhinjo, jedilnico in nove učilnice. Letos so praznični dan povezali tudi z dvema pomembnima dogodkoma, gostili so prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo in z zaključkom sanacije starega dela šole, ki je stala dobrih 65.000 evrov. Lani so na praznik šole svečano odprli novi športni park. Sam praznik pa je letos potekal kot kulturni dan s spoznavanjem folklornih plesov slovenskih pokrajin, ki so ga izvedli v sodelovanju z akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora. Zapela pa sta tudi mladinski pevski zbor OŠ Hajdina in učiteljsko-vzgojiteljski zbor OŠ Hajdina. MG Prlekija •• V Veržeju so v počastitev sv. Mihaela in v okviru projekta Prlekfest pripravili Miholov sejem, kjer so se na okoli 40 stojnicah predstavili rokodelci ter izdelovalci domače in umetnostne obrti. Na sejmu so se odvijale tudi številne zanimive spremljevalne dejavnosti, med drugimi so ocenjevali in nagradili najkakovostnejšo pr-leško tunko, ki je na seznamu zaščitenih proizvodov v EU. V ocenjevanje je prispelo 12 vzorcev prleške tunke (meso in zaseka), strokovna komisija pa je pri točkovanju največjo pozornost namenila zunanjemu videzu, barvi prereza, teks-turi, vonju in okusu. Največ možnih zbranih točk je bilo 20 - za zlato priznanje je bilo treba zbrati več kot 19, za srebrno več kot 18 in za bronasto več kot 17 točk. Šampioni tunk so postali z zlatim priznanjem kmetija Koroša iz Križevcev in kmetija Vargazon s Cvena ter s srebrnim priznanjem Nataša Rautar iz Šalincev. NŠ Foto: NS petek • 10. oktobra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 i/ i Ob 60-1etnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical - komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabnega ustvarjanja Avsenikov! Nataša Tič Ralijan in GojmirjLešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorj i in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19-30, v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Prodajna mesta vstopnic so v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj, vjager centru na Ptuju in supermarketu Jager v Moškanjcib ter Mercator marketu Rimska peč in marketu Živila. 1 Organizator: D&B produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, d.o.o. 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 7. oktobra 2014 r.sioga.si VSIogijemoč Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah. Informacije 031 572 616. Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Sikole in Lovrenc na Dravskem polju. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj Različne sorte ozimnih žit: pšenica, ječmen, tritikala, krmni grah! Visok in kakovosten pridelek. Stabilnost in prilagodljivost. Ugodna cena! Informacije: 041 629 058,041 742 265, www.semevit.si O OMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA BMW SERUA 1:1160 2010 10.790,00 KOV ČRNA BMW SERUA 5:5250 2007 11.650,00 KOV ČRNA CITROEN C41,BI 16V ELEGANCE 2007 4.980,00 KOV SREBRNA FIAT BRAVO 2,0 MULTUET SPORT 2011 8.280.00 KOV B0RD0RDEČA MERCEDES BENZ ML-RAZRED ML 320 CDIAVT. 2007 15.880,00 KOV ČRNA OPEL CORSA COSM01,3 CDU EC0FLEX 2011 7.290,00 KOV SREBRNA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI SPORT 2010 11.680,00 KOV SREBRNA PEÜGE0T 3008 BUSINESS 1,6 HDI 2012 12.480,00 KOV ČRNA PEUGEOT 308 SW C0NF0RT PACK 1,6 HDI 2011 7.350,00 KOV SREBRNA RENAULTCU01,2 ST0RIA TEAM 2007 3.300,00 KOV ČRNA RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,0 DCIESTATE 2011 10.980,00 KOV SIVA VW GOLF VARIANT C0MF. 1,6 991BLUEM0910N 2011 10.280,00 KOV SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TOI C0MF. 2008 7.980,00 KOV ČRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDIDPF 2009 9.690,00 KOV ČRNA VW PASSAT VARIANT 1,6 TOI 2012 13.980,00 KOV ČRNA VW T0URAN 2,0 IUI C0MF. 2011 15.280,00 KOV ČRNA VOLVO XC90 D5 EXECUTIVE GEARTR0NIC 2007 14.280,00 KOV SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CEST, Zg. Hajdlna 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@slol.net Prodamo ali damo vnajem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 3410 Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 L£T. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva ford f0cus c-max 1.8 tdcitrend 2005 4.850,00 € serv. knjiga k0v.t. modra Skoda fabia i .2 tsi ambiente 2011 7.190,00« prvi last. kov. zelena citroen berling01.6 hdifurg0n 2008 3.990,00 € klima bela peugeot 407 sw 2.0 hdist confort 2006 4.200,00 € prvi last. kov. srebrna renault cli01.216v elan 2008 5.500,00« 30.000 prev. kov. rdeča renault cli01.216v extreme 2005 2.990,00 f klima kov. srebrna peugeot 2071.41vitamin 2008 5.200,00« prvi last. kov. siva renault k0le0s 2.0 dci4x2 dynamique 2009 9.990,00 f prvi last. kov. sv. modra nissan 0ashqai 2.016vtekna 2009 9.300,00« prvi last. kov. srebrna renault twing01.216v0pen 2005 2.990,00 f serv. knjiga kov. Črna renault cli01.5 dci authentique 2008 3.990,00 í serv. knjiga bela audi a31.6 attraction 2001 2.999,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fusion 1.416v c0mf0rt 2009 5.650,00 € 49.000 prev. kov. Črna opel c0rsa1.216v enj0y 2008 5.450,00 £ serv. knjiga kov. Črna opel corsa 1.3 cdti enjoy 2010 6.700.00c prvi last. kov. srebrna ford c-max1.6 trend polar ed. 2005 3.990.00c avt. klima kov. srebrna ford m0nde01.8 tdci ec0netic 2010 9.400,00 e serv. knjiga bela nissan qashqai 1.6visia 2009 10.500,00e serv. knjiga bela mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 8.800,00 e usnje kov. srebrna PEUGEOT 2061.4X-DESIGN 2005 2.590,00 e klima kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [ TOP /AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO .J CS^MJnnfinMD ■:H:IPId!ll! I MtTJ S MWT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1.LAST,VLKUUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101 KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBmON XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW320DT0URINGLUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.990 1.LAST,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST., KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO 2009 5.490 1 .LAST., MALO KM KOV. MODRA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST., USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODLIČEN, AVT.KLIMA K0V.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ iPoifulajtz naí na iuztounzm ijitztu! RADIOPTUJ ¿filetee www.radio-ptuj.si J) Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si l-f* PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 10.10. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o županu, pon. 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:25 TV Prodaja 10:40 info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 11:30 Modro. pon. 12:00 Regi Tv Ormož 13:00 Info kanal 14:00 TV Prodaja 16:30 Kuhinjica 16:55 IV Prodaja 17:10 Info kanal 18:40 To bo moj noklic: Medijski tehnik, pon. 19:10 Glasbeno (tuja), 33. oddaja, pon 19:40 FesMStunf 20:25 Lokii1ne Ke^filU- oddaja 20:40JFestival Stunt pon. 21:00 Četrta Mini olimpijada, pon. 21:15 Regi TVGorišnica, pon. 22:05 TfProdaja 22:20 Info kanal Sobota 11.10. 9:00 Info kanal 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Prekmurska gibanica, pon. 12:45 Festival Stunf, pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Info kanal 14:45 Regi IV Ormož, pon. 15:45 TV proda a 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:10 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, non. 18:20 Cisfa umetnost, 36. oddaja, pon. 19:05 Festival Stunf, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Hodim, torej sem: Pot štirih slapov 20:35 Pregled tedna, pon. 20:55 Povabilo na kavo: Tomaž Pivec, pon. 21:35 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Nedelja 12.10. 9:001>tujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 10:40 TV Prodaja 10:55 Pregled tedna, pon. 11:15 Info Kanal 12:30 Mura Raba TV2,9. oddaja, pon. 13:00 Info kanal 14:00 Gostilna >Pri Francet«, 100. oddaja 15:00 Info kanal 16:20 Kuhinjica 17:25 Info kanal 17:45 TV Prodaja 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Koncert kvarteta Slovena, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Cista umetnost, 36. oddaja, pon. 20:50 Center ponovne uporabe Ptuj, pon. 22:10 Info kanal Ponedeljek 13.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info kanal 11:15 TV Prodaja 11:30 Modro, pon. 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Info Iranal 17:30 Pregled tedna. non. 17:50 Film Campus 2014: Haložan, pon. 18:00 Dnevi Poezije in vina 2014, pon. 18:30 To bo moj noklic: Komunalni inženir, pon. 19:00 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 19:35 Lokalne volitve. 3. oddaja, pon. |9:55 Gjasbe^redj^ 20:20 Otroci razmišljajo o županu, pon. 20:25 Festival Stuntjon. 20:45 Grajske igre 2014, non. 21:00 Ptujske ouiske deske, 19. oddaja, pon. 21:40 Info kanal avtohlsa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA ugodno financiranje (do 7 let brez pologa). zavarovanja do 50 % popusta. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 06/2009 13.499 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA CintOEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 11.199 ČRNA 1.LAST., NAR. SI ERVIS,SERV. KNJIGA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 9.299 Si MODRA 1.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CITROEN C31.4 HDI 04/2011 6.299 BELA IM,NÄVI,NAR. SERVIS,SERVM DTHOEN C51.6 HDI LIMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA MERCEDES-BENZ B180 CDI 05/2011 11.999 ČRNA IM,NAR. SI ERVIS,SERV. KNJIGA FORD CM 1,6 TDCI GHI 12/2008 6.999 SV. SREBRN) k IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA HYUNDAI 1X20 CONFORT 1.416V 06/2012 11.299 BELA IM,NAR. SI ERVIS,SERV. KNJIGA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 05/2010 10.999 SREBRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA PEUGEDT 3008 ACCES 1.6 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA IM,NAR. SI RVIS,SERV. KNJIGA VWTIGUAN 2.0 TDI USNJE 09/2009 15.499 ČRNA IM,NAR. SI RVIS,SERV. KNJIGA VW PASSAT CC2.01DSG 04/2009 14.999 BELA IM,NAR. SI RVIS,SERV. KNJIGA RENAULT CU01.216V. EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2M,NAR.S RVIS, SERV. KNJIGA RENAULT aUENCE 1,5 DCI EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA IM,NAR. SI RVIS,SERV. KNJIGA RENAULT CU01.5 DCI. EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA IM,NAR. SI RVIS,SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). FAXH JIK.IP'Ñ'HB.VIM MESO KRVAVICE IN KASNICE 40/CENEJE SAMO 2,99C/KG RAZLIČNE KLOBASE 500 IN 400 G ^ , JUNEČJA PRSA čANAÍmBAÍS_"UAMO2'99C/kg SAMO l,99C/KOM imSS'Sém • PEČENA MESNA SLANINA _ ^ „ „ (HAMBURGER) 40% CENEJE ' NAVADNA KLOBASA 1 jTljit ^ t ' SV> REBRA BREZ K0ZE SAMO 3,99 C/KG 3,57 C/KG 3,98 €/KGy V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL R0LADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUSt. Tel.: 02/80-39-150 Revija o zdravilnih rastlinah ~ Zeliščarski nasveti ~ Priprava mazil, tinktur in čajev ~ Urejanje zeliščnih vrtov ~ Naravni nasveti za dom in telo 1. V MESECU PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISOV. LETNA NAROČNINA ZA 12 ŠTEVILK ZNAŠA LE 39 €. NAROČILA PO TEL.: 02 228 04 92 www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 10. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ! Tel. 040 179 780. PRODAM prašiče, težke nad 200 kg. Telefon 02 757 3981. PRODAMO bukova in hrastova kalana drva. Telefon 040 727 779. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAMO tri bikce simentalce, stare 3 mesece. Telefon 031 532 785. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60 kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, simentalko. Tel. 070 896 108. PRODAM prašiče različnih kategorij v teži od 25-200 kg, mesni tip. Možnost dostave. 041 670 766. PRODAMO visoko brejo telico in brejo kravo, obe lisaste pasme. Tel. 041 240 003. PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522 ali 766 90 01. PRODAM tri teličke simentalke, stare 10 in 14 dni, in bikca simentalca, starega 10 dni, ter traktor Ferguson s prikolico, domače izdelave. Inf. na tel. 031 840 282. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684. PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Tel. 766 15 31 ali 051 811 339. V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča. Tel. 041.913 958. PRODAM odojke. Tel. 051 617 489. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23. STANOVANJE ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica. V stanovanju so internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Tel. 041 428 673. NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju damo v najem enosobno stanovanje in garsonjero z nekaj opreme. Tel. 041 519 251. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, iglavcev in drugih drevesnih vrst. Več informacij na 041 610 210, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAJAMO jabolka za ozimico, sorte: jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. BELE kokoši, težke 4 kg po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAMO tri črpalke za centralno 25/4, gorilnik Waishaupt WL 570 in razno drugo orodje, vse za polovično ceno. Tel. 031 483 071. NEPREMIČNINE PRODAJA nepremičnine: parc. št. 158/3 k. o. 487 - Zgornji Leskovec (nedokončana stanovanjska stavba) v deležu do % (ene polovice). Prodajna cena: 8.700,00 EUR. Prodaja se izvaja na javni dražbi Okrajnega sodišča na Ptuju dne 17. 10. 2014 ob 9.30. Pogoj za nakup je plačilo varščine najkasneje v ponedeljek, 13. 10. 2014, v znesku 1.740,00 EUR na TRR sodišča, št. 01100-6950422416, sklic 00 00 18 1281998-02, namen varščina In 128/1998. V prodaji tudi preostali solastniški delež, ki sicer ni predmet dražbe. Več informacij na tel. 068 168 788. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ( očeta, dedka, pradedka, brata in strica Zvonimirja Bombeka REMČEVA 7, PTUJ upokojenec KZ Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegova družina Veliko veselje bil je tvoj vinograd, ki urejal si ga tako rad. Zdaj ni te več v gorici, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Ostala je le sled tvojih žuljavih rok, a ti šel si od tod. Tvoj dih je zastal, v naših srcih boš večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, svaka in strica Ignaca Štebiha SOVJAK, TRNOVSKA VAS 30. 7. 1934-30. 9. 2014 izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče; izrekli sožalja in darovali za svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Almaja, domačemu župniku Francu Mlakarju, somašniku Ivanu Kranjcu in diakonu Janezu Kurniku za opravljen obred in izrečene besede. Hvala domačemu pevskemu zboru in Ptujskemu kvartetu za odpete pesmi ter godbeniku za odigrano žalostinko. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica, sinova Ivan in Slavko z družinami Še enkrat želel bi istih starih si reči, istih dreves in mehkega zelenja, grlic, kakor žvrgolenja, ničesar ne bi spremenil ... SPOMIN Amalija Cafuta S POBREŽJA 140, VIDEM PRI PTUJU 5. 10. 1994-5. 10. 2014 Avgust Cafuta S POBREŽJA 140, VIDEM PRI PTUJU 20. 11. 1967-20. 11. 2014 Sin Feliks z družino Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Jožefe Zelenko IZ TRŽCA 37 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči: vsi njeni PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, ome in praome Elizabete Meško IZ PLACARJA 68 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala ambulanti dr. Jerkoviča in internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj ter kolektivu Zavoda za usposabljanje dr. Marjana Borštnarja Dornava. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, vokalnemu kvintetu Zarja, govornici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano melodijo ter molivcu. Zahvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič iz Lenarta. Žalujoči: vsi njeni 08:00 Gorišnloa - Iz naših krajev 10:00 Praznik KS Voličina 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka In Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja Iz občine Lenart 20:00 GoriSniea 21:00 Utrip iz Ormoža Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Hajdma-Otroci pojejo 11:00Vspomin padlim kururjem 15:00 Gorlšnica - Iz naših krajev 16:10 SKL 17:00 Trgatev TD Destmlk 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Kronika Iz občine Starše 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 00 Oddaja iz občine Markovci 00 Oddaja Iz občine Lenart 30 Ptujska kronika 00 O S Majšperk-Spomin išče 30 ŠKL 00 Oddaja iz občine Markovci 00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Odslej tudi oddaje iz občine Majšperk 00 Oddaja iz obilne Videm 00 ŠKL :50 Poika In majolka 50 Ptujska kronika 00 V spomin padlim kururjem 00 Oddaja iz obilne Markovci 30 Markovci - Oddaja iz preteklosti 00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Program TV Ptuj NAPOVED ODDAJE 11. 10. 2014 Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 ALPSKI VEČER NA BLEDU Nastopajo: Alpski kvintet, ans. Storžič, ans. Dežur, ans. Dori, ans. Čuki, Vandrovci, Navihanke, Ans. Marjana Drofenika, Ans. Petra Finka, Slovenski muzikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Video-produkcija Tinček Ivanuša Sv. Andraž v Slov. goricah • Je novoizvoljena županja res ponaredila dokumente? Spletke v (minuli) tekmi za županski stolček V predvolilnem času je odjeknila novica, da naj bi Občina Sveti Andraž v Slov. goricah zoper kandidatko, sedaj novoizvoljeno županjo Darjo Vudler, vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnega ponarejanja dokumentov, ki naj bi ga Vudlerjeva zagrešila leta 2010. Ob tem pa je olje na ogenj prilil še sedaj že bivši župan Franci Krepša, ki je priznal, da ovadbe ne bi vložili, če Vudlerjeva ne bi kandidirala za županjo. Na drugi strani pa novoizvoljena županja vse obtožbe odločno zavrača in pravi, da je Krepša svojo volilno kampanjo gradil na lažeh in blatenju. Občina Sveti Andraž v Slov. goricah je sredi septembra zoper kandidatko za županjo občine Sv. Andraž Darjo Vudler vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnega ponarejanja uradnih dokumentov. Omenjeno kaznivo dejanje naj bi Vudlerjeva storila štiri leta nazaj, ko je bila kot javna uslužbenka zaposlena v občinski upravi Občine Sv. Andraž. Obtožujejo jo ponarejanja najmanj treh dokumentov. Med drugim naj bi grobo kršila pravice občanov do obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Neki občan, ki je socialno šibkejši, je takrat prišel do mene in se pritoževal, zakaj mu ne podaljšamo zdravstvenega zavarovanja. In ker ga poznam in vem, da izpolnjuje vse pogoje, sem rekel, da je to nemogoče. Šel sem pogledat in izkazalo se je, da je občan res dobil negativno odločbo. Nato smo uvedli nadzor nad tem, nakar je naenkrat prišla do mene v zvezi s tem pozitivna odločba od Vudlerjeve. Najprej nisem ugotovil, kaj je bilo. Ko smo se poglobili v zadevo, pa smo ugotovili, da je hotela prikriti to dejanje in je ponaredila direktoričin podpis. Ko smo videli, kaj se je zgodilo, je morala predati ključe, tudi dostopa do računalnika ni imela več,« je dejal sedaj že bivši župan Krepša. Po štirih letih vložili ovadbo Po njegovih besedah naj bi takrat Vudlerjeva za štiri mesece odšla na bolniški dopust: »Pretvarjala se je, da ima psihične težave in tako dalje. Ko pa je prišla nazaj, sem ji že takrat pokazal ovadbo. Ampak ne glede na vse to, kar se je dogajalo, nam ni bilo v interesu, da ji zapremo vsa vrata v službah v javnem sektorju, kar bi ji s tem storili. Sporazumno smo se nato dogovorili, da bo oddala Občina Sv. Andraž je v času volilne kampanje vložila ovadbo zoper novoizvoljeno županjo Darjo Vudler zaradi ponarejanja dokumentov, kar naj bi slednja naredila še pred štirimi leti. Vudlerjeva to odločno zanika in dodaja: »Ali res mislite, da je tako usmiljen in je spregledal moje kaznivo dejanje, ker mi je hotel dobro in da mi ni hotel zapreti vrat v javno upravo? Dajte no, to je čisti nesmisel! S tem bi prikril moje kaznivo dejanje, za kar je po zakonu enako odgovoren kot tisti, ki je kaznivo dejanje storil!« (Fotografija je simbolična.) čisti nesmisel! S tem bi prikril moje kaznivo dejanje, za kar je po zakonu enako odgovoren kot tisti, ki je kaznivo dejanje storil,« je dejala novoizvoljena županja in še dodala: »Kot dober gospodar bi moral v primeru, da je ugotovil kakršnokoli kršenje, to prijaviti pristojnim oblastem. Seveda tega ni naredil, ker se to ni zgodilo! Vse, kar sem delala, je bilo izključno po pooblastilu župana in direktorice občinske uprave, nikoli nisem nič naredila brez njunega vedenja. Sicer pa je blatenje županova stalna praksa. In žalostno je, da je bila županova glavna strategija, da bi zmagal na volitvah, laganje in podtikanje.« »Psihično so me maltretirali« Novoizvoljena županja pa vrača žogico tudi glede odpovedi: »Ne vem, zakaj se sedaj župan spreneveda. Nisem se strinjala z njegovim vodenjem občine, prav tako me je motilo, da jemlje županovanje kot samo po sebi umevno. Zaradi njegovega nezanimanja za vodenje občine smo zamudili veliko priložnosti za črpanje sredstev iz evropskih razpisov. Eden takih je bil razpis za širokopasovni internet. V takšnem delovnem okolju ne moreš napredovati. Začelo je prihajati do napetosti in na koncu smo se razšli sporazumno.« Vudler-jeva je sicer priznala, da je pred odpovedjo odšla na bolniški dopust, a to zato, ker naj bi prejemala grozilna pisma in sporočila: »Začeli so me psihično maltretirati. Bila sem mlada, delovna, ambiciozna in takrat še naivno verjela, da imajo ljudje poštene namene. Ko sem videla, kako stvari funkcionirajo in da so lahko ljudje tudi pokvarjeni in škodoželjni, me je prizadelo. In to je resno vplivalo na moje zdravje.« Monika Levanič odpoved.« Po besedah bivšega župana se zato niso odločili za vložitev ovadbe. So pa jo vložili po štirih letih, v času volilne kampanje. »Nekdo bo morda rekel, da je to v predvolilnem smislu, ampak ni. Zdi se mi potrebno in nujno, da to ljudje slišijo. Ne more nekdo nakladati in poudarjati, da bo spoštoval zakone in pomagal socialno šibkim, na drugi strani pa je nekomu namerno odrekla pravico, ki mu je pripadala. Da bi si rešila kožo, pa je še ponaredila podpis,« je povedal Krepša in še dodal: »Ovadbe ne bi vložili, če Vudlerjeva ne bi kandidirala za županjo.« Da je Občina ovadbo podala, je potrdil tudi tiskovni predstavnik s Policijske uprave Maribor Miran Šadl: »Policijska uprava Maribor zbira obvestila v zvezi s prijavo te občine. Po zbranih obvestilih bo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu posredovala ugotovitve v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku.« »Ali res mislite, da je spregledal moje kaznivo dejanje, ker mi je hotel dobro?« Novoizvoljena županja pa govorice in vse obtožbe absolutno zavrača in še pravi, da je Krepša svojo volilno kampanjo gradil na lažeh in blatenju. »Zakaj bivši župan, če sem res ponarejala dokumente, tega ni prijavil pristojnim oblastem pred štirimi leti? Mar ni to prikrivanje kaznivega dejanja? Ali res mislite, da je tako usmiljen in je spregledal moje kaznivo dejanje, ker mi je hotel dobro in da mi ni hotel zapreti vrat v javno upravo? Dajte no, to je Sv. Trojica v Slov. goricah • Požar na traktorju Škoda v vrednosti 20.000 evrov V noči na ponedeljek je nekaj po prvi uri zjutraj v Zgornjih Verjanah v občini Sv. Trojica v Slov. goricah zagorel traktor. Ognjeni zublji so v celoti uničili kabino traktorja. Materialna škoda je ocenjena na 20.000 evrov. Do požara na kmetijskem traktorju znamke NY-Holand, je po ugotovitvah policistov prišlo zaradi napake na električni napeljavi na traktorju. V požaru je v celoti zgorela kabina traktorja. »Drugi priključki in objekt zaradi hitrega posredovanja gasilcev k sreči niso bili poškodovani,« je še pojasnil poveljnik gasilske enote Sveta Trojica Jože Fras in dodal, da je v intervenciji sodelovalo 17 gasilcev PGD Sv. Trojica. Gasilci so pogasili požar in z vpojnimi sredstvi posuli iztekle motorne tekočine. Foto: PGD Sveta Trojica Monika Levanič Zaradi napake na električni napeljavi je zagorel traktor. Napoved vremena za Slovenijo Če je Gal suhoparen, oznanjuje, da ob letu sušapripotuje. 11/24 Danes bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo ponekod deževalo. Drugod bo povečini sončno. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 16, najvišje dnevne od 17 do 22, ob morju in v vzhodni Sloveniji do okoli 25 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo v zahodni Sloveniji spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Drugod bo povečini sončno. Še bo pihal jugozahodni veter, ob severnem Jadranu jugo. Foto: arhiv Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata Ramsteak V J T-bone steak Vratovina v . Rebrca - ribs I Riba Pričakujemo vas. ■ *