Listek. Varnj se pijančevanja! «Bog daj srečo!» Tako sta pozdravila dva popotnika ženjice, ki so blizo ceste žele lepo, zlato pšenico. «Bog daj!» — glasil se je odgovor. Ko sta. se pa omenjena popotnika nekoliko oddaljila, re6e starejsi mlajšemu kazo6 na velika poslopja, ki so v sredi lepih njiv stala: fTukaj je bilo nekdaj bogastvo, blagoslov in zadovoljnost doma; tukaj so še pred 30 leti prebivali pošteni, narodni in radodarni ljudje. Ve6krat sem bil pri njih, kako veselo je bilo tukaj; ni bilo slišati prepirov, ne kletve. Vsaki ve6er so vsi skupaj, gospodar, gospodinja, otroci in družina Boga molili in se mu za vse zahvaljevali. Zdaj je pa vse v rokah ptujcev in naSih nasprotnikov.» «Kaj pa }e bil vzrok, da se je v tako kratkih letih vse spremenilo?> vpraSa mlajSi. • Nezmernost, pijanftevanje je vse to naredilo! StariSi predzadnje gospodinje*, nadaljuje starejSi, «so bili prav pridni in pošteni Ijudje. Imeli so edino h6erko, in ta se je omožila z nekim mladeniCem, ki je vso to nesre6o zakrivil. Bil je namreč velik pijanec, 6esar li pridni ljudje prej niso vedeli. Prinesel ie sicer s seboj precej denarja, ker je bil sin premožnih starišev — pa v nekaj letih se je vse razkadilo. Uboga Barbika, tako je bilo namreč ime mladi gospodinji; poznal sem jo dobro; bila je pohlevna, pridna in potrpežljiva. Oh! kaj je ona vse s svojitn nesrečnim možem pretrpela! Kmalu po poroki je za6el mladi gospodar zapravljati. OdiSel je pogosto in ga ni bilo domov po več dni. Pustil je družino, celo gospodarstvo in je po gostilnah popival. Da, zgodilo se je ve6krat, da je peljal na sejem v bližno mesto poln voz zrnja — domu pa je prišel bolen, brez denarja, s praznim vozom in z bolnimi konji, ker jih je puS6al v najve6jem mrazu in Ia6ne po več ur zmrzavati pred kakšno kr6mo. MoreS si torej misliti, kaj je uboga sirota trpela! Za vse je morala sama skrbeti, še za moža, posebno, kadar je bil pijan, da se mu kaj hudega ne zgodi. Pa vse je potrpežljivo prenašala, le ljubemu Bogu in Mariji je svoje stiske in težave tožila. Kajti bilo jo je pogosto videti v cerkvi, kako kleči pred podobo presvetega Srca Jezusovega in Marijinega pomo6i in tolažbe proseč. Pri vsem tem pa svojih otroči6ev ni pozabila. Ve6krat sem jo videl z otroci skupaj moliti in k dobremu iih opominjati. Posebno pa enkrat — tega nikdar ne pozabitn. Nekega dne je zopet s svojo majhno h6erko molila in jo opominjala, da naj bo pridna, ako ho6e priti v sveta nebesa. H6erka ji je odgovorila; «Ljuba mamica, kako rada bi prišla v sveta nebesa, ako boste tudi vi tja prišli, oh! to bom potem srečna in vesela!» Naenkrat pa se deklica prestraši in zopet tiho re6e: »Draga mati, o6e pa ne smejo priti v sv. nebesa.* Žalostne besede iz ust nedolžnega otro6i6a! Nesrečni o6e je sam iztrgal ljubezen do sebe iz srca tega otroka. Videla ga je namre6 pogosto pijanega, razsajati, kleti ter mater brez vsakega vzroka tepsti, in za to se je o6eta bala — ni ga ljubila. Svoji ženi se je moral tudi zahvaliti nesre6ni gospodar, da vkljub svoji zapravljivosti in nemarnosti, vendar ni popolnoma propalo njegovo gospodarstvo. Druga6e pa je bilo, ko je blaga gospodinja umrla. Vedni napor in vedna žalost sta njeno zdravje podkopala in v najboljši dobi v grob spravila. Ko je na smrtni postelji ležala, spoznal je sicer tudi njen mož, da ie največ kriv njene bolezni — zbudila se mu ie tudi vest — pa le za kratek 6as. Še ni sem videl tako blage žene umirati. Nekaj dni pred srartjo se je dala prevideti. Ko je videla, da ne bo dolgo ve6 živela, poklicala je k sebi moža in otroke. Imela je namre6 tri otro6i6e. Najprej blagoslovi otroke. Objame vsakega. S slabostnim in tresočim g! vsom |ih opominia naj ostanejo vedno pridni in pobožni, naj očeta spoštujejo in tudi nje naj ne pozabijo. Potem vsa solzna prime za roko svojega moža, milo ga pogleda in reče tiho: «Vse ti odpuščam — le za to te prosim, zapusti nesre6no pijan6evanje — usmili se svoje duše — in teh-le ubogih sirotic, najnih otro6ičev — bodi iim dober oče!» — Mo6i jo zapustijo — in 6rez nekaj trenutkov umrje. Velika množica ljudi njo je spremljala na pokopaliS6e, kajti vsak, kdor jo |e poznal, vsak je imel ž njo usmiljenje. Vsi so ji želeli po tem trudapolnem življenju nebeSko, ve6no slavo. Tudi njen mož je takrat jokal — mogo6e tudi obžaloval svoje nesrečno življenie in poboljSanie obetal — pa držal ga ni. Nekaj tednov po pogrebu je zopet za6el pijan6evati. Niso ga ganili otroci, ki so še vsi potrti in objokani žalovali za dobro in skrbno raaterjo. Po treh letih so mu gospodarstvo prodali. Ubogi otroci so Sli med tuje ljudi; njemu pa je ostalo le nekaj malo denarja in Se tega je kmalu po grlu pognal. Ko ni imel ničesar ve6, je okoli postopal kakor zgubljena ovca. Delati ni bil navajen in tudi ni hotel. Vse se ga je torej ogibalo in balo. Še njegovi vinski bratci, s katerimi je prej toliko denarja zapravil — ga zdaj niso hoteli več spoznati. Lansko leto pa je nesre6než žalostno umrl. Napil se je namreč strupenega žganja — in našli so ga v jarku mrtvega. Le malo ljudi ga je spremljalo, ko so ga nesli na pokopališ6e. Ako je pa kdo vprašal, koga so ta dan pokopali, odgovarjali so nam: «Danes so pokopali Franceta K. znanega, nesrečnega vinskega bratca.> Bog se usmili njegove duSe in nas podpiraj, da se varujemo pijančevanja! Ivan Toman. Smešničar. Mož re6e svoji ženi, pri kosilu rezaje meso: »Danes si pa prinesla jako slabo meso; tako neznosno smrdi. — Žena: «Oho, že vem! Mesar mi ga }e v »Štajerca« zavil!« H1 a p e c: »Prosim lepo, gospod, popoldne dopusta; moj prijatelj Jože je umrl in bi Sel rad k pogrebu.« — Gospodar: »Ne bo Slo, ker je precej dosti opravila.« — Hlapec: »Za Boga milega, enkrat v letu bi mi pa vendar privoS6ili kako veselje.«