"istsjsf" Leto 1X11. Jtev. 135 V Ljubljani, v ponctellfl U iunljo 1929. Ceno Din 1. y^B&i^^r mS^^^^^^m ^m^^ ^^ip ^ih^Ib ^ii^b vH w^t^^^r hhhhh ■m^i h^b «b s^ihh^^h mh ^bh ^^h^^ hjimbb^^^ [zhaja vsak dan popoldne, izvzemM nedelje ta praznike, — Inscrati do 30 petit * Din 2,—, do 100 vrst Din 2.50, večfl inscrati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inscratnl davck posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopisi se oe vračalo, — NUe telefonske šte^Illte so: 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3124. Preokret v bolgarskem mišljenju? Bolgarski emigranti za združitev Jugoslavije in Boigarske v skupno državo - Pomembna izjava bolgarskega zunanjega ministra Burova - V Jugoslaviji ni bolgarskih narodnih manišin — Beograd, 17. junija. Navzlic vsem nesoglasjem, ki so ostala kot posledica krvavih bratomornih vojska med jugoslavenskim in bolgars^im narodom, predaja jugoslovenska misel tuđi vedno bolj v široke sloje bolgarskega naroda. 7aman so napori po tujcih plaćanih iz-dsjaleev jugosiovenskc misli med Bol-gari, k| noč in dan sejejo se me nezaupa-pajiia in sovrašiva :ned oba naroda in skušajo razločiti se za dolso časa to, kar spada po prirodnih in geografskih z^krmih shupa.i. Milijoire potrošijo naši nepritatel.il med Bolgari, da bi jih vzdr-zali na noti, ki iih je že cukrat dovedla do Bergalnice in solunskesra poraza. S temi lr/tfioni đ^sesajo sicer začasne uspehe, v jedru pa napreduje kijub vsemu misel bratstva in skupnih interes ov z onJmi, zoper katere ščujeio na boj zasleplieni in podkupljefii. Zanimivo je glede na vse to, kar te uapisal pred dnevi bolgarski emigrant Ćernev v pariškem listu »Narodna volja«, ki je v svojem članku naglašal potrebo združenja Boigarske z Jugoslavi-io v veliko Jugoslavijo ter vsestransko obravnaval vzroke za zedinjenje Boigarske z Jugoslavijo v novo veliko in močno državo, kakor tuđi vzroke, ki govore proti temu. Svoja izvajanja je zaključit z b€sedami: »Ena pot pelje Bolgarsko \i sedanje-ga nevzdržnega položaja in sicer preko Beograda, Zagreba in Ljubljane do lep-še in sijajnejše bodočnosti. Druga pot pa pelje preko Rima do nove Goljrote.« Skoro nevzdržen je položaj onih, kj so v bolgarski vladi in ki vsaj na dnu srca žele sporazuma z Jugoslavije Postavljeni na vlado po milosti makedon-skega komiteja, mOrajo slepo izpolnie-vati njegove zah-teve in često morda tuđi proti svojemu boljšemu prepričanju prekliniati, kar bi hoteli blagoslavljat!. Med te spada najbrže tuđi bolgarski zu-nanji minister Burov, ki je baš sedai, ko čujen-o o novih krvavih podvigih ma-kedonstvujuščih na naših mejah, izjavi! španskih novinarjem: da sta jugosl°ven-ski in bolgarski narod pravzparav en narod in pripadnika istega plemena in da zato ne more biti govora o narodnih irai^'n:1.*! med cbeira tiarodonia. Ni še znano, kako bo reagirala na to izjavo bolgarska javnost in posebno se make-donstvujušči, obsto.'i pa iipaniD, da bo Burov vztrajal na njej. Sijajen sprejem „Rumenega ptica4 v Parizu Navdušena množica je skoro ogražala telesno varnost smelih prekooceanskih letalcev Pariz, 17. jun. »Rumenj ptić«, ki je srečno preplul Atlantski ocean, ie imel na svoji zadnji etapi, to je na poletu od Sant-andra do Pariza skoro veo neugodnih tre-nutkov, kakor pri poletu preko oceana. Le-talo si? Je dvlgnilo ob 6.30, z letališča pri Santanđru, kier so bile zbrane številne mno/ice ljudi, ki so smela letalca oduševljeno pozdravljale. »Rumeni ptič« je vzel takoj smer proti severovzhodu in misli! preleteti v enem poletu proso do Pariza. V blizini franeoskega vojnejra letališča Ni-mizanau, pa je bil prisiljen pristati, ker mu je zmanjkalo bencina, zaradi defekta v motor ju, ki je pokuril mnogo večjo množino goriva, kakor sicer. V Nimizanau so motor naglo popravili monteru franeoske-*a letalskega polka, tako da ie moglo le-talo zopet startati ob 7. uri za nadalievanje poleta proti Parizu, kamor je dospelo ob 20.45 uri. »Rumeni ptič« se je pojavil na pariškem letališču Le Bourget baš o mraku. Po par krogih nad letališčem se je priče! pola-gema spuščati na zemljo in elegantno pri-sraK \Ta letališčn je bila zbrana ogromna množica Parižanov, ki so oduševljeno pozdravljali junaška franeoska letaka. Navzlic temu, da so mnogi liudje čakali že od prvih popoldanskjn ur in se pričeli proti večeru že močno razburjati zaradi zakas-nitve ^Rumenega ptica«. Je množica v hipu pozabila na prestano Čakanie in pričela v svojem navdušenju skoro osražat: telesio varnost pogumnih letalcev Le z velikim naporom se je posrećilo vzdržat; zbranl številnš policiji red, ki je mora'a ponovno zelo odločno nastopiti, da se nišo ponovili dogodk:, kakor ob prihodu Dolkovnika Lindbergha, ko so navdušeni sledalci skoro v par minuiah razde.'ali in razrezali platno kril letala. Madžarska propaganda v Ameriki Ker madžarska propaganda proti trianonski pogodbi v Angliji ni uspela, jo uvajajo sedaj v Ameriki — Pariz, 17. junija. V newyor>ki reviji »The Nation« obiavlja neki Emery Deri raz-pravo o madžarskih mejah, ki je vzbudil v javnosti precej pozornosti predvsem zato, ker se opira na uprav nezaslišane neistine ne drzne laži. Clankar uvodoma priznava, da so Madžari začeli v Ameriki s širokopotezno propagando proti nasledstvenim državam. Na-men propagande je, poučiti ameriško javnost o »krivien, ki je doletela Madžarsko .-trianonsko pogodbo. Madžari bi radi pridobili ameriško javnost za svojo borbo v korist revizije mirovnih pogodb. Ta propa-sanda je združila vse v Ameriki živeče Madžare, pa najsi pripadalo še tako raz-lićnim strujam in skupinam. Madžari so si listanovili skupno organizacijo in ji na-Jeli ime Svetovna organizacija prekooceanskih Madžarov«. V kratkem se bo vršil v Buffalu kongres, na katerem bodo določene smernice nadaljne akcije proti trianonski po- godbi. Novo organizacijo podpira baje ka-kih 750.000 Madžarov, ki žive v Ameriki, in sicer brez razlike, ali so revolucijonarci ali konservativci. O trianonski pogodbi pravi Deri, da je odvzela Madžarski dve tretjini njenega ozemlja. Nad 3 milijone Madžarov je prišlo pod tujo oblast. Namesto tisočletne Madžarske so bile ustanovljene neke nacijonal-ne države, ki pa nišo nacijonalne. Vojna je ustvarila tri AIzaške. Cehi in Slovaki nišo eno. Rumuni so imeli pod Madžari >ma-lone vse kulturne pravice^. Postopanje Če-kov in Rumunijov proti Madžarom je brez primera v svetovni zgodovini! Na kraju zatrjuje Deri. da bi se prikupil ameriški javnosti, da većina madžarskega naroda odklanja zahteve nacijonalistov ter fašistov in da se zadovoljuje z združitvijo čisto madžarskih pokrajin, ki pripadajo nasledstvenim državam. Pred Turratijevim prihodom na Reko — Rim, 17. junija. Listi poroćajo, da je generalni tajnik fašistične stranke Turatti napovedal svoi prihod na Reko za 30. junij *- '• Reski fašisti vrše velike priprave za niegov svečan sprejem. Prihodnje dni se bo vrSil v Trstu sestanek vseli pokrajinskih tainikov i/. .lulijske Kraiine. ^kTitje spominske plošče A. Kalini Praga. 17. iun. \\2erai so v navzoćnosti «.av-j>n:km- vlade in Sokolstva oćkrha sjw-nwL*k.a p-Lo^ča potkojnemu bvv^emu češ^s!o-\-a-Sdoemu poslaniku v Beo^adu, .Aflito^ninu KaKvi v n^JT^cm ro,isrnem krai« v Ss^dkem Brodu. Telane za Dawisov pokal Budimpešta, 17. uiina. V tekmi za Davvisov pokal med Madžarsko in Anglijo so zmajrali Anzlc/A s .3 : 2. Kuga v Egiptu Kairo, 17. junija. V gornjem in spod-njem Egiptu se je silno razširila ku«a. Eksplozija plina v Londonu — London, 17. junija. V ulici, kjer se nahaja angleški parlament, je snoči ekspto-diral vod svetilnega plina. Plameni so svijali do 200 m visoko. Mnogi pešci. ki so se ob času eksplozije nahajali v njeni blizini, so bili poškodovani. Volitve v južni Afriki — Capctoson, 16. junija. Po končnih re-zultatih volitev v parlament bodo imeli na-cijonalisti pod vodstvom Hertzoga većino 8 glasov proti vsem ostalim strankam. Združeni nacijonalisti, delavska stranka in pristaši Cre\vellsa bodo imeli večino ?6 gla^ov proti iužnoafri^ki stranki generala Snootha. Sološna stavka pristaniških de-lavccv v Grški Atene. 17. junija. Organizacija pristaniških delavcev je odklonila Dredlojr vlade za ustavitev stavke v Pireju. Glede na to se pričaku;e proglasitev stavke vseh pri-staniških delavcev v Grški. Dr. Žanič v zaporu državnega sodišča — Beograd. 17. junija. V Beogradu pre-peljani zagreh^ki odvetnik dr. Milovan £a-ntč je bil izročen v zaporf državnoga so-li-^ca za za?}ito države. Dr. Žanič se bo moral zajjovarjati zaradi dejanja po cl. 3 zakona o dopolnitvah in izpromembah zakona o javni varnosti.. 2La njegovo kaz-njivo dejacje je do?očena kazen 5 !el.io ječe. Knpii'nisti pred državnim sediščem — Beograd. 17. junija. Danes se je vršila pred državnim sodisčem za za^cito države razprava proti zagrebškima odvetnikoma Stjepanu Bariču in Stjepanu Sredniku. Oba sta cbtožena, da sta sirila komunietičn^ le-take in vršila prevratno propagando. Obto-zenca eta odlocno tajila »lejanje, ki se jima očita, radi Čegar je eodisče olložilo razpravo in bo r.o^lba ka>neje ob.iavli^na. Elektrifikacija Sretna — Vinkovci, 17. junija. Župana Jankovi-ća so v ^oboto posetili predstavniki velike angleške tvrdke, ki ureja elektrifikacijo šir-ših teritorijev. Tvrdka se bavi z nacrtom, da izvede elektrifikacijo Srema. Pritegnili naj bi se tuđi mesti Beograd in Osjek. Predstavnik: tvrdke so zagotavljali, da bodo dobili koncesijo za "svoje elektrifikacijske nacrte že koncem tega meseca. Tvrdka bo odkupila obstoječe električne instalacije in elektrifikacijo postavila na tako podlago, da bo v bodoče električni tok znatno cenejši. Izvedba teh načrtov bi pomenila za ves Srem začetek novega gospodarskega življenja. Angleški prestolni govor — London, 17. junija. V prestolnem govoru, čigar nacrt se bo izdelal v te* kocem tednu, se bo določilo tuđi stas lišče glede na sklcpe konference stro= kovnjakov v reparacijskih vprašanjih. ICer je v zvezi s tem tuđi izpraznitev Porenja od angleških čet, ni izključe* no. da bodo tuđi v tem oziru sprejeti gotovi sklepi. Po vesteh časopisov mi* slijo izprazniti Angleži svojo cono v Porenju 1. decembra t. I. Rus iznajditefj letala brez bencina L c n i n g r a d , 17. jun. Profesor Rj'-nin, ki predava na leningrajski tehniki o letalstvu, ie uspe?no dovršil v svojem laboratoriju dolgotrajne poskuse za uresni-čenje starega sna te.inike. letania brez po-sonskega kuriva. Njegov izum ima sicer zaenkrat samo še značaj laboratorijskih poskusov, ven-dar pa bo po temeMitejši iz-popolnitvi brez droma povzročil pravcato revolucijo v gradnji ietal. Izum sloni na uporabi turbokompresorjev v visokih Iegah ozračja. Profesor Rvnin napoveduje, da bo mogooe doseći po uvedbi njego\e iznajdbe graditev Ietal, ki bodo letela s 1000 km na uro. Za njegov izum se sovjetska vlada zelo interesira in mu ie dala na razpolazo velika finančna sredstva, da bo moge! na<-daljevat: kar najboli uspešno dela na svojem epohalnem izumu. Velika diplomatska konferenca v Parizu Dr. Stresemann se sestane v Parizu s Poincarcjcm. - V Pariz prideta tuđi angleški min. predsednik Macdonald in belgijski zunanji minister Jaspar. — Pariz, 17. jthnija. Kakor porobi >Journal« iz Madrida, se bo neirtšik: runa ni i m"«n;ster dr. S-trescmamn na štovanju siV^zi Par z sesta-l z mini-strs.k:m preisednikom PoincarejCTn v svrho razgovora o položaju, ki je na-stal na podlagi siti ep ov konferen^e strokovniakov v reparaci^ih vpraša-njih. List poroda nadalje, da je zelo verjetno, da besta prišla v Par:z tud! ans:!c§lci minlstrsk: predsednik Macdonald in belgijski zunandi minister Jaspar zaradi dogovorov o reparacijah. Francoski zunanji minister Bnand je v razgovoru z novinari; izrazil svoje zadovoljstvo nad delom sveta Društva naro»dov. O nermšSko-francoslcih odJnošajili je izjavM, da ponehui« nape- ; v-r nied ohetna dr?a\a4na in Ua se :i...re že st-daj reči. da &u premosterc vse težkoje^ k: **o oncmoa:rčalc u^fva-r:tev priatcli^kih z-vez. — MadrM, 17. juni ja. Neri^ki iu;ia-nji m:n:ster dr. ?tres€-marn »c s-no* odpotoval Iz Madrda v Pir/, ker «e bo sestal z Briarttdotu :n nmrJj tu i: * Po:ncare:*?ni, :;akar bo ?'jdalje\al n\ n-io pot v Berlin. Vsekakor bn ' 1i%*"» imel že 20. t. ni. v Berlinu v pa^ tamem od'boru za zujanje ^ °l eksipo'ze. Francoski zu::...... .::... >.«cr Briand ie odnxito\ al \ Pariz včeraj ob 10. dar>okJne. Na kolodvor *ta ca spfe-mila Primo dc Rivera :-n Ouino-nes de Leon. Itaiijanski protest proii Macdonaldovi izfavi (talijanski poslanik je protestira! v angleškem zunanjem mi-nistrstvu proti stališcu Macdonalda za narodne manjšine v Italiji — Pariz, 17. junija. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da je po*>ctil itaiijanski poslanik v Lonaonu Foreiigne Office in vložil v imenu [talijanske vlade odločen protest proti članku predsednik i angleške vlade Mac-donalda v »Sanida> Timesu^. Protest ie naperjen v ulavnem proti ii\a-janfcm Macdonalda, ki pravi» da so izročile mirovne pogodbe Italiji velike dele nemškega in slovenskega prebivalstva in da poskuša sedaj ita-lijanska država z vsemi sredstvi asimilirati te narodne manisine. Po mne-nju Macdonalda imalo te narodne manišine pravico obrniti >e na Dništ\o narodov ter mu potožtti svoje gorje. Velika nesreća je ^ejstvo, da nima na podlagi sedanjega stan,ia manjšinskega pra\i Društvo narodov pravice nadzorovati postopanje z narodnimi manjšinami tuđi \ Italiji. Temu stanju bo treba napraviti konec in najti čim prej sredstva za usPei-no na^zOrstvo potom Društva narodov. Protest italijanskega poslinika je vzbudil pri angleški vladi ln v angleških političnih krogih veliko zanimanje ter je pričako\att, dj bo mni v kratkem odgovoril najbrže sam Macdonald. Triurni sestanek Macdonalda z Dawesom London, 17. junija. General Da^ es, novi pos!an;k Združenih držav, ki je v snboto od-potoval v spremstvu ministra zunanjih i^l Keudersona v \Vindsor, kjer ju j** ie caka! dvorski voi in ju odpeljal v kraljev dvorac Kralj Jurij jp ?prejel Pawesa v avdijenci. Dawes se je yx> avdijenri tal / Macdo-naldom v Torresu. Konferenra je trajala cple tri ure in je zato vzbudila eploino pozornost. Ni dvoma, da .i** b>h posvpčerm Macdonaldovi ideji Čim ožjeg-a sodelo^anja Analii> in Amerike v vpra^anju me-inaro Ine raznro-žitve. Prepovedan franeoski prekooceanski polet Madrid, 17. jun. Povelistvo letališča v Tabladu pri Seviliii je na odredbo spanske vlade zaplenilo letalo fran-eoskim Ic-talcev Coudoureta in Maillouxa. Zaplemba je bila izvršena na prošnjo franeoske v^a-de, ki je prepovedala prekooceanske polete franeoskih državljanov. Letalca sta protestirala proti postopanju Španske vlade in izjavila, da odpotujeta danes v Pariz. Kralj zopet v Beogradu Beograd, 17. mnija. Davi se je kralj vrnil iz Topole. Iz Požarevca se je vrnil zunajiii minister dr. Voja Marinkovič, iz Zagreba pa minister financ dr. Svrljuga. Aretiran novinar — Beograd. 17. junija. Davi jp bil aretiran urednik Xaro*lnega blagostanja novinar Mrzljak. Policija je izvršila na njepovein stanovanju hišno preiskavo. Mrzi jaku se očita, da je vrsi! komuni^tično propagando. Itali>anska vojna mornarica v Grški — Beh,o? ]n pa z najverjini naporom privlekel d"» hre-ga, kamor so ga potesnilt (*tali kop»K i. '*ri tem pa so pozabili na popninomr* izčrpanfj;^ Ferenzija, ki j« tik o\> breju \t., Budimpešta 90.66, Sofija 3.75. LJuMjanska borza. Devize: Amsterdam 22.8775. Berlia 13.57—13.6O (13.585), Bruseli 7.9Of>v. Budimpešta 9.93126, Curin 1094.4—1097.4 (1095.91, Dunai 7.985—S.015 (800), London 275.79— 276.59 (276.19), NewyoHi 56.87, Pariz 222.bX Praca 168.20-16^ (168.60). Trst _>98.09. — Efekt:: Celjska 170 zakl.i.f Ljubljanska kreditna i>3 d. Praštediona #60 d. Kreditni 170 d, Vevče 118 d, Ru*e 275—2^5, Stavbna 50 d. $e*:r 105 d, Kr. ind. dr. 260 d. ZitrtbikM borzm. Devize: London ^75.79—276.59, STew york 56.77—56.97. Panz 221.63—223.63, Milan 297.003—209.003. Curih 1094—1097.4, Amsterdam 22.8475—22.9075. Dunaj 1357— 1360, Duiiij 798.50—801.50, Prt£i ln«,2a-. 169.00, Budimpešta 991.716—994.76. — Stran 7 »SCOVENSKI NAROD«, dne 17. junija 1929. ^tev 135 Naša mladina v Ameriki ni vec slovenska... 40 slovenskih društcv, v katerih poshijejo v angleskem jeziku. __Mladina se vzgaja v ameriški soli in iz nje prihajajo kot Američani... Chtcago, 1. junija. Ivan Mole k, glavni urednik ame« riSk« »Ptosvete«, izhajajoče v Chi» eagu, je napisal za »Slavenski Na* rod« naslednji pomembni članek, ki bo dal našim ljudem mnogo misliti o našem izseljeniškem problemu: Slovenska narodna podporna jednota v Združenih državah je bila v zadnjem apri* lu stara 25 let. Po vsej Scverni Ameriki od Atlantika do Pacifika in od hladnih ravnin Kanade pa do Mchiike.ua zaliva, koder je raztresenih 672 društev (podružnic) te naj* već/e slovenske organizacije na zapadni strani sveta — ako ne na svetu — proslav* ljajo društva petindvajsetletnico svoje jed» note teden za tedncm in mesec za mese* cem, zdaj tu. zdaj tam; najvcCja proslava je bila 19. maja v Chicagu. roj^tnem kra* ju organizacije in med potekom iubilejnc konvencije, kjer je približno tiscč članov napolnilo dvorano in z največjim entuziaz* mom pozdravilo še živeče ustanovitelje. Kaj pomeni ta jubilej? Za nas — dosti. Naš delavec je willy-nilly American Rojstvo SNPJ je bilo revolucija, ki je odprla novo dobo v zgodovini ameriških Slovcncev in Jugoslovenov sploh. Da bo to razumljivo, je treba poznati vse strani našega tukajšnjega življenja. Nas kmetski sin, ki tvori tu većino na* aeljencev in ki se je prelevil v industrijske* gaga delavca, rudarja, malega business* mana, farmarja ird., živi v Ameriki dvojno življenje. Prvo temelji v splošnih ameriških razmerah, predvsem ekonomskih, katerim se mora prilagoditi vsakdo, Ce hoče eksisti-rati: dVugo pa v naših domaćih razmerah, predvsem socijalno-kultumih, ki so jih na* aeljenci prinesli s seboj iz stare domovine m katere žive povsod, kjerkoli so naše naselbine. Naše domaće ali notranje raz* mere — ki bodo obstojale toliko časa, do* kler se ameriški Slovenci in Jugosloveni sploh obdrže v ločenih jezikovnih skupinah __ se najbolj očitujejo v naših podpornih, kulturnih in religioznih organizacijah. V svojem zunanjem življenju je naš delavec willymitty American prisiljen je naučiti se angeščine, če hoće uspevati gospodarsko in «i pridobiti državljanske pravice v gotovem času, da le lahko udejstvuje politično in strokovno v boj ih za svoje delavske pravi* ce, Teh razmer, izvirajočih iz splošnosti, ne more naš naseljenec kontrolirati. Imajo nas v pesteh — in drugega izhoda ni kakor od* hod iz Amerike. V svojem notranjem živ. ljenju pa je naš naseljenec lahko samosvoj vsaj toliko časa. dokler živi njegov jezik, dokler ni naše ljudstvo v Ameriki jezikov* no pretopljeno. Avstrijska cerkev s kupekom sahinov je bila središče V prvi diobi naseljavanja, ko so bili po* loženi temelji našim prvim kolenijam, je bilo naše notranje življenje popolnoma »av* strijsko«. Naš delavec je bil sicer v Ame* riki, služil j« dolarje in tolkel je zlomlje« no angeščino s svojim bossom, toda zunaj tovarne. rudnika ali farme je mislil in po* čel vse ono, kar je pre.i mislil in delal v »tari domovini. Sploh ni bil Slovenec — bil je — Avstrijec. Njegova naselbina je bila »Austrian settlement«, njegova cerkev je bila »avsrrijska cerkev«, njegova veseli« ca v gozdu »avstrijski piknik*. V Kansasu stoji še danes dvorana, ki ima na pročelju napis »Austrian Hali«! V isti državi še dat nes životari »Avstrijsko podporno društvo«! Člani prvih podpornih društev so paradi' rali po uticah ameriških mest — v unifots mah avsirijskih vojakov; delegatje prve konvencije prve jjednote (Kranjsko-sloven; ske katotiške jednote, ki je bila ustanovi Ifena 1. 1894., torej deset let pred SNPJ) so nedeli med zborovanjem v uniformah av* sirijskih oficirjev! Prvo slovensko podpor* no društvo — čez tri leta bo staro 50 let __ fe naročito s\>ojo črnožolto zastavo iz Avstrlje. Skratka: vse notranje življenje v prvi dobi naših delavcev v Ameriki se je vrtelo okoli cerkve. Duhovščina je imela naseljence dovela v svojih pesteh. Cerkev je bila središte našega socialnega in kuJturs nega življenja. Avstrijska cerkev s kup* ckom salunov (pivnic) naokoli! Klerikali-/ern je bil presajen iz stare domovine s ko* renmami, gobavim deblom in suhimi veja* mi vred. Martin Konda in Frank Medica duševna očeta SNPJ Take so bile naše domače razmere pred 25. leti. Neznosne, groteskne so bile! Na* ravna po«l©dica je bila punt po vseh nas.el* btnth. Posamezniki so že dtvno prej rebe* hrftli, a si nišo mogli pomagati. Z doto« kom navrh naseljencev naprednega misije* nja so se puntarji množili. Obenem so mnogi starejši naseljenci, ki so videli dali od cerkve in malo pogledali v širSe ameri* Meo življenje, spoznali, da Jahko žive brez usiljene jim cerkvene tlak«. Krajevni spo« pad! so trajali nekaj let, sploSna ofenziva te pa prtila leta 190X ko sta Martin Konda in Frank Medica začela izda jat i tednik *Glas Svobode« v Pu*blu, Coio. To je bil list z j*«no določenim s^•ot>odomiseIniTn programom in nam ah so se zbrali okoli njega vsi ftiov©r»ki pimtarji v Ameriki. Le* to kaao«je *t* se Konda in Medica prese* lila z listom vred v Chicago, fc/er je bilo poste) središče naše revolucije. Tu so vo* dili boj na vfeh straneh; mmtk za šunkom je pretresal vse na5« na««Ibme v grandioz* ni borbi. Tu so je porodila mwel ^ nova, svobodomiselno jednoto, ki se je uresničila v 4e«tih mesecih. Medica je pisal v \'\*tu m pridofetl t©r i*čil dru^e. da. so pisali « usta* novhev Utrne organizacije, Konda in drug i pa so agitirrii od hiie ćo Mte, od rojikt do rojaka V nekaj mesecih je bilo usta-, novljenih deset društev. Ta društva so bi* la nekaj novega za naše delavstvo v Ame* riki. Dočim so vsa društva dveh prejšnjih jednot imela svetniška imena, so se nova društva imenovala Slavija, Triglav, Adrija, Naprej, Bratstvo itd. Bila so narodna dru* štva; ki so se imela spojiti v narodni jed^ noti. Beseda »narodna« je imela za nas širši poiem, kot pa >e navadno označuje: pomenila je tuđi svobodomiselnost m re» volucijonarnost, skratka popolno samostoj* no t in neodvisno^t v verskem in kultumem oziru. V" aprilu 1904 so nova drušva po* slala devet delegatov v Chicago in SNPJ je postaia meso in kri. Frank Medica, ta* kratni urednik >>Glasa Svobode«. ki ima velike zasluge za ustanovitev te organiza* čije, je bil prvi tajnik Kolikor mi je znano, živi Medica nekje v Jugoslaviji Ako mu pridejo te vrstice pred oči, naj izve. da se ua članstvo SXPJ ob 25-Ictnici hvaležno spominia. Njegovo delo v Ameriki ne bo pozabljeno, dokler bo živela jedneta, ki jo je pomagal usta* noviti. Kdor ni član jednote, je izobee-nec Jednota (beseda, ki znači unijo, je bila adoptirana po Čehih, od katerih so se naši naseljenci marsičesa naučili) je prvotno pomenila ameriškemu Slovencu versko bra* tovščino. Župniki, ki so dominirali domače razmere naselbin, so uklenili tuđi jednoto v svoje spone; njihov diktat je bil: Će nisi član cerkve. ne moreš biti član jednote. Vera je prva in potem je podpora! — Jed* nota se je porodila iz ameriških razmer radi potrebe po samopomoči v primeru bo* lezni in telesne nezgode. Socialnega zava* rovanja v Ameriki ni. Vsa zavarovanja oskrbujejo privatne družbe. Sele zadnja leta so uveljavljeni delavski odškodninski zakeni v posameznih državah. Jednota je torej bila nujno potrebna izseljencem vseh narodnosti: tuđi domaćini imajo slične podporne organizacije, ki se lišpajo z raz* nimi, največ smeŠntmi obredi in fantastič* nimi uniformami. Skratka: jednota nam je država v državi in kdor po svoji krivdi še .'•/ Član te ali one jednote., je nekak izob* Lcr.ec. Zato ni nič čudnega, da so župniki takoj privezali prsro jednoto na cerkev in da je ostala privezana do danes. Druga jednota, ki tuđi nosi katoliško ime. se jim je deloma izmuznila in nastopa nekaj let na zunaj kot versko nevtralna, toda na znotraj je tuđi ta priklenjena. Nekaj dru« gih in manjših (lokalnih1) organizacij je ta* kisto v pesteh hierarhije. SNPJ je od svojega začetka popolnoma prosta vpliva reakcije in agresivna svobodo-miselna enota. Vsak član ima svobodo vesti in prepričan ja, toda enota vzgaja svoje članstvo po svojih publikacijah v duhu nove življenske filozofije in modernega znan-stvenega naziranja. $e več. SNPJ je pred sedemnajstimi leti upostavila principe delavske borbe za industrijsko demokracijo in socialistično kulturno ter še danes zagovar-ja te principe v svojem glasilu. Petindvajset let boja in dela je za nami in SNPJ je danes največja in najmočnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Ni le največja, marveč več ja ko vse druge skupaj. Danes ob petinidvajsetletnki šteje preko 60.000 članov v obeh oddelkih (otro-ci in odrasli)" in ima približno štiri milijone dolarjcv prcmoženja; ima svoj dom v Chi-cagu. veliko poslopie z dvorano in tiskamo vred; izdaja svoj dnevnih, mesečnik za mladino in periodične knjige. To je tista plodonosna revolucija ameri-riških Slovencev, ki je prišla v slovensko narodno podporno jednoto. Tega velikega preobrata v Četrt stoletju se najbolj zave-dajo — nasprotniki sami. Vsi amerisko-slo-venski reakcionarni listi so kratkomalo za-molčali jubilej SNPJ. Niti eden ga ni omenil. Mlajša generacija posluje v angleskem jeziku In bodočnost? Bližnja nas ne skrbi, kas-nejša pa ni v naših rokah. Naša enota prid-no organizira mlajšo generacijo v posebnih drustvih, v katerih poslujeio v angleskem jeziku. Teh društev je že približno štirideset. Pionirji jednote in drugih jednot odhajajo v grob, novih naseljencev je pa vedno manj. Jednota sicer organizira naseljence v Kanadi, ali od teh nas loči politična mele in svobodno občevanje je ovirano. Največji vir novega članstva je torej v naši mladini, toda ta mladina v ogromnem odstotku ni več slovenska. To je za naš sentiment zelo sitno in neprijetno, toda odpomoči ni. Razmer, ka-kršne so, ne moremo izprcmeniti. Mladina se vzgaja v ameriški soli in iz te sole prihaja~ jo Američani po mišljenju tn jeziku. Tu pa tam imamo lastno osnovno Solo — večino-ma so cerkvene — ki pa ne pomagajo dosti otrokom, več škodijo, kakor koristijo. Uče se predmetov, po katerih jih nihče ne vpraša, ko gredo v srednje in višje sole. Zgodilo se je že, da so otroci iz slovenske fame sole padli, ko so delali izkuSnJo za »high school;< ali nižjo gimnazijo in da so jih poslali v ameriško večerno Solo, da se nauče, kar so zamudili. ; »Domovina, ti si kakor vla-čaga * -.« Čital sem v starodomovinskih listih že več pritožb o »potujčevanju« na.Še mladine v Ameriki. Mladina ostane v Ameriki in v njenem interesu je, da ji razmere, v katerih se bo moraja udejstvovati, nišo tuje. Ali naj na§a mladina hodi po istih križevih rotih, po kakršnih smo hodili mi očetje? Nihče ji ne sme tega želeti, najmani pa mi. Mladina bi bila potujčena, če prav bi \\ američko življenje ostalo tuje, kot je bilo nam ob priselitvL Ker smo bili tujci, smo bili potisnieni v kot najteijega dela in najniijih plač; bili smo potrebna nadlc^a. Stara domovina nam je dala le roke in s temi v praznih žepih nas je brcnUa v tuji svet; niti v svojem nai slab sem kotu nam ni pri-voščila zavetišča. Tam. kjer smo se rodili, smo bili nepotrebna nadlega. Izobrazbo, ki je zahteva civilizirano življenje, smo dobili od skope matere domovine v drobtinicah pod mizo. Bogme, slabo smo bili prokrbljeri z dobrimi in praktićnimi nauki. Vsega. ker danes znamo in imamo, smo se Naučili v Ameriki in je prišlo iz nas samih, še eno 1 r i ciko resnico je treba pribiti: ba> oni, ki so prišli iz stare domovine akademično izobra-ženi, prav za prav izšolani, so bili — na prste ene roke lahko seštejem ćastne iz-jeme — naši najslabii in najškodljivejsi učitelji. — Mrzlo dejstvo je, da je materialno blagostanje glavni posoj napredku poedin-cev kakor narodov. To je nas osnovni problem, ki ga rešujemo individualno in kolek-tivho. Naši otroci bodo stokrat bliije rešitvi tega problema in ne bo jim treba — vsaj upam — niti stotinko toliko trpeti, koiikor so trpeli njihovi očetje. Mladina, ki prevzame SNPJ Xaša mladinu, ki v drugem (nastuij % vi&okim pritličj^m prof. Sever. V«a dela »o takorekoc dokončana in bodo stanovanja v kratkem \TB*ta v porabo. Zidarska debi je izvrsil stavbnik Rudolf Saksida. Ordinacija na ulici. • — Gospod doktor, zadnje dni ču* tim tako strašne bolečine v križu, da na ves glas kričim. Kaj bi storili vi v takem primeru? — Tuđi j*z bi kričaL Tehniška srednja šola v Ljubljani Tthniška srednja sola v Ljubljani je iz» aala za šolsko leto 1^2* 29 »Uvestje«, v ka* terena objavlja obširnc podatke o svojem ustroju. Zanimiva je statistika učencev v lanskern li jih je bilo v I. letniku 21, v drugem letniku 26, v III. letniku 22, v I\\ 'etniku 24. V strojni srednji Soli v I. letni« ku 34. v drugem letniku 2S, v III. letniku 22. v IV. letniku 32, v elektrotehniiki srednji soli v I. letniku 30, v II. 22, v III. lfv, v gradbeni rokodclski soli: v I. letniku 2*5, (1 i/reJen), v II. letniku 19, v III. letniku 21 (4). v strojni delovodski soli v I. letniku 27. v II. letniku 26, v elektrotehnički delo* vodski soli v I. letniku 10, v II. letniku 7, v mizar*ki in strugar>ki delovodski soli v II. letniku 8, v kiparski in risbarski soli v I. letniku 4, v II. letniku 6. v IV. letniku 4 (2), v keramički *oli: v I. letniku 5. v U. letniku 1, v III letniku 4 (2). v pletar« ski >oli: v I. letniku 4. v II letniku 1, v III. letniku 4. v ženski obrtni soli se je učilo šivanja 37 učenk (1), izdelovanja perila 2S (2S). izdelovanja oblek 50 (7), vezenja 21 (11). Letos so se na zavodu vršili pnič zavr» Šni (diplomski) ispiti po predpisih riove^ Ca pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih Tehničkih sredmih ^olah. Le» tos so napravili učenci zavoda pod vod« stvom svojih profesorjev več poučnih eks* kur^jj in sicer v Celjsko tiskamo, v tovar* no Elektrot na OoKravi pri Jesenicah, v tovarno »Bistra« in Radio postajo v I>otn* žalah, v tovarno pohištva v Duplicah, v e'ektrano na Fali, v tovarno papirja v Go^ riCanah. v premogovnik. steklarno in ke* mićno tovarno v Hrastniku. v to\"arno Kranjske industrijske družbe na Javomiku in na Jesenicah. v tovarno »Titah^ in A'e^ na« v Kamniku, v mesrni vodovod v Klecah, v hidrocentralo in papirnico I. Bonač na Kolićevem, v predilnice v Kranju, v to» varno verig v Lescah, v predilnico v Litiji, v razna podjetja v Ljubljani in v Maribo» ru. v tovarno dušika v Rušah itd. Na ta* vodu so se vršili tuđi razni poučni itrokov* ni tečaii za izobrazbo učitetistva strokov« nih in obrtnih nadaljevalnih Sol. Ražen tega je urad za pospeševanje obrti v Lju^Mani priredil na Tehniški srednji soli šest stro* kovnih tečajev za obrtnike. Razne tečaie pa so priredile tuđi še druge organizacije. — Na zavodu deluie tuđi utnetniška šola »Prob uda«-. Iz policijske kronike Sp^ndal Josip, 271etni sid posestnika Iz Muljave, se je v soboto v eamomorilnem na-menu u«trelil v prsa. Kljub takoj^nji pomoli v bolnici je Še isti dan podlegel poškodbi. Vxrok samomora je neman. Crnokrak l)rago, 26 letni arh. iz Zagreba, je pri dirki na cesti pri Tržiču padel z motor-neg-a koleba in se precej teiko po§-ko«ioval. Kradel Josip, delavec v kemični tovarni v Hrastniku, si je pri delu poškodoval levo nogo. Suhodolcu Franu, sinu posest iz Do-brave, je 8. t. m. neznan fant vrjrel kamen v glavo. Sele včeraj 00 ga prepeljali v bolnico e težko poškodbo. 511etni 2ilič Ferdo, pre-glednik finančne kontrole, je šel na sprehod proti Ježići, kjer se je neki jeidec zalet**] vanj in ga podrl na tla. Moral je zaradi tež-ke poškodbe v bolnico. 2 mednarodne konference dela Na dnevnein redu XII. mednarodne kon-fereace dela je tuđi razprava o prUilneui delu, ki ga morajo opravljati ie v vseh ko-lonijah. Zanimivo je, da je to vprašaaje sproiilo Društvo narodov, kar dokazuje, da gre za politično vpraŠanje. V Društvu oaro-dov odločujejo velesile, ki imajo velike kolonije, kjer je še prikrito ali neprikrito iu-ženjstvo ostalo. Prisilno delo je uvedeno v vseh kolori i jah. Pod njim trpi nad 200 milijonov ljudi crne in Šolte raee, ki so jo Evropci smatrali za manj vredno. Prieilno delo se mora opravljati večinoma za državo pa tuđi za ob&ne in za zaseboike, »e razume, zastopnike >ple-menitet bele rase. Prisilno delati morajc moški in ženske, odrasli in mlađoletni Kolo nijalne narode je Evropa popolnama rasuž njila. Posledica je bila« da cta iolta in trna raea začeli sovraiiti belo ra^o in nastal j«= pokret za osamosvojitev zasuinjenih koloni jalnih narodov in ia enakopravnoct z Evrop ci. Ta pokret je posebno napredoval mec evetovno vojno. Znano je, da »0 evropske velesile poklicale v svetovni vojni črace n? pomoč in da >e po vojni Anglija prva začeb z reformami v odnošajih e kolonijami. V ko lonijah so nastali naoijonalistični pokreti z< osvobojenje, ki osrožajo moć evropskih ve leeil v kolonijah. Zato so velesile same spro-žile vprasanje odprave prisilnega dela v ko. lon?jah. Mednarodna konferenca dela je imela na dnevnein redu tuđi vpra»anje delovne^fa ra »a privatnih nameščencev. Že 10 let je po teklo, od kar je bila sprejeta takozvana Wj bhingtonska konvencija o Burnem delovniku Ze »početka so bile sokro vse evropske đr žave proti tej konvenciji. Ko »o po pad ci laburi«tov v Angliji zavladali ropei konz^r vativci, so začeli odkrito borbo proti Sur nem delovniku. Zato tuđi oUale evropska 1r žave ni«) priznale kouvenfije in name*to 5< drlav, ki bi morale konvencijo priznati I? iivajati, je atorilo to »amo 5 driav. Ancle Ska vlada je fikala. da potiče lOletni rok nakar bi zahtevala revizijo konvenciji Delav ske organizacije so napele vse moči, da « Washingtoneka konvencija povsod prizna ii irp>opolni. tako da ne bi veljala samo za ia dustrijske in obrtne delavce, temveč tune\; n;>cjj z.*..tn:**-AbcnaM. Kogojeva ooera »Cr«e maske« se pcm.v- no .z.. <*;a v ljub.^aBA^. oiputn 11. t. m. v ob:čd;->: zasedbe z g. Pr.mc&čtm v slave; b*~ -■ - :.:«■• Lorenza. Opero điftftot rivtii-:e., ••...., i.^.ra reiiser Ktac^L,. ^#4*«*« ic \Tii za »hcinua reda B. Ker j« to predzidaj« \TM-ixcritev -t opere v leteM »eimfci. »i :e hi U s - \ću<***tn ia »glaiii« »ri- zaianc:-. ■;..-;. - :.t« na tttfco** pre#- Flomto*: *Mar:^*. FV>noMno r-:.ic \ r<-r>ertoar !}uJ>!>anikc «oere vx'ri < ztu c?tn Marta, delo ik^Jatelja rL«-^< ^j »j.avm« v^fc-se knajo «a. Poi.ćev«. su. Mcd-vciova t :n Banovce. Prva k-všmi« vi>riio?i:ev bo v četr'ek, dne 20. t. m. za i*x»mi re<3'» A ŠeatlatoteU gtiiaHtkJ **•€ tak^ a&. v 6fio z i- ■ t-n«iem d:jm-ke ■ T. n. a. đ. »Jadran-. \zrt- ia se b-i Le« :. - :.:rva dratna »Dnevi nait- 2-a ? ljenja-«. Ob^.in»:\o vaNiin>\ da v cS:':iem $.*ev 'i i>o^c": *o za-dm>o jjre-dstavo v sezon'. 142i'ld24. Predstava k šfM* tbrmtn* ^r«d«>'■-va. Vsr<-">~ cf ^ v pre^»ro4a» v trp>v:ni «osr M:> .- K . :-■ ^-;ka ni S»«rti frru. £port — Jubtki 2SK Hcrmeu. V dne ?!. do m. t. m. prarnu'e 2SK Hermes deseiletuico *vc;e- ja olx>:o.:a. V ta naime« si je zaflrtal seto ok-SuTtn p^ozraoi, ki bo sc*tt*}al pct4v*tni vn r\*. CO-nKtn-eja turT. •■ • ka + trem bodo s- ie <- •' na'bo1.^: ž Ljubiiace. Bresdvoma to iKilrt -* ' ran. če premrtriimio katewMt |K tcnr«M> d-'.Kazj' oddićne sveli Imm ttf tvM iiziv«n meia r.a>e dr*a\e nad vse fia«NM 9Mt*~ T*al barve svojeza kluba. Tu4'i doma te SMnri kot soJidni \ Vrat pireLriiaH TiBmm W ^venvtvenih t-elutvah, vv-eno tabelo. *ii^mt\Ai ietocai£ar» m »dufcu- ie;o ter rnj'i:^ brssoiffro. Vi srta\n.k: 2SK rterm«$ bo tore^ im«! do-vo'j pemkm m Um6a. ie &i bo hotel «rvi\*>*i*! orroim« prtertf veHnL k: i« v ta m**** p». Likvidacija brodarske afere Pred Državnim svetom kot naj\i5jLm disciplinarnim ^^*-j.sčem je bila v soboto izrečena *■ j:\i proti nedavno zaradi pre^rc^k . \ službi začasno ^usr>endiranuii urjdni-kam rečne plovidbe. Za deva je biU v javnosti znana pod imenom »brodarska afera<. Državni svet ugotavlja v s\oji ^mibi, da glavni krivci nišo bili postavljeni pred sodišče. Kar pa se tiče obtoženih uradnikov, ugota^ija [državni svet, da je bil njihov položaj \ pričo n«eja5nih odredb njihove službe dokaj prekaren. Obtoženi Nemetto je kriv, da kot glavni strokovnjak in predsednik komi>ue ni poskrbel za to, Ja ^e sestavijo eiiot-ni obrazei za vse člane komisije in da je udajal naredbe, ki so nasprotovale preietim navodi lom. Kriv je nadalie za to, ker ni poskrbel, da se kvarni nedo-statki odpra\ijo. V o!aj^a\o pa se mu šteje, da tega posla ni rrvozel izvrfiti, ker mu je nedostajalo potrebnih Mro-kovnjakov in strokOMiih oreanov Murko Dimitrijevič je kriv, da je 4. rrarca izročil v promet brod Kraljica Marija*, o katerem je komisija že 6. marea uffotovila, da je r>omanjkljiv in da uhaja vanj voda. Uradntk Orlić je kriv, da je daja] naredbe, ki se šle preko niesovega po-oblastila in delokroga in da se ni dr-žal svojih dolžnosti. Glede Pejčića je Driavn? svet ugo-tovil, da ni pristojen, ker Pejčić oi državni uradnik. Državni svet ie nadalje ufcotovil, da Bešin in Glavčić ništa kriva. Na podlagi teh ugotuvitev je Državni svet kaznoval Nemetta in Orlića po 2. točki 148. člena uradniškega zakona z 30•« odtegljajem od plače za dobo dveh let in z ukinitvijo napredovanja v istem obdobju. Mirko Dimitrijević je bil kaznovan z 30*« adtejrljajem od T>lače in z eno-letno karen»čno dobo za napredovanje. Nova kuharica. — Kakšno kavo ste nam pa skuhali, Než'ka? Saj rtima nobene arome! — Trenutek. prkosim. Kmak prihiti vsa ur>ehana iz ktifii-nie in i>ravi: — Prerle-dala sem vso kuhinjo, mi-toativa, toda arom« našem našla nikicr. 5tev i i3 »SEO VENSKI MAR OD«, dne 17. junija 19» Stru 3 Dnevne vesti. — Pojasnilo poštne direkcije. Poštna direkcija nam po&ilja tole pojasnilo: V številki 10t> Vašega cenj. lista od 11. maja t. 1. je iz-sel članek >Javno vprašanje ., v katerem pi-sec vprašuje, ali ima poštno osobje pravico zahtevati od stranke, da placa postni preddl, ee priđe po prihodu popoldaneke poMe po časopis. Direkcija pojasnjuje, da je bilo to vprasanje re^nično odprto, ker se po&tui predpisi upravičeno lahko tuđi tolmačijo, da je treba plaČati predal, kdor hoće dobivati časopise izven do?tavnega caea. Ministr-etvo je sedaj odločilo, da smejo pošle izročati naročnikom on« časopise, ki pridejo s popol-dansko pošto pa £e med uradnimi urami, ne da bi zahtevale plačilo predalnine. __ \z državne službe. Imenovana sta za sefa katasti>ke uprave v Kraniu vi&ji geo-meter Henrik Hrovatin, za seta katastrske uprave v Celju pa viSji geometer Rudolf Didek. — V naše državljanstvo sta sprejeta akademični slikar Ivan Sajevic iz Ljubljane in ključavničar iz Maribora Ivan Vanek. — Na tečaj za rojence želez niske iole. V soiskem letu 1929-30 bo sprejetih v žc-lezniško solo 100 gojencev. Kandiati morajo imeti najmanj 7 razredov gimnazije ali re-alkc, biti morajo naši državljani, dobro razviti in zdravi, stari naimani 18 in naj-veČ 21 let. Vsi kandidati moraio položiti redni izpit. Scda traja dve leti. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta pri ravnateljstvu sole, Miloša Velikesa ulica 100, Beograd. — Kongres profesorske*a društva. 7. in S. julija se bo vršil v Velikem Bečkereku kongres profeserskega društva. 6. juli.ia do-poldne se bo vršila plenarna seja slavne uprave in delegatov sekcij. Po kongresu se bo vršila skupščina kreditne zadruge pro lesorskega društva. Udeležeirci kongresa prirede izlet po Punavu do Oršave ter preko Negotina in Knjaževca do Niša. — Smrt odltčnega pravnika. V soboto zvečer je umri v Ljubljani višii sodni svet-nik g. Mihacl Vehovar. Pokojni je bil od-ličcn pravnik, zaveden narodnjak in sim-patičen, značajen mož. Pogreb bo danes ob 17 z Resijeve ceste št. 12. Blas: rnu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno so-žali«. — V ljubljansko sluhotjemnico bodo sprejeli tuđi za šolsko leto 1929-3*3 nove gojence in sojenke iz Slovenije. Natančen razglas je objavljen v Samoupravi z dne 13. junija t. 1. št. 5. — Izlet naših avtomobilistov. Od 17. do 30. t. m. priredi sekcija Avtokluba iz Beograda velik izlet članov Avtokluba iz vse države. V Beogradu se zbere mnogo avtomobilistov iz vseh krajev države. Izletnik! si ogledajo Beograd ter bližnjo in daljno okolico. — Zajcrebška dekleta v Pragi. V soboto so prispele v Prago pod vodstvom profe-soric AdeJe Pleše in Jelke Kriz:nanič ter asisrentke etnografskegra muzeja Tereziie Pavlič slušateljice državne strokovne de-"kliške sole iz Zagreba. Zagrebška dekleta sta sprejela kot goste Jednota slovanskih žen in Jugoslovanska liga. Ogledaio si znamenitosti Frage in udeleže se II. izleta praske sokolske župe, na katere-m bo izro* čen prapor Savezu ruskega Sokolstva v inozemstvu. Na kolodvoru so sprejele za-greb$ka dekleta učenke praških gospodinj-skih sol. — Dom državnih uslužbencev. Kakor se čuje, je Zve^a državnih nameščencev za Slo-vfnijo sprožila misel, da bi s pomočjo hra-nilnega in posojilnega konzorcija, nabavljal-n^ zadruge in pa ljubljanske uradniške menze sazidala >Dom državnih uslužbencev*. fetavbišče i majo baje že zaeigurano. — Oddaja zakupa prodajalne na postaji LaŠva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. julija 1920 pri direkciji državnih že-leznic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pi-sarni Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Primorci. Ju»oslovani. Izšla je S. šte-vilka »Primorskega Glasa« z zanimivo vse-bino o življenju naših rojakov onstran me-ja. List je naprodaj po vseh glavnih trafi-k»h v Ljubljani, v Mariboru pa v trafiki Bele in Sax. Nove naročnike sprejema Za-ložba Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. — ^prfjem gojeneer r pomorsko irako-ploTno solo. V pomorsko zrakoplovno pod-castniško solo v Divuljah (pri Splitu) bo l^to» 1. septembra sprejetih. v 4. razred do 120 gojencev. Pocoji za sprejem so na ogled pri veeb komandah vojnih okrugov, pri vseh w*likih županstvih, okrajnih poglavarstvih, v ^lužbenem vojnem listuc št. 20, 21. 22 in v MuŽbenem lietu (Službene novine) štev. 112, 113, 115. Opozarja se, da imajo gojenci jx>-sebne doklado in ugodnoati pri napredovanju in da sčasoma lahko postanejo častniki pomorske zrakoplovne panoge. — Vodie po našem Jadranu. V založbi centralnega urada za propajando Jadrana v Splitu je izšla te dni nova izdaia »Adria-^'erIce^<, vodiča po našeoi Jadranu v ncin-škem jeziku. Vodič bo zelo dobrodošel vseni, ki potujejo po našem Jadranu, ker najdejo v njem vse informacije. Knjižica stane 20 Din in se naroča pri Centralnem uradu za propagando Jadrana v Splitu. — Vreme. Vremenska napoved nam °beta deloma oblačno, toplo vreme. Včeraj j© bilo po vseh krajih naše države bolj ali ™*nj oblačno. Deževalo je v Ljubljani in v ^kopliu. Temperatura je povsođ občutno padla, samo v Splitu je pritiskala prava poletna vroćina. MaJksimalna temperatura je znašala v Splitu 33, v Beogradu 2&A, v Zagrebu 28, v Sarajevu in Skopliu 27, v Ljubljani 25.9, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Lmbljani 76AJ mm, temperatura je znašala 15.2 stopinte C. — Lbiti katoličani polnijo cerkve. Kakor poroda klerikalna Narodna politika^, ki iz-haja v Zagrebu, ao vceraj v Mehiki zopet o-l-prli katoličke cerkve. List pozdravlja seveda ta dogodek z velikim veseljem ter pripomi-nja: >Proganjani in ubijeni katolici će opet napuniti svoje crkve in slobodno će nrisotvo- vati obredima.« Ker bodo torej v menifike cerkve odslej hodili tuđi ubiti katoličani, se nam rdi, da ti katoličani vendar nišo bili tako ubili, kakor «o pisali klerikalni li»ti, ali pa vsaj ne tako, da bi v svobodni Mehiki ne mogli hoditi v cerkve. Morda pa se je zgodil čudež, da so vsi ubiti mehiški mut«-niki oživeli, ko so se mehiške oblasti spora-zumele s papežem? Na »vetu je vse mogoce. — Tragirna >mrt notarja. V soboto je izvršil sanioruor na kolodvoru v 2abalju tamošnji notar Vladimir Petrović. Vrgel §e je pod novosadski vlak, ki ga je popolnoma razmeearil. Petrović je bil več let notar v Žabalju. Bil je znan kot vesten in pošten mož. Pred dnevi sf» ga je lotil obup. Zane-marjal je svojo službo in taval po okolici. V | soboto je priJel zgodaj na kolodvor. Ko so ga vprašali, kam se pelje, je odgovoril, da v Beeej. Želeiniški uradnik mu je povedal, da gre vlak v Bečej iele popoldne. Notar se je odstranil, toda ni &el domov, temveč «e je >kril za čuvajnico. Kmalu je pridrvel vlak iz Bečeje, pod katerega je nesrecnež skocil. — Sina labođel. V Garčinu pri Brodu ee je odigrala včeraj krvava družinska trasje-dija. TOletni Sava Valentović je zabod^l evo-jega bina Jožefa v prepiru. Sin je poškodbi podlegeK Ofe in sin sta se ie dolgo prepirala zaradi poseetva. Oče je nazadnje s-ina liipo-dil iz hise, kar je dalo povod ?tra§ni tragediji. — Velik poiar pri Ogulinu. Iz Ogulina porocajo, da je bilo sinoči ćelo mesto alarmirano zaradi požara, ki je najstal v i?taji kmeta Lude Bonića v bližnji vaši Sv. Jakov. Gasilci iz Ogulina in mnogi mešcani so prihi-teli na pomoč. Staja je bila kmalu popolnoma v plamenih, ki eo švigali tako visoko, da iih je bilo videti 10 km daleč. Gajenje je bilo nemogoče zaradi vetra, ki je po\Tzročil, da se je ogenj hitro širil in je ogrožal tuđi soeedna poslopja. Sosedov hlev je začel že goreti. Poirtvovalnosti gasilcev fee je zahvaliti, da ni pogorela vsa vae. Staja je bila za-varovana za nizko vsoto, tako da trpi lastnik okoli 25 tieoc Din škode. — Strašno neurje nad Osijekom. \ Čeraj popoldne so se začeli nad Osijekom ubirati temni oblaki, ki so obetali nevihto. Kmalu je začelo deževati v debelih kapljah in sledila je strašna nevihta. Utrgal se je oblak. Ne-vihta je većino Cteijecanov presenetila v ko-pališčih, kajti dan je bil zelo vroč. Osijecani so prihajali trumonia v Savo. Treekalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Strela je udarila na 8 krajih in napravila največ Škode na električnih napeljavah Udarila je tuđi v tramvaj. V Cerkveni ulici je šla skozi dim-nik v stanovanje in od tod zopet ven skozi vrata. V veži etoječo Kato Schver je strela opekla po licu. Hiša je tuđi začela goreti, toda dež je ogenj sam pogasil. Med neurjem je padala tuđi toča, ki pa ni napravila veliko Škode. Okoli 5. se je nebo zopet zjasnilo. Val vrocine fe tu, kuhanje na premogu je muka! S PLINOM skuhate, soečete hitrejše in okus-nejše* kuhinja Vam ostane hladna Kudimo Vam kuhalne naprave v vseh cenah na 12 mesečnih obrokov dokler traja sedanja zaloga DA SE PREPRIČATE. PRIDITE NA POSKUSNO KUHANJE 8. in 19. t. m. ob 7*4. uri v Mladiko — Ker je hotel takoj oidraTiti. Mestni de-lavec v Karlovcu Ivan Vouk, doma z Reke, je pred dnevi zbolel iu šel k idravniku. Ta mu je zapisal pilule, češ, naj viame dnevno eno. Delavcu se je zdelo to adravljenje na>-brž predolgo in je pojedei 10 pilul naenkrat. Kmalu je dobil hude krče v želodcu in se je onesvestil. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec. — Nesreća Mariborčaoa t Karlorcu. Iz Karlovca porocajo, da se je včeraj ponesrečil Ferdinand ligo, doma iz Maribora. Bil je zaposlen kot delavec v tovarni za kože. Po la«tni neprevidnosti je prišel med stroje, ki «o ga teiko poškodovali. Odpeljali so ga v bolnico. — Produkcije zagrebškega atleta r Pari-lu. V petek se je produciral v Parizu na sportnem proetoru Velodrom d' hiver znani zagrebški atlet Slavko Barta, ki velja z& naj-moenejšega človeka na svetu. Earta je drial dve letali v polnem jx>gonu in ee ni premak-nil z mesta. Predstavi je pri«o«tvovalo nad 3 tisoč ljudi. Publika je bila tako navdusena, da ni vedela, kako bi se junaku zahvalila in mu izkazala svoje simpatije. Sportni list ^L* Autoi piše, da je Barta s svojo produkcijo presenetil vse gledalce. Tri minute ie vzdržal dve letali v polnem pogonu. — Hifca nemorale t Zagrebu. Zagrebška policija je odkrila zopet leglo nemorale v goetilni ,Saraj«vo< na KustoJiji. Oblasti so dobivale že dolgo anonimne ovadbe, da je >Sarajevoi hiša svobodne ljubesni. Pred dnevi je policija vdrla v gostilno okoli polnoči. Z&sačila je v separejih tri pare v Adamovem kost um u, ki so plesali Čarkton ob zvokih gramofona. Aretirali so vseh šest razvratne-žev. Ženske eo tri natakarice, ki so izjavile, da v gostilni ni*o opravljale natakarakega }>oela, temveč jih je gospodar najel, da so zvabljale goste v aepareje. — Dorašfajoei mladini nudimo zjutraj čašico naravne *Franc Jo^efove grenck-e-% ki ozivlja vse trgovce, da se udeleže jutri ob 10. dopol-dne sestanka, ki ga priredi dr. Gjuričič v zadevi agrarne banke. Sestanek «e vrsi v srjni dvorani Zbornice TOI. —li Mestno kopališće Kolezila se vćerai ni mogla otvoriti, ker je odpovedal motor, kl črpa vodo ter je ostal bazen brez vode. Ljudje so se morali nevoljni zadovoljiti Ie s prhami, ki pa tuđi Še nišo v redu. Tesar-ska dela nišo še gotova. Kakor vsako leto, se ie z deli začelo tuđi letos prekasno. Zdi se, da je zesio >Ima vremena- »ostalo tuđi slovensko. —lj Javna ura n* Napoleonovea trtu, t. j. na križišcu Rimske, Bleiweisove in Gro.iarjeve ceste, ni že dolso v redu. Po-noči ne sveti in ie že nekai mesecev na-vadno temna. A nihče se zanjo ne zmeni in je ne popravi. Prosimo torej, naj se končno uraduje! —lj Hotel Bellevue, naš ljubljanski C-o-benzl s prekrasnim razgledom na mesto in okolico, je postal najboli privlačna točka. Vedno ima dosti sostov. Toda po pobočju ob Koslerjevem zidu se razširia smrad. Nujno potrebno je, da se Avgiiev hlev raz-čisti, da se ne bodo zffražali tujci in mislili, da smo — brez voha. —lj Popra.T& tramvajskoga tira. Ta teden se je vršila izboljšava tramvajskega lira v Florjanski ulici. Ko se odpravijo tirni nedo-statki tuđi na Karlovski in Dolenjski ceeH, bo oniogocena v tramvajskih vozeh vsaj ra nekaj časa mirnejsa vožnja. —]j Obnora javnih igradb. Kurilnioa na gla\nem kolodvoru se beli in prenavlja, za njo pridejo baje na vrsto tuđi o«tala ondotna pcslopja, ki že kriče po obnovi in popravi. —lj Predavanje o kuhanju s plinom. Jutri ,dnc 18. in pojutrišnjem 19. t, m. ob pol 4. uri popoldne predava o kuhanju s plinom gdč. Arnbeck iz Nemčije. Med predavanjem se bo kuhalo in peklo s plinom in pokazalo, kako naj se kuha, da se porabi najmanj plina. Vablienc so s tem vse go-spodinje, katere že imajo plin. kakor tuđi one, ki še ne kuhajo s plinom. Vstop je prost. Predavanje se vrši v jedilnici gospo-dinjske sole v Mladiki, vhod Subičeva ulica. 17-letni sin umoril očeta Prebivalstvo mesta Humen na Če-škosk)vaškom je pod vtisam groznega zločina, ki je bil izvršen v sredo ziutraj v bližiijem gozdu. Gozdar je našel v7 go-šči truplo veleposestnika in večkratne-ga milijonarja Adolfa Radlerja, ki je bil ustreljen v glavo, imel pa je tuđi pre-streljen vrat. Sodna komisija je ugoto-vila, da ima Radler prestreljeno glavo in šest ran na vratu. Vse rane so bile smrtne in Radler je umri takoj po prvem strelu. Na kraju zločina so osumili orožniki 171etnega sina umorjenega veleposestnika Arnolda, ki so ga našli doma in odvedli z zapore okrajnega sodišča. Pri zaslišanju je spočetka vse tajilt končno je pa priznal, da je ustrelil očeta v raz-buTjenju. Z očetom sta bila na lovu in stari mu je očital, da mu plaši divjad. Ko ga je večkrat udaril s palico, je sin nenadoma potegnil revolver in ustrelil očeta v glavo. Ker po prvem strelu oče ni padel, je irstrelil sin vse naboje. Pre-iskcrvalnemu sodniku je izjavil, da je bilo razrnerje med njim in očetom zadnje Čaše zelo napeto. Radler je bil sicer večkratni milijo-nar, vendar je pa silil svojega sina pasti živino. Svojo rodbino je pustil stari večkrat ćelo gladovati. Njegovo premoženje masa 6 do 7 milijonov, toda rodbini je dajal za obleko in hrano mesečno samo 1000 Kč. Mož je bil pravi skopuh in tuđi s svojo ženo je ravnal zelo grdo. Edina skrb mu je bila kopičiti svoje premože-nje. Kralj potepubov Mož, ki je prepotoval že 580.000 kiiometrov, je Američa-n Josef Leon Lazarevicz. Njegovo :me zveni s4cer slovanslko. toda Lazarevicz je rojen New^^orčafi. Na kongresu rx>ter>ubov leta 1927. v Mhm-eapolis je bil irvoljen za ruji'hovega kralja. Prepotoval je dtomalega ves s^-et tja do Aftaske in Rušio«. S seboi ima vedno drva cenita, da bi bil zavarovan proti vsetn presenečenjem, in ztait katari novčič, ki ga brani kot stpoenin na s^'o-je rx>to^Tanje po datoriem \'^ho:ljflco. s kate ro Dotriiuje srvroj po<3kpiis. Pri sebi pm a nebro-j izre?lcov ix novin in a*>um za avto-grafe. To je vtse. ka-r je*mi}e s se bo.j na potovanjs. Prihodn'ie leto name-ra«va svojo karijero za.k)iuči>ti m se oženiti. Prstan kot zuiaik kraJjevstkejza do-stojansrtrs'a izro-či svojemu nasJedniflcu. Kadar v zakonu ni več Ijubezni Kako je prerarana žena postala detektiv in zalotila svojega moža z njegovo izvolfenko Ljubljana, 17. junija. Ko so snoČi odhajali Uudie iz elitneca kina. »Matica*, se jim je nudila tragckorrse-dija, katere ena slika ?»e je odigrala pred kinom, druga pa — doma. Kronološko se je tragikomedija vršila takole: »On« je še precej mlad mož; okoli 30 let je star, visoke, elegantne postave, po pokliču zasebni uradnik. V zakon je stopil precej neizkušen; čarc prvih poljubov je okusil sele pri svoji ženi. Spočetka so bili ti poljubi nepopisno sladki, pozneje pa te jih je navelićal. Prihajal je pozno doinov, a ne več takoj iz pisarne, kot prve dni. ^ča-soma se ie začel ozirati tuđi po !epih de-kletih. Začel si je izmišljati seje, ki ^o trajale včasih do jutra ... 2eni se je zdelo čudno, da odhaja zve-čer tako pososto na »seje«. Bilo ji je jasno, da nekaj ni v redu ter da nora imeti njen moi druge seje, kakor so one običajne, kjer se seje do polnoči in se običajno nič ne sklene. Sklenila je postati detektiv. Sno-či je po večerji, ko ji je mož rekel, da ima sejo športnega kluba, dejala, da je zelo trudna in da gre takoj spat. Mož je stopil k svoji boljši polovici, poljubil jo ie in ode njego\: !ubici eno kot nagrado za uničeno zakonsko sre. čo To je tvoja seja... nesramnež . . !»ko me torei goljulaJ ... jaz ti bom že pokazala . .. — Ali draga ... pa ti &i nora ... ne dc-laj m; skandala... lepo te prosim... vti me poznajo . .. — Kaj me to br^ga ... ti si moj mat In ne hoš hod:! s t»ko *frklior v kino. Vidiš, pabetnila je... pa k) bom že našla in cbračunala z nio. Marš dornov! — je vpili in se togotila žena. Od^el ie urn.h korak«r, žena pa za njim .. . Doma boš žc \ idel, kaj te caka... jaj ti že pokižem... In zavila sta v s:ransko ulico. Ljudje, >o živahno komentira1.: konec možev* »seje«. — Vražja ženska ti je! Si videl, Vako ie rraihna, pa kako je nastor*la! Dr>ma bo padalo po njem, da bo joi.. . Kaj se je odigravalo med štinmi stena-mi, \esta samo ona in on. •<^A^ JZ? ldealizem še živi. — Visoki moški so dobri zakonski tnorje. — Bojte se zapelfivcevl — Cuden patron med moškimi Pozno se oglašam, pa nič ne de. Zasle-dovala sem ves Čas odgovore in prepire in verjemite mi, da me je v srce zabolelo tako krivično mnenje o ženi. Ali smo res vse take? Ne, prijatelji moji, ne bodite tako krivični! Danes sem ravno čitala, da je še mnogo idealnih deklet, ki sodelujejo v raznih organizaujah in ki so bile vzgojene pod budnim očesom plemenite matere. Skoroda verjamem temu in pritrjujem. Bože, kje su čaši stroge samostanske vzgoje! Kje so no-či, ko sem kot 19-letno dekle plakala ob dnevniku, slonela in zrla v luno in zvezde in sanjala, sanjala ... Se danes sanjam iu ko vidim z vsakim dnem bolj, da so moje sanje Ie zgolj pene, plakam brez utehe. Sanjam o dobrem blagem možu, o deci ko-drolasi, kateri bi darovala vso svojo ubogo bedno dušo, sanjam o domu, o solnčnem domu med zelenjem in trtjem. O domu, prijatelji! Nekoč sem sa imela. In dolso je tega, ko so mi ob Jadranu uspavali noći zvoki mandoline, dolgo je tega, ko sem pla-kajoc zapustila rodni dom, morje in vse zelenje in cvetje juga . . . davno. In sedaj nimam doma, ne majke, ne skrbnega očeta. Vse je umr'o v meni s tištim koščkom zemlje, odete v cvetje, vse, tuđi moje ubogo srce. Fn 26-letna sem, še vedno sanjam in plakam. Ne hrepenim več po dobrem možu, ne po kodrolasi deci. Čemu? Danes vidijo mladeniči Ie svilena krilca, kodraste lase in lepe čeveljčke. Kdo vidi mene, ki tipkam ves dan za ubogo plaćico, ki kopni kot sneg? Komaj mi še ostane toliko, da si nabavim borne, bele srajčice in moram še gledati, da imam za trg- mleko, peka in razne druge stvari . . . Pj fantje, mnogo sem preplakala, pa nočem več, ravno radi vas ne več, ker niste vredni niti cne ženske solze. Kaj bi hrepenela, ko vidim, ko ne poznam niti enega idealnega fanta? Nočem! Ker ni idealizma več med mladeniči, ker nihče več ne sanja o beli hišici, o mali dru-2inici, kokosi, o sladki deci in o lepih toplih večerih, ko sedeš truden po delu pred hišni pra*. Ah, mene ic vzgojil samostan, knjige in fantazije in dnevniki, ki se praše na poli-cah In čakajo, da se napijejo mojih solz. Tiho, da se mi ne smeie svet! Prinorka. 67 'Ludi jaz si drmnem odgvoriti na vaše ank€-to: >Zakaj »e ne mozite?< štejem -1 pomladi, (čudno, kajneda, da staroati n# za mclčira!) tem v sluibi, >e rad« smej^m, tem vitka kot }elta, ne uporabljam n^ pudra. ae rdečil* u i»tnife, pa sem vendar adrava, rii^b litec in prikupljive zunanjosti. Zakaj te ne ne možite — ženite / ludi jaz »em o tem ie mnogokrat pr^mi*-ljtvtl«. Iikala tem mladeoiča, ki bi Ml vre-den mojega sauptnja in moje Ijubezni. Mo] ideal mo&a, s katerim bi se z«-e%ala za vse Življenje, bi moral biti mLadeaii", visoke posUve, kajti znano je, da so taki moški značajni, odkritoarčni. mehkega *rca, sr» dobri zakonski možje, gentlemani in imajo smisel za mirno tiho in srefno zakonsko življenje. Oni »o pravo nasprotje majhnih, ki so lokavi, tahrbtni in nezaačajni. Dalje mora biti ^ix>rtnik, ker žanje ve-lja izrek: >Ne na plesu ali zabavi, temveč v snegu in viharju «poznaš moia v pravi luci!« Le takemu moiu bom dobra in fikrbna zakonska ženka in srecna mati najinim otro-kom. Tištim pa, ki i^cejo moia po promenadi ali zabavah povem, da %o na napadni poti, ker lepe modne hlače, skrojene po radnji modi, *« dolgo ne narede dobrega in poite*-nega mladeaića. |t p. 68 Ko sem imela 16 let, mi je nekoć moja pokojna teta rekla: >Dekle bodi oprezno, prišli bodo zapoljivti v poiot»i moia, oblju-bovaii ti bodo modro barvo z neba, te jo boi pa hotela imeti, bos morala sama \*o njo iti.:. ^ 69 Tu*ie. na »vetu zame^ ki bi mi bila satno zvesta prijateljica in druiabmca? Saj je vendar po samostaaih toliko redovnic, ki so se odpovedale Življ«nj-skini uasladain, jaz pa med ostalim ieti*tvom ne morem najti nobene. V*i prijatelji me »vare, naj «e nikar ne o%enim, ker bom nesređen. Vsaka ženika se baje moii v {»rvi vrsti zaradi naelad in brez ten ni sreće m miru v zakonu. Kaj naj torej storim? Na\eUean sem sanievanja, hrane v po*tilni, go«podinj-akih zadev itd. — Menda je moj slučaj ©dini na svetu, * preiiasani ga tp&o in i nm>lj<5. Radoveden >^m, ali je kakina samica med poevetnim žen«tvom, ki ne reflektira na naslade, impak bi se zadovoljila • tovaristvom in prijateljftvom. In ker baje take ni, vidite, zato se jaz ne ženim! — Imalid, ki n) iothIkI. ■^1^ ^■■■^^^■^^s^^B^r^'^^^^^^^^ PrtpozAO. — Cujtc, mladi rnoi, umk je pade! nekdo v vodo in se r>otaplja. Fctoamatcr: Žal ie pnepozno, kor s«n porabdl ž© vse i>loSče. Stran 4 »SCOVENSKI NAROD*, dne 17. jumja 1929. Stfv 135 Wa valovih strasti — Menite, da se vrše nooni sestamki pri meni, — je ođgovoril duhovn.k. — Ima>!ii prav toliko razlogov zavračati to trditev, kakor vi. Imenujte mi družabni razrei, ki bi zniaj ne propadal. Tuđi d>ii-hovšeina se od julijske revolucije ni zredla... imamo dovolj svojih križev in težav. Samo, da se naše stonbi ne tiče.io samo nafbližie bodočnosti, mar-več celega Človeškega po-kulenja. Sicer je pa že čas, da se vrneva đomov. Zboarom. d'raffi sinko! Duhovnik se je prekrižal :n d-vi&nil roke. da blagoslovi Armanda. potein je pa krenil nazaj v svoje stanovanje. Armaind je zri za njim, dok'ier sa je v del in poslušal je njegove korake, do-Wer nišo utihnili. Potem se je vrnil za-flo-pijjen v misli v svojo so-bico. Km a hi se je sporni n na Deniso in r>o-stopača umak-nil razmišljanju o zago-netnem sose-iu in o novi nevarnosti, k mu je pretila od te stran:. XX. Postave v mesli. Nasfledmj: dan. ki je nap^;I nad Parizom, ie bil eden onih redu ih dini, ko ciovek misli, da gazi m^'o in ko s^-je stražn.V na straž . b ^eini, da oco ZJrja.Ki ;.:rj: , n ne-vamrst. kart: v ti\ • gosti megli bi marsikdo zgrešil pot in paiiei v l\\v- Velemesfc e zj sanjala Mko. gosta megi?.. da r.j videli ijud^je komaj do'ie. korak pred tboi. Zato v.[ hotel niliče ? doma. če r.i rricl v i: cso na nogo. — Pardon, monsierur! — je vzklft-nil nekdo. Arinand je takoj apoznal, da nn\ ni ^mpi na Pnffo konj. __ Pardon! Ali je to monsieur Al- bert? — je vprašal Armand. kateremu se je zdel glas v temi znan. AUbert, k. je bil stroj-ni tielavec, obenem pa ve-li«k obeiidovalec Ledru RolUna in Louisa Blanca, je bil član provizorične vl-a.de po februarski revoluciji. Po jnj.ii'ij'skem uporu so £a pa iz-jrnali. __ Kdo me pozna v tem nebeskem zavoiu? — ie viprašal glas iz me gle. — Jaz, A nm and Ca>rritboti. — je od-govoril A rt narod in se do-tukn 1 z nosom tuđega nosu. — Ah, saj res! Zidaj sem vas spo-zual. — je dejal Albert in segel Ar-man-du v roko. — Poveite mi, provri, kje som. — ie nadalje val Armand. -- Zašel sein in ne vem, je—li to druga adi tretja ulica od Seine. — Tretja je. — Torej rue del Unrver$;te? — Da. — Ste o tem prepričani, monsieur? — Zaikaj pa ne, saj se je moj kočijaž ustav;! pred hišo, kamor som ■namenjen. — Katero š>tevi.ro-cti? — Ne. — Torej srečno pot. — Sluga ponižen. Obilo srtve, monsieur Al'bert! Tovar:sa sita se razšla in izgini'la v mcfflo. Armand ie nadalje-val svojo pot po kihnem trotcarju. do-kler ni prišel do bližnjega v-csr.V.s. kjer je zavil v dru^o ulico. Tu ie lem a hi naletel na drusro po-sttavo v m-egli. Mož. ki ga je sre-čal. je bi crn od pete do .dave in Armand je spoznal v »jjem svojega soseda. — Do-bro jutro; — ga je pozdravil duhovnik r>rijazno. Armamd je sicer od-zdraviil. toda ne tako prijazno. — Tako slabo vreme! — je dejal dnihovnik. — In vendar hodim po mestu, — je pripomnil Armand. — Duhovnik in zdravnOk morata ob vsakern vremenu z doma, dra^i sin(ko. — Sni ništa edina. ki morata v takem vremenu z doma. — VLažni, da se tuđi vi ne bojite me sele. — je dejal duhovnik. — Zagotavl'jam vas, da se ničesar ne bojim. — To pr ča, da ima čk>vek čisito vest. — Ne vedno.. .* tuđi slaba vest se ničesar ne boji. — Take vere vam ni vcepila cer-ke\'. d»raei sinku. — Cerfoev ne, pač pa nekateri n.;eni duiliovn:ki. — Ah :a1\o ... No torej, zbogom, sinko! — Z begom ... duhovni oče. Anmand je nadaljeval svojo pot. Kar mu je prišao nekaj na misel. ustava 1 se je in ozrl. Zdelo se irnu je, da raz-loČujc obrise temne postave, ki se pre-riva sikozi megio. Postava je bila sicer temna, ve-ndar pa dovolj razfočna, da je laliiko vidcl, da se m>u \ edm-o bolj pri-Liižuje. ne da bi sli-šal korake. Zato se ;e naeiilvTat cdl'očil in krenil naravnost proti nj . Presenećeno je \ zklitknil. ko je ziio-va naletel na svojega soseda, ki 2a je novo sr eč a nje menda še boli pr e sonet i-lo, ne^o Armanda. — Ah, vi lažite za menoj. trečast ti oče! — je vzikiliikini'l Armand. —-Da, Dozabi'l sem zahvaliti se vam za včerajšnjo noč, — je dejal duhovnik — Ha ... takli jaz se vam zahvaljujem ! t'tpam, da ste presipal noč mirno. — je menil d-uhovnife. — Ne, spal so'oh nisem ... zo»pc-t ie bil pri meni sestancik — je pri zna 1 Ar-ma-nd. — Vaša natura je tnd:ia. dra>:i sinko ... Ni'koli ne sn;-l, potem je pa obrnil svojemu sosedu lirbe-t in nada^eval svojo rx>t. Ustavil se je sele pred vrati velike hiše v isti ulici. Po-zvonil ie in vrata so se tankoj odiprla. — Ali s-tanuie v tei hiši mankiza d' EsteKe? — je vprašal vratarja, ki se je pojavil na pra>ru. — Stanuje... a kaj bi radi? je za-godrnjal vratar. Armand. ali bolje rečeno njegova bluza, ni imela nikoli sreće pri odličnih vratarjih. — Stanuje v p-rvem nadstropju, če se ne motim. — je nadaljeval Armand. — Da, toda kaj bi radi od nje? In kdo ste? Ne poznam vas, — je godrniul vratar. Naš junak je sicer že bil v tej hiši, ker pa je prišel in odšel ćez vrt, se ni s-eznanil z vratarjem. — Za kaj prav za prav gre? — je vprašal vestni čuvaj hiše. — Za nič, dragi moj, — je odgovoril Armand lakonično m hitel po sirokem, svetlem stopnišču v prvo nadstropje. Če se castnik loti borznih špekulacij Senzacijonalcn proces na Češkoslovaskem. - Nadporočnik Sidek obsojen na 3 leta težke ječe in na degradacijo. Pred divizijskim sodiščem v Praši se je zasovarjal te dni nadporočnik ^idek. obtožen raznih malverzacij in sleparij na škodo države in zasebnikov. Proces je vzbujal v češkoslovaški javnosti splošno zanima.rt;e. Trajal je teden dni in končan ie bil v soboto. Obtoženec je bil račun* referent fmanone uprave rusremn>i so v4o-ž'^h v d\-oml*ive borzjie š-pekulacije nad 14 milijonov Kč. Obfoženec je tr-dil. da im je vrnil 2.S00.OOO. od dobič-ka na 11.570000 Kč. 4 miMjoni so brez sledu iz'zinil:. Sidek je ošikodoval več Jenarr'h zavodov. med njimi rudi Le-gio-banko. Obtoženec :etrdil, da ni hotel n kosar romet trgovsko neizobra-ženi nadporočn k. Denar so mu dajaH Najlepše dekle sveta Avstrija ima zadnje Čaše srečo. Po-1-C2 nove državne himne vn novega rekorda na klavirju je dobila še najlepšo žeiTSiko sveta. Kakor smo že poročali, je bila v Galwestonu v Ameriiki primana kot najleipša mi-ss Liza Goklarbeker iz Leopoldisitadta. Dekle je staro 18 let, ima crne lase. okrogel obraz in pikantne bistre oči. V preprosti Crni, na prsih diskretno dekolt'ran: halji, je sedla na prostor svetovne lepotice, v levici je držala žezlo lepote. in desnioi pa 2000 dolarjev. Oče lepe Liz.1 Goklarbeterjeve je si-roniašen trgovec v Leopoidstatdrtu. Oče je žio imetju svoj.h rod!b n in se zadolžil:. Država pa n; izdala g^ad^er^:■h srečV. da bi si nekateri laudie poln:!; žepc. tem\ eč da b; ;x)dp:rala gradbeno akciio. Zato zade-ne krivda rudi ome, k: so Stfku dajali uenar. Obto/enec -v '>. ;:~al v nc-recfrie kupčtje k* : :..i . . ... ^oekiiKiirt. Sikodo, ki io je i>ovzroč 1 ^. /a- vodoru in ufuniko-m. rnaša Lmhi^ai Kč. Tnžitelj ie zahteval obsrjibo. degraja-cijo i!n izgutKD odlilkovanj. Končno je govoril §e obtoženčcv zagovornik, ki je trdil, da bi moral se-deti nad'poročnik Sidek na zatožrc klopi v zadmi; vrsti. M«iog: verižnik-i so z zradl^e:"! n i srečikatni <>hogatel:. sajno obtoženec je ostal z . n in okupan. Sidek ie postal cć \ .^. /rtev ?oh!e«p-n;h verižmkov. Zagovornik ;e prosil sodišče, naj obtoženca opros*ti. Opoldtne je pred&edmik sodis^ča pol-ko\n.k dr. Adam razg'lasil obsoJbo. Nadooročnilc Sidek se obsoja na tri leta težfae ječe. na izpubo vojaške čast, vseh odlikovan^ in volirne p-raN^ice. Triie ^uobiožeiici so bili r»proščeni. Obtoženec je kazen siprejel in se od're-kel vsem pravnim sredst\'om. Toži-tclj je pro-sJ sodišče, naj od»9topj s:. nego kladivu podo-hna gslava, je pa način, kako s. ta pt;ca tf^iM snezdo. Za gtnezdo rabi vča-sih celli šest mesecev in spleta ga sam ^ /^«>dai ziuiraj. Kakor nekatere druge ptiCC. si napravi tud; kladivar gnezdo na dre-vesu tam, kjer se veja o4c«ipi od dehla GnezJo ima o'bliko prevmjene kopice sena. Spodaj je stpleteno iz trave n listja, pa ti*di iz raznih pločevin&sitih odpad'kov. Vse to ie prevučeno z glino. Najzanirnivejša je pa notrainiost gne-zda. Kladivar se ne zadmx>tu samo z enitm pros-torom., kakor druge ptice, mareincru p-ribkžno 1 :n in ie tako trdno zrrajen, da prenese težo ene-ga Člov^ka. Kladivar meri o4 krjuna do repa komaj Ni om. Je pravi šamota r ::i če/ dan se ga reiko \ idi. 13f3 Mestni pogrebni tarod Za vedno nas je zapustil nas nadvse ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod višji sodni svetnik dancs ob »23. uri. Pogreb nepozabnega drage-ga očeta bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Resljeva cesta štev. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. 6. 1929. Zdenko, Miloš, Tatjana, otroci. 2alujoče rodbine: Vehovar, Parkelj, Sikošek, Zajec. V28 ¥ Vašem interesu naj bo. oredno kaj kupite da obiščete moio specialno trgovino — Za^topstvo DUrkoan KOLCS, Coiumtua <3fiHOFwNOV in PLOi«, Hinerva SIVALSIH ST^OJEV .TEHNIK" Josip Bania: LJUBLJANA. PraiaWoua 19 „Ljubljanski Dvor" VELIKANSKA IZBIRAI PRODAJA TUĐI NA OBROKE! KLAVIR JI Predno ku-p-it« klavLr. o^iejte i: mojo zalozo prvovTStnih Wavui«v. Prodaja najoenej« io a« najmanji« ot>rokc. Irposojevalnica! W\RBINEK. Ljubljana, Gregorčlčera S, t blnfmi G^asbene matice. . _ - Vsaka beseda M» p»r. Plača se tahko auli v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vpra&smja bre» znamlce ne m^ji-.j nđfZovarjnma. - KafrnanjH O&as 1H» 5^—. m^mm PRIHRANI DENAR IN CAS kdor se poslužuje odpreme poštnih po&iljk potoni Levante« — paketni oddelek — telefon 2117, ker nabira poštne pakete z avtomabibi in jih odjprem-lja takej na nas!o\Tiiika. Za vso to minir>u!aciik> ne zaračuna ražen ■poštne tarife niikakih posebnih pri-s:o>bi.n. 1299 Fino čajno maslo prvovrr&tno bla^o ter primfl >Im-pe-rLal« audi vsako množicio po n.a<>nižjih cenah mlek-arna L. Hor-vat, Sredfi&če ob Dravi. 1302 Poltovomi avto 600 do 800 kg. v dobrem slanju, ceno probam ali zamenjam z motornim boksom, mosroče s prikolico. J. Korenčan. Tretmje. Do-Icajsko. 1301 Krasno letovišče v lasfni vili, z velikim virtom. nalboil-Ho oskrbo, z n^mžko konverzacijo za 6 5iilnswv dnevno nudi Sch!!. Halusohka, Giaz, Ru-ckcrlber«, Managettawes 21. 1305 Nadprirejevalci (Oberherrichterji) p-rvo^vrstni in samostoin: delavci za fina in pre-prosta de!a naj pošljejo ponutH>e na nask>v: Bra^a Sabl-ek. S!av. Pož-eea. 1304 [Revoluciial »Walter« pletilni stroji po ietH tad! t apArato-m ta vzert-io pletenje v več barvah. deln-!eio naJsijuniejSe. i*oDravDa sp!oh ne potrebtijejo. Zaktga in pook / Ljubljani P Kos. Židovs-ka nlJ-sa 5. 48/L Hotel »Bellevue« s-r>rejme dobre pomožne riatakar;e hi natakarice — ra nedelje !n prazmke popo'ldiie. 1294 Z cajboljšim uspehom se oad 23 let oporabtiajo Laracin kapsule za ozdravljenje «>oicah bokrni (trirer. belo kapanje). V vsaki lekami r>u§fica Dia 25__. S pošto posije lekaroa BInin, Sabo* tica- Z9-L Genjeno cbčinKvo v'-judno obve- šdam, da sem prevrela staroznano, na novo urejeno gostilno »pri Kosu« Ljubljana, Krojaška ulica 6. Točajo se p-ri&tna dalmatijiSika in štajerska \-ina po z*!o zimernih ce-naii. — Gorka in mrzla ie-dHa vedno na raspela30. Posebna soba, prikladna za društvene sestank«. AiKmenti na do4>ro, ^kusn« ra tečno domačio hrano se spf*ejmei«. Za obi!«B obisfc: se !>ripOTo se vsi pojavi, tn zarad ^,y njih lasje izpadajo io sive. Uspeh je rane sli i v pri 60 do 160 tr»mih. kakoc to '****■*:•'' so fe Itornu dala Časa siveS aB l2t>adal la«]e. Cene t dosiavitvijo vsakema naročnika ni dom: 60 p 115 D:n. SO ft. 150 DiB. 100 sr 185 Pii. 160 gr 290 Din. Vsakema aaročiUj priložimo caraacijo za popoki osipeb za ta lefc. Za slučaj, da bi ne t*Uj jspeha, vrnemo deuar ia poravnamo vse strc§ke- V tuzemstvo po&lja po povretlo Depo ra Juposlavijo pomada »MlSCL«. Beograd. Vasina %> — V Beogradu prodaja tekarn;« Delini. Knez Mihajlova 1. „ŽIVLJENJE m SVET" EDINA SLOVENSKA TEDEN SKA REVIJA kj daje ga leto dve knjigi, vsako po \eč kot 600 strani ilu^triranes^ čtiva najraznov rstnejše vsebine, koncuie pefo kniigo iii vabi pred začetkom šeste knjige v^e one ukaieLine škivtact, ki še liiso naročeni nanj. da prfetopijo \ krog njegovih tisoč«rih in tiM)C«rih naročnikov, kajti čim >išja bo naklaua, tem boljši in ceneJSi bo časopi*. Naroćnina s^e lahko pUču^e tuđi četrtletno 20 Din in m^seCno h Din. Naročnina je neznatna: Za 40 Din nad 600 strani poučnega in zabavnega štira s par sto slikami in lepimi umetniškimi prilogami je narav-r>ost malenkost. L prava in uredništvo »Življenja in sveta« Lhjbl.iana. Knailievji uL 5. Prihodnja številka »Življenja in sveta« !v> >r.obći!a med družim laeimi-v-im tiradiv«m W5let i*iav oiioitelnih ra»!«Mpiu4 Fraa J«Mftok, — Z« ofm^o io m»cr«. ai dd lista; Otoa CbntoL « Vd v f J-iri)iBl