KnpujU V-OJNE BONDEI Najstarejši ■lovenski dnevnilc ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni /" isni 51 EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily jSf wr In Ohio Best AdvertisiniK gE Medium VOL XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, MOND.VY (PONDELJEK), JULY 24, 1944 — ŠTEVILKA (NUMBER) 170 Rdeča vojska zavzela Lublin in Pskov hornarka UDARI AZIJO, >2JAVUA KING Ameriška mornarica je 8edaj sposobna udariti na Japonsko, Filipinsko otočje in kitajsko obalo, izjavlja admiral pearl harbor, 23 julija. Admiral Ernest J. King, po-^®ljnik ameriške mornarice, je ^°coj po obisku Marijanskih o-pkov izjavil, da je naša morna-''ica sedaj sposobna udariti Japonsko, Filipinsko otočje in ki-^jsko obalo, in da bo to tudi storila. Vrhovni poveljnik mornarice j® odkril, da se tozadevno se-posvetuje z admiralom Ni-"^^tzem, ki je poveljnik morna-'■'ske sile na Pacifiku. Admiral King se je pravkar ^^nil z osebnega obiska na Sai-P^nu. Istočasno je admiral Ni-"^^tz naznanil, da so ameriške na Guamu v teku zadnjih ur odbile vse sovražne napa-® m da vztrajno prodirajo s ®^ojih oporišč na obali. Izkrcanje na nadaljnem Ma-rijamskem otoku PBARL HARBOR, 23. julija. T" Ameriški marini so se danes 'Okrcali na otoku .Tinian, ki je ''^tji izmed Marijanskih otokov centralnem Pacifika, ki je in-^^diran od Amerikancev. Poročilo admirala Nimitza Pfavi, da, je bil sovražni odpor P''' izkrcanju jako šibak. Naši tantje-vojaki . S l/c Joseph A. Bole, sin Mr. Mrs. Joseph in Theresa Bole, E. 51st St., se nahaja do-na dopustu do 2. avgusta, rišel je z St. George Statten s and. New York. Prijatelji so ^^bljeni^ da ga obiščejo. Klub "ljubljana" Y torek, ob 8. uri zvečer se Seja kluba "Ljubljana" v ^^vadnih prostorih Slovenskega ruštvenega doma. Članstvo je ^jeno, da se udeleži polno številno. Hitlerjeva čistka baje uspela; likvidiram so bili generali na fronti Gen. Guderian zahteva od čet na fronti, da podajo "garancijo" lojalnosti BULETIN LONDON, ponedeljek, 24. julija. — Poročila iz Stockholma pravijo, da se je Adolf Hitler vsled resne živčne napetosti in morda tudi, ker se boji nadaljnih poizkusov po njegovem življenju, s par zaupnimi svetovalci podal na neko močno zastraženo posestvo v Porenju. * * * LONDON, 23. julija. — Zanesljive vesti, ki so dospele s francoske meje; pravijo, da se je bliskovita čistka, katero je podvzel Adolf Hitler proti upornim ar-madnim častnikom, razširila na bojne fronte v Rusiji, Franciji in morda tudi Italiji. *-—— To poročilo, iz katerega lei ^ ..... v , , ,. , , .,r nevarnost revolte v Nemcni se mogoče sklepati, da so bili v za-1 , . ^ ^ . . *• roto proti Hitlerju zapleteni I f""" J« » , T , • I da res, da se je za enkrat u- najbrze celo generali, ki pove-1 ' ^ ^ , .... v, J, ... • por zadušilo. Drugače bi Gude- ljujejo četam na fronti, je pri- ° šlo neposredno za petami novega apela nacijske komande na nemške vojake, da ostanejo lojalni režimu v Berlinu. rian ne smatral potrebnim rotiti vojake, da ostanejo lojalni nacijskemu režimu in Hitlerju. Kot trdijo poročila, ki so dospela s francoske meje, so a-Radijski apel novega poveljnika ] gentje Gestapa aretirali in naj-na vojske | brže usmrtili osem generalov na drobeči se ruski fronti in di-vizijske poveljnike v Franciji, kakor tudi feldmaršala Alberta Kesserlinga, poveljnika nemške armade na italijanski fronti. Gen. Heinz Gudarian, ki je bil baš imenovan od Hitlerja za načelnika nemškega generalnega štaba, je imel na čete na fronti radijski govor, v katerem je trdil, da se je armada "očistila in osvobodila nečistih elementov," ter rekel, da poslej "jamči" za soglasnost "generalov, častnikov in mož nemške armade." Gen. Guderian je v svojem pozivu na vojake klical v spomin feldmaršala Hundeburga kot "največjega nemškega vojaškega heroja" in imenoval vaditelje revolte proti Hitlerju "strahopetce in slabiče". Iz njegovih besed je mogoče sklepati, da so bili nekateri izmed u-pornih generalov v aktivni službi, ko so skušali izvesti puč in umoriti Hitlerja. Poveljnik na italijanski fronti likvidiran? Kot razvidno iz tega apela, Značilno poročilo iz Bordeauxa Posebno značilno za obseg revolte med generali je poročilo, da je gen. Johannes Blaskowitz, ki je poveljnik nemške armade v Bordeauxu, pretekli ponedeljek izdal povelje, da morajo biti čete pripravljene za vsako nujnost, da pa je pgvelje preklical, ko je zvedel, da se je a-tentat na Hitlerja izjalovil. Poročilo dostavlja, da je bil gen. Blaskowitz od tedaj odsoten s svojega glavnega stana. Nepotrjena poročila vztrajajo, da se v raznih nemških mestih vršijo ulični boji, iz česar je mogoče domnevati, da se vretje v notranjosti Nemčije nadaljuje. Vojne utegne biti kmalu konec, pravi Churchill LONDON, 28. julija. — Ministrski predsednik Churchill, ki se je v rn i 1 s tridnevnega ohiska v Norman-mandiji, je danes v prvi u-radni i/javi od strani zavezniških krogov glede krize v Nemčiji izjavil, da se pojavljajo v nemškem raj-hu "resni znaki slabosti", in da utegne biti vojna preje končana, "kot pa imamo pravico reči." . Churchill Je tekom obiska v Normandiji govoril z gen. Montgomery jem in je z njim v sokbto obiskal Caen. Obiskal je tudi Cherbourg in si v družbi ameriškega generuV Lee-a o-gledal mesto. Svojo izjavo o možnosti zgodnjega konca vojne, je Churchill podal pred skupino 500 oseb, ki so ga obkolile, ko je stopil z letala. Poljaki v Fianciji se bodo lahko borili Važnost priznanja danskega osvobodilnega gibanja od strani Sovjetske Rusije na operaciji panes se je podvrgla opera-»31 Mrs. Antonia Stokel, z 15917 nitcomb Ave. Nahaja se v bolnišnici. Želimo ^^ajšnjega okrevanja! JI Racija za šunke urad v Washingtonu je fedil, da se s 1. avgustom zo-začne z racioniranjem šunk J boljše svinjetine ali "pork ^ • Koliko pointov se bo za-®Valo za funt, še ni bilo na-^anjeno. v rimu zopet telefon V (O.N.A.) Po odredi za- ®zniških oblasti je bila obnov-1U4 IZGRADITEV ZVEZNE DRŽAVE Naslednji govor v slovenščini je imel 1. julija t. 1. prof. Boris Furlan potom BBC kratkovalne radijske oddaje v Londonu: Široka mednarodna javnost se vedpo znova čudi ne le nad vztrajnostjo odpora narodov Jugoslavije, marveč predvsem nad vojaškimi uspehi, ki jih" NOV že leto za letom doseža proti nacifašističnim okupatorjem. Vprašanje, kako je mogoče, da so narodi Jugoslavije ustvarili iz lastnih sil vojsko, ki šteje nad 300,000 mož, organiziranih v desetih armadnih zborih in da veže ta vojska toliko sovražnih, nemških in kvizlinških visoko mehaniziranih in odlično opiemljenih divizij? Ta vojska ni nadaljevanje stare vojske, nasprotno, ustvariti se je morala celo proti volji in aktivnemu odporu vseh sil, zunanjih in notranjih, ki so kakorkoli predstavljala preteklost. In — kar tujca opazovalca še najbolj preseneča — je to, da izide NOV po vsaki sovražni ofenzivi močnejša nego je bila ob začetku borbe, da preide ona sama v ofenzivo, da se ustvarjajo nove partizanske brigade, novi osvobodilni odbori, izvede nova materialna in duhovna mobilizacija vseh odpornih sil naroda. Pri tolmačenju osvobodilne boibe narodov Jugoslavije svojim britanskim prijateljem imam vedno znova priliko opozoriti jih na eno okolnost, ki to borbo značilno opredeljuje in jo razlikuje od borbe drugih zaveznikov — ne glede smotra, ki je vsem skupen — pač pa glede sredstev, ki se mosajo prilagoditi posebnim prilikam. iTa razlikujoča in odiikujoča okolnost je v tem, da je pri yseh drugih zaveznikih današnji vojni napor le nadaljevanje in izraz državne organizacije obstoječe v tej obliki davno pred sedanjim konfliktom; država je ob izbruhu vojne samo- preusmerila vso svojo delavnost in izvedla totalno mobilizacijo vseh sil s ciljem popolne in končne zmage nad sovražnikom. Narodi Jugoslavije pa se v svojem osvobodilnem boju niso mogli naslanjati na obstoječo državno organizacijo. Nasprotno, prav v svrho osvobodilne borbe so morali iz samega temelja in povsem znova ustvariti vse one organe, ki so pii drugih narodih že obstojali in .so se mogli ob izbruhu svetovnega konflikta uspešno in učinkovito valorizirati. Ta značilnost osvobodilne borbe narodov Jugoslavije je gotovo edinstvena, to je zgodovinski pojav, ki bo ne le oznamenoval prelomnico v političnem življenju narodov Jugoslavije, mai'\eč bo, morda v vsej zgodovini človeštva, najbolj izraiut in jasno oblikovan piimer na končno kompliciranega družabnega procesa, ki ga imenujemo rojstvo države. Da rojstvu držav kumujejo vojne, je družboslovje že zdavnaj ugotovilo, vendar doslej ni bilo nikjer mogoče proučevati tega pojava z ono ne-posredno.stjo, ki jamči za popolnost in objektivnost znanstvene analize. Ex facto oritur jus, seje glasila rimsko-pravna maksima. iz borbe proti okupatorju na terenu je zrastla nova državna oblast, uči primer Jugoslavije. In, kar moramo v tem edinstvenem pojavu najbolj občudovati, je harmonična in organska rast. ^farodno-osvobodil-ni odbori prevzamejo vsled vedno večje aktivizacije širokih ljudskih množic bolj in bolj vlogo organov oblasti z raznovrstnimi upravnimi funkcijami. Iz potrebe po ko-o: dinaciji delovanja nastanejo harmonično višje oblastvene organizacije, in skladno se razvija vojaška organi-\ iZ partizanskih odredov v NOV, civilna admini-sti ac.' j ■ pa v samostojno državnost jugoslovanskih narodov lu v novo zvezno oblast jugoslovanske države. V boju proti skupnemu sovražniku se na terenu preizkusi usodna po v / nost narodov Jugoslavije, Slovencev, Hrvatov,, Srbov, : logorcev in Macedoncev. Noben narod Jugoslavije ne bi v ,/ ojem osvobodilnem boju uspel, če bi (Irro^i narodi nc- bi.: istočasno razvili svojega osvobodilnega gibanja, in naša . jva slovenska državnost kot izraz piintij^a samoodločbe, \ - 'čno s pravico do odcepitve, je nujno povezano s saiiiojtojno državnostjo in UM ff, %' fL .*>. « ^ -• ' , .. . s • T *' *'"""V' •• •*-*' 5i*^' ' ^ - ,-"^ ■^-•' '*''■•' (k' \;s* f- :'■>■ ■•'•';i.!-•' ' ,•■.•• -<.•. ••• . .,..v vW#Yl:'i : "Trg*.' :* X:/y!.\Sw!%:6:g « ■>•< ,~ • 1 •■^ • •" if \ 'i, f«. f („ I i.e. v .v ••• . v .••' -y^T '. -. . ' \ ^ ;, . y. v.;: ■ . < 'v. ,•• - ,'. •. v\ '\ '. • i v • .■. J - T\1 . o.' }'- w%\ . ' . • »i.» ..It , '.v.'.i' '.•.>s. - ' - > •^' , i. ' >• .*'■ • 1 •* - .v.' * ■* *v-' »v. r •• '-v^. '- -; .'. .'X: - >-.. A. wrV . - *X Zgornja slika na levi strani kaže dvoje otrok domačinov na Saipanu, ki z zani manje ogledujeta nekaj hrane in slaščic, ki so jima dali ameriški vojaki, kateri se nahajajo pred prostori, kjer se drži Japonce v ujetništvu. Srednji del slike kaže Gara pan na otoku Saipan, kateri je v ognju vsled bombardiranja od mornarice. Na desni pa vidite kako se z "jeepi" sledi četam, ki se bojujejo, da se ranjence takoj odpelje iz pozorišča bojev v ozadje fronte, kjer se jim nudi prvo pomoč nato pa odredi v bolnišnice. Iz partizanskega tiska (Ta članek je izšel v partizanskem časopisu "Vjesnik", 12. aprila 1P44). SIN PREDSEDNIKA BRITANSKE VLADE G. CHURCHILL, V NAŠI SREDINI Kakor je bilo že javljeno, je prispel v naš Vrhovni štab sin predsednika britanske vlade, gospoda Winstona Churchilla, major Randolph Churchill. Po bivanju pri Vrhovnem štabu, je sedaj prišel tudi na Hrvaško. U društvu političnega komisarja, Glavnega štaba NOVH, tovariša Rade Žigiča, je obiskal Narodno antifašistično vi-ječe narodnega osvobojenja Hrvatske, njegovih oddelkov in njegove ustanove. .Major Churchill je najprej o-biskal izvršilni odbor in tajništvo ZAVNOH-a. Tam so ga sprejeli in toplo pozdravili predsednik ZAVNOHa Vladimir Nazor, podpredsednik Andrija He-brang, tajnik dr. Pava Grego-rič in drugi. Major Churchill je pri tej priliki prišel za Vehko noč v neko vas, kjer je ravno takrat bral mašo mngr. dr. Svetozar Ritif, župnik cerkve sv. Marka iz Zagreba, in ki je v svojem govoru pozdravil odličnega gosta. . Major Churchill je tudi obiskal neko prireditev naše mladine in autočete naše vojske, in je tudi ta priredba postala spontana'ovacija bratstvu v o-rožju in zavezniškemu sodelovanju. Med drugimi oddelki ZAVNOHa, je major Churchill tudi o-biskal propagandni oddelek Pregledal je vse tiskovine, ki se tiskajo v naših tiskarnah in re zanimal za to, kako se vodi propaganda v višku borbe Na koncc je major Chiirchill dal izjavo za naše časopise. Na vprašanje: Kakšen utis ste dobili o Jugo slavi ji? je major Churchill odgovoril : "Moja glavna impresija je, da je partizanski pokret dosti boljše organiziran, kakor sem pa pričakoval. Vsi smo slišali o borbi, ki se bori in je ta sijajna borba zbudila vsakega v Angliji in Ameriki. Ampak nismo vedeli, da je organizacija tako popolna, posebno civilna oblast Kaj mislite o naši vojski? — Kar so naredili maršal Tito in partizani, bi moralo služiti kakor vzor^ in vzgled vsem zasužnjenim Oarodom Evrope. O ni so izpopolnili tehniko geril-3ke vojne, kakor še nobeden drugi. Krasna romantična povest je način, na katerem so zgradili iz ničesar tako sijajno vojsko, s tako sijajno organi zacijo. Tudi to je, kar je izzvalo največje občudovanje v Angliji in Ameriki. Ali ste videli težkoče, s katerimi se bori naš narod? Sigurno ste videli, da so mnogi kraji izropani in opuštošeni. — Vse sem videl. Videl sem čisto izropana ozemlja. Priše sem sem iz Bosne. Zgražal sem se, ko sem videl po celem 6-zemlju samo opustošena mesta Nikoli prej nisem vedel, da j: to opustošenje zavzelo tako ob ssžaost. Vasi požgane in opu stošene brez borbe. Sedaj razu mem s 'kolikimi težkoči se borita narod in vojska in koliko ta narod trpi. Ali veste, ali ste začutili, da je ogromna večina naroda za Naiodno osvobodilni pokret? — Povsod, kjer sem bil s: najde največje oduševljenje za Narodno - osvobodilno borbo. Kaj je na vas delovalo najmočnejše? — Na mene je največ deloval način, s katerim je partizansk, pokret uspel ujediniti vse elemente, iz katerih je sestavljena Jugoslavija. To je tembolj značajno, ker ie ta zemlja šla skozi vojno sestavljena. od različnih narodov. i enakimi.pravicami, a tudi dolžnostmi, vseh drugih narodov Jugoslavije. Vse te pridobitve so ])lod veličastne borbe, ki jo vodijo narodi Jugoslavije, borbe proti nazadnjaštvu in miačnjaštvu, borbe za resnično ljudske- like življenja. In ob veličastju te borbe se mora vsakdo začudeno vprašati, kako je mogoče, da so se nekateri, ki sebe imenujejo Slovence, a vršijo za račun gestapovskih kHminalcev rabelj-ske posle nad slovenskim narodom in vsemi drugimi narodi Jugoslavije? Naj ti zapeljane! v kratkem času, ki še preostaja, razmišljajo o usodi, ki jo na osvobojenem francoskem ozemlju doživljajo kolaboracionisti od strani francoskih ljudskih množic. Partizanski pokret je prešel lokalne razlike in je ujedinil vse narodne sile in razne elemente v Jugoslaviji. To je naredilo na mene največji vtis. To — poleg sijajnih dejanj na bojnem po lju — je resnično triumf državniške modrosti maršala Tita. Tukaj v Jugoslaviji se more videti v malem novo Evropo ki se tvori. Kakor bi vaša parti zanska borba morala služiti ka kor primer ostalim narodom tako bi morala služiti tudi poli lična zgradba. Maršal Tito je pokazal, da je ravno tako do ber državnik, kakor je vojak in jaz sem, prepričan, da bodo principi tolerancije in liberalizma, ki so tako karakteristič ni za Narodno - osvobodilni po kret, osigurati srečno bodoč nost Jugoslavije. Ali ste videU med našiini borci tudi žene? — Videl sem veliko žen borcev in jih občudujem. Drugače sem jaz bolj starih načel in nr vidim rad, da se borijo tudi ženske. Ampak kadar zasede eno državo sovražnik, je čisto razumljivo, da vsi zgrabijo o rožje. Tp nesrečo, da se mo rajo boriti tudi žene, nam j prinesel Hitler. Tudi v Anglij 30 Žene angažirane v vojni. Milijoni žen delajo v tovarnah, in stoiisoči so v uniformah. One obratujejo težke protiavijonske topove, služijo v laboratorjih itd. Še nekaj časa,smo se razgo-val jali. Major Churchill nam je povedal, da bodo zaradi intere 3a v našo domovino kmalu pri ili koiespondenti agencije "Reu čer" in časopisa "New York Times". Potem se je major Churchill prisrčno poslovil. Že eli smo mu srečno bivanje v lašem osvobojenem ozemlju. ^a časa obiska pri ekonomskem oddelku ZAVNOHa se je major Churchill posebno zanimal za ekonomsko stanje in za prehrano naše vojske. Na konju nam je povedal o organizaciji UNRA in je' priporočil, da čimpreje pošljemo poslance, ka-j tere je ta organizacija povabi-1 'a. j i Prihod majorja Churchilla V| našo domovino predstavlja nov znak priznanja, ki nam ga ka-' že Anglija, in nov dokaz tesne povezanosti našega pokreta in močnih zaveznikov. PISMO OD SINA Radio-govor prof. Borisa Furlana (BBC London, 3. maja 1944 v slovenščini) Nedolgo tpga in skoraj istočasno sem prejel dve pismi, poslani iz kaj različnih krajev. E-no je od hčerke v New Yorku, drugo od sina-partizana, ki je na položaju. Hčerka opisuje dan po snežni vihri, ki je divjala po New Yorku: "Sonce sije jasno, še je sneg po ulicah, a v zraku že diši po spomladi, še je sovražnik v naši deželi, a v zraku že diši po svobodi. Pesem naših ljudi odmeva po vsem svetu in mu o-znanja, kako koraka novi rod samozavestno v boljšo in lepšo bodočnost." Sin - partizan pa mi piše: "Ko sem dal nahrbtnik na rame in so zaropotali gojzarji po kraškem kamenju, tedaj se mi je nekako zazdelo, da sem prelomil s starim, ter da se je začelo drugo življenje. Nič več ni nemških uniform. Povsod zastavni tovariši v uniformah z zvezdo na Titovki. Povsod krepki vedri obrazi, polni vere v zmago. Prisega, katero je četa položila včeraj zvečer, je doživetje, ki ga ne bom nikjer pozabil. Sredi Evrope, terorizirane od nemških okupatorjev, si je mali narod pridobil toliko svobode, da more svobodno zborovati pod zaščito svojih brigad, svobodno peti svoje pesmi, ki done iz gore v gore, SS-ov-cem na vkljub." Da, prav praviš, sin moj, novo življenje je vzklilo iz starega, nov svet se poraja, in kar je bilo, je na vekomaj preč. Narod si sam, iz globin svoje bit-;iosti, gradi one like, družabno- i sti in državnosti, ki mu edini | morejo zagotoviti človeku do-' stojno življenje. Kako pravi | Cankar? "Prijatelj, globlje po-| glej! Ali ne vidiš, odkod te no-j ve sile? Življenje se drami v| nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji. Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. Ne boj se, narod se ne da o-slepariti, ne da si zavezati oči, naj ga vodijo po stranpotih, po močvirju, po temi — sam si bo lašol pot do solnca." Naš narod si je našel pot do solnca. Čudež preroditve, ki ga doživljajo Slovenci in Jugoslovani, vsi, ki so čistega srca in neskaljenega razuma, je bil mogoč samo zaradi sprostitve in mobilizacije ogromnih energij, ki so ležale latentne in neizrabljene v jugoslovanskih narodih. Te energije so potencijal-iie v vseh mavah, a avtokratski režimi jim iie dado, da bi se razvile. Z brutalnostjo, lokavostjo, in drugimi v tisočletjih preizkušenimi sredstvi nasilja in prevare jim uspe'narod opehariti, ga uspavati in' pretvoriti narodne mase v krotko in ponižno ljudstvo, ki blagoslavlja svoje pre-tvezne voditelje. Učinke sprostitve latentnih ljudskih energij so naši sovražniki, zunanji in notranji,; doživeli na lastni koži, in dobro se zavedajo nevarno;;ti, ki jim preti. Novi princip skrajne aktivizacije in mobilizacije vseh ljudskih energij tujora iz osnov preobraziti strukturo družbe in u-j stvariti doslej neslutene pogoje materija)nega napredka in du-, hovne veličine. Za napredek člo-' veških družb bo ta princip imel j iste učinke, kakor bi ga imelo i v naravoslovju odkritje principa sprostitve atomske energi-' jo. S silo in zvijačo bodo naši so-' vražniki, zunanji ia notranji, (Storili v;;e, da zopet zavladajo sproščenim ljudskim energijam in zavarujejo, sebi v korist in narodu v škodo, položaje, ki se v legalni terminologiji imenujejo pridobljene pravice. Naši sovražniki upajo, da se jim bo z raznimi fintami posrečilo narod uspavati in potlačiti sproščene energije v neke laži-prav-ne prekate. Toda nizkotna igr® ne bo uspela. Po dolgem razpo-vrstju nesmisla, zablod in žmot, po mnogih dejanjih intelektualne ter kolektivne krivde in šc več nespameti, ki oznamenjuje^ jo našo preteklost, je slovenski narod končno dozorel. V strahotnih preizkušnjah sedanjosti si med grmenjem topov in s puško v roki gradi lastno državnost, in ramo ob rami z junaškimi narodi Jugoslavije, skupen dom vseh Jugoslovanov. A-U je res mogoče, da nekateri kratkovidneži še vedno ne vidi' jo veličastja tega, kar ustvarja narod na terenu, in ali so reS še nespametneži, ki menijo, se more kolo zgodovine zopet zasukati v obratno smer in da se bo slovenski narod, dozorel v trpljenju in prečiščen v borbi, zopet vrnil na stopnjo ponižanega ljudstva, pasivnega objekta in neaktivnega subjekta zgo; dovine ? Eno bom obžaloval do kraja svojega življenja: da v najveličastnejšem trenutku slovenske in slovanske zgodovine n'" sem na terenu. Že dolgo je tega,, da sem stavil svoje skromne sile kot navaden vojak razpolago maršalu Titu. Trdn" upam, prijatelji, da bom še koncem borbe z vami. ki VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Val Dor, Quebec, "Kanada. V velikem gozdnem požaru, je, uničil vso naselbino Pascali^' jew hu'do zadel tudi slovensko družino John Jankovič. Ta dr"' žina si je v Pascalisu napravila svoj dom, katerega je zdaJ ogenj do tal uničil z vso pi-emi'^' nino in obleko vred. Za časa P"' žara sta^se starša s sinom hajala v Val Doru; doma je b''. la le hčerka, ki je rešila le maJ® obleke. VODJA POLJSKIH GERILCEV V LONDONU LONDON. (O.N.A.) — Pot uradni list Dziennik Polski j®., poročal, da je vodja poljskih g®'; rilcev, ki je pred kratkim p^'"' šel iz Poljske, prisostvoval sestanku poljskega kabineta. Vodja gerilcev, ki je čla" kmečke stranke, je poročal " splošni situaciji na Poljskem, ® posebnim poudarkom na probl®' me, ki so v zvezi z napredko"^ Rdeče armade. NOVA NEMŠKA ODEEDBA . ZA POLJSKO I LONDON, (O.N.A.) — Ura<^' ni poljski krogi so zvedeli, da nemške oblasti v anektiraH' Poljaki določile, da morajo ^ te, ki pridejo v te zone na pust, vedno nositi orožje v nosti. Ta dekret je odpravil prej^' nja pravila, po katerih voja^' na dopustu niso smeli nositi rožja, ker so bili ali napadeni oropani od partizanov, ali pa 3 bilo orožje prodano upornikol"' Sprememba je bila ukazal^®' ker so bili zadnje čase neoboi'" ženi vojaki vedno pogostejše i^l" padeni. Veliko jih je bilo ubi ali pa tako resno ranjenih, so bih nesposobni za fronto. iti" WARBOhOS 24. julija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTM BEG (Nadaljevanje) Pri tej priči je oglušljivo za-grmelo, kakor da bi bilo treščilo tik pred vrati. Hiša se je zazibala. 'Skedenj!" je zavpila Ela. *si so se prestrašeno zgnetli pri oknu. Nič niso mogli razločiti. • Martin je odprl "duri in od-storkljal ven. Hipoma se je vr-^il premočen do kože. Treščilo je v sesaljko," je dejal in vsi so se oddahnili. ^ "Dovolj hudo," je rekel Karli, cepeč na tleh. Amalija je v tem hipu dobi-^ privid, da leži Kaleb mrtev gumnu. žena je drgetala. Neurje je divjalo z naraščajočo silo še preko pol ure, na-ar se je iznenada, kakor je bi-0 nastalo, poleglo. Ozračje je postalo prosojno in se je ohla-'lo, nizki, raztrgani oblaki so Wteli proti vzhodu. Gnal jih je Veter, ki se ni dotikal zemlje, eter je zlezel izpod zofe. Nihče ni omenil Kaleba. Ko Je huda ura prešla, ie prišel 0^*0 v tak, lo ^®^oliko je završa- 0, eh? Toča se nas je izognila, Vzhodni strani so jo dobili," je dejal. Judita je takoj odhitela ven, oci So se ji srepo bliskale. Od-'"zela je na pašnik k ovcam, ki So Se premočene do ostrižene ko-2e drgetaje stiska'#). Dvignila je J^njčka v naročje in ga pritis-k sebi. Nato se je ozrla in ^^gledala moškega, ki je pri civorir' " : dijanskem poniju. Spoznala je : ponija. j "Kozjeoki!" je vzkliknila sa-! ma pri sebi. scnih vratih sedel na in- II. Ela je stopila skozi vrata. Ko je zagledala jezdeca, je obstala ko onemela in krčevito sklenila roke. Moški je skočil s sedla in mirno privezal povodec k stebru. Nato se je z dolgimi, počasnimi koraki približal Eli in snel klobuk s širokimi krajci. "Vrnil sem se, Ela, kakor sem bil rekel," je izprego-voril z nizkim glasom. "Zdi se mi, da sem te presenetil." Dekle mu je v zadregi podala roko. "Nisem — nisem za trdno vedela." je zamrmrala. "Ali so domači v hiši?" Ela je prikimala in si poravnala naočnike nad nosom. "Ali ne bi hotel stopiti v hišo? Kje si bil med viharjem?" "Kje da sem bil?" se je zasmejal fant, ko je stopal poleg nje proti hiši. "S ponijem naj-I deva zavetje v največjem viharju." Pripovedoval ji je, da je prebil vso pot od južnih jezer na j prostem in da namerava preži-' veti tako tudi ostalo potova-! nje do najsevernejše postojan-' ke ob veliki reki. "Bi li hotela iti z menoj?" je zašepetal v hipu, ko je odpirala hišna vrata. Ela je povesila' oči pred njegovim temnim obrazom. Fantu so ležale oči izredno globoko v 2?.®^ above is an Army officer accepting a "Duck" kom the children of "owin School at Fontiac, Michigan, purchased with\their sales of War ____Bonds. jamicah. Bile so rumenoolivne barve, kozjim podobne. Bil je Škot, ali kri mu je bila v dveh kolenih pomešana s kreolsko. Do prejšnjega leta je služil pri Kalebu Garu tri leta za hlapca. Stopila sta v hišo. Kaleb ga je pogledal. "No — " je dejal in stopil korak naprej, da bi segel Mal-colmu v roko. "Malcolm se je torej vrnil! Kako je kaj s teboj — kako je kaj, dečko?" Malcolm je raztegnil ustnice in segel v roko Amaliji in Martinu. Kaleb je hotel s svojo prisrčnostjo dokazati, da mu fantov prihod ni povzročil zadrege, četudi je vsakdo v družini na tihem domneval, da je fant Eli več, nego bi ji smel biti. Ela je stala zadaj in je mazala z maslom preprečence, ki jih je bila vzela iz peči, ko je Malcolm odgovarjal Kalebu na njegovo izpraševanje o potovanju. "Saj lahko vzamemo Malcil-ma za nekaj dni pod streho, kaj mamica?" je namignil Kaleb in se obrnil proti Amaliji. "Moraš se spočiti, preden odrineš naprej." Malcolm se mu je zahvalil in rekel, da se je v Yellow Postu dogovoril z Erikom Bjarnasso-nom, pomagati mu malce pri izdelovanju čolnov, in da mora zaradi tega že d revi kreniti na zapad. Malcolm je šel z Martinom in Kalebom k sklednju- Ela je pričela pripravljati večerjo, a A-malija je odšla medtem na vrt gledat, ali niso morda paradižniki trpeli škode. Eli je proti njeni volji klicalo mlado srce po svoji pravici, ko je bila sama. Imela je od M%lcolma samo majhen spomin: preden je fant odšel po svetu, jo je v poltemi ko sta molzla, poljubil in jo nato na mah prosil, naj ga čaka, dokler se ne vrne. Potem je bilo vsega konec. Ela je hodila za svojim opravilom z občutkom, da ji dan le ni tako silno dolgočasen. Toda nihče ne sme tega zvedeti, nihče ne. Solze so ji pripolzele y oči, ki jih je pa prestrašeno naglo obrisala, ko so zaškripala vrata. Bila je Linda, ki je mirno kakor vselej prišla v hišo. Stopila je bliže k Eli in jo objela okoli pasu. "Kdo je tisti mrki človek pri vašem očetu, Ela?" je vprašala- "Oh, zgolj njegov nekdanji hlapec," je odvrnila. Linda je čutila, da je dekle dejala "njegov." Očividno je bilo vse okoli hiše "njegovo," celo hlapec. Radovedna je bila, ali ni tujec morda tisti, o katerem je govorila Judita. Zdelo se ji je, da je prišel kakor vihar neznano odkod. Linda je pogledala skozi ok- no proti zapadu, kjer se je ve-čerilo ob brezozlačnem rožnatem žarenju. Krasno bi bilo mahniti jo ob tem času po gozdni poti, ko je drevje od dežja oprano in blesteče. "Kako bi me veselilo, če bi utegnili iti z mano na kratek izprehod," je dejala učiteljica Eli. "Zdaj po neurju je tako mirno zunaj." "Moram pripravljati večerjo," je-odvrnila Ela- "No, pa poj dem nemara sama." Ko je Linda odšla, je stopila Ela nalahko k vratom ter uprla oči proti skednju. Na živinskem gazu, ki se je vil po pašniku, je zagledala Malcolma in Kaleba, ki je s širokim zamahom roke kazal proti jugu. Prizadevala si je, da bi sledila kretnjo roke in uganila, kaj Kaleb pripoveduje Malcolmu. Za to Kalebova prisrčnostjo se je nekaj skrivalo. Nagibi tega hlinjenja bodo kmalu prišli na dan. Nekak izredno strog ponos je branil Eli, da bi se upirala svojemu očetu. Njen upor bi dokazoval očitno, da se zaveda očetovih napak. Kaleb ji je bil oče, zategadelj bi se bila morala vsaka krivica, ko jo je bil storil on, nujno odražati na njej. Potemtakem si je prizadevala na tihem, da bi o-pravičila njegov način življenja in njegovo razmerje do zadev na farmi To njeno prizadevanje se je bolj in bolj poglabljalo. Malcolmov prihod in njegov vpliv na njeno življenje je bil zdaj nekako podoben optični prevari na morju. Z vsem srcem ga je smatrala za čvrst del kopnega, četudi se je zavedala, da je le privid, ki se ne more uresničiti. Sanje niso bile še nikoli resnica. Stala je na pragu, drobno dekletce z rdečimi rokami in ploščato brado. Njene velike, ši-rokorazprte oči, ki so ji dajale nekak videz lepote, so opazovale možakarja na polju, dokler se nista obrnila in odšla na jugovzhodno stran proti lani-šču. Bila je radovedna, ali se ne bo Malcolm ozrl nazaj in je opazil na pragu; toda domislila se je, da v tej razdalji ne bi mogla razločiti, ali bi se ozrl ali ne. Zdajci sta se Kalebova in Malcolmov a postava strnili in pogoltnila ju je bledina lanišča. Ela si je pritisnila roke na oči in se je odstranila s praga. (Nadaljevanje) venskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24, septembra, nedelja. — Žen-: ski odsek SDD — ples v Slo-. venskem delavskem domu na; Waterloo Rd. ' 1. oktobra, nedelja. — Ženski! . odsek SDD — ples v Sloven-' skem delavskem domu na Wa-' terloo Rd. j 7. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 —! ples v dvorani Slovenskega: delavskega doma na Waterloo Rd. j 8. oktobra, nedelja. — Čitalnica SDD — prireditev v dvorani S. D. Doma. 21. oktobra, sobota. — Ženski odsek SDD — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Društveni koledar NO FATS —NO FASHIONS tveryone thrill* with pride 4t the »mart appearanc* of our girl« In yi^Korm, particularly in their cool-iLuklng mummer outfits. In this group are Spar Seaman Jennie DIetz, of Hollywood, Cal., In grey and whit« »triped seersucker; Army Nyrs« Lt. Alice E. Hall of W. Plttston, Pa., In oUv* drab^ light weight tropical 'worsted; Wac Pvt. Lois B. Bisbey, of Houston, Texas, in her off-duty dress of beige shantung; Marin« >. Mary Ann Doherty, of Pierre, S. 0. in green and white striped seersucker: 4nd Wave Seaman Fir*t CI«** Betty Matney of Ashland, Ky. in grey and white seenucker. Women out of uniform have a part In provid-'•■g these uniforms if they save their used kitchen fat, because used fat is necessary in processing «11 Ub-rlc, as well as dyes. Used fat is also an inaredlent in the tanning of leather b^gs and shoes. 30. julija, nedelja. — Društvo "Soča" štev. 26, S. D. Z. priredi piknik v Domu zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 13. avgusta, nedelja. — Društvo "Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16. septembra, sobota. — ženski odsek Slovenskega delavskega doma — ples v Slo- KID SALVAGE W? Q\M WHERE THE FUEL GOES 22. oktobra, nedelja. — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo "Road. 28. oktobra, sobota. —/Mladinski odsek Slov. ženske zveze ples v v S. D. Domu. 29. oktobra, nedelja. — Društvo Washington št. 32 S. Z. Z. prireditev v S. D. Domu. 5. novembra, nedelja. — Ženski odsek SDD — Ples v SDD. 12. novembra, nedelja. — Dr. "V boj" št. 53 SNPJ — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor S'D D — prireditev v SDD. 26. novembra, nedelja. — Skupni krožki Progresivnih Slo- venk — prireditev v SDD. 3. decembra, nedelja. — Društ-tvo Združeni bratje št. 26 S. N. P. J. — ples v S. D. Domu. 10. decembra, nedelja. — Ženski odsek S. D. D. — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 10. decembra, nedelja. — Krožek štev. 3, Progresivnih Slovenk priredi igro v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 25. decembra, ponedeljek. — So-ciahstični klub št. 49 J ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — Silve-strova zabava v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. FARMERS in the Corn Belt used '' over one billion gallons of gasoline and kerosene in their trac> tors last year. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom m prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga in skrbna mati Viktorija Demoizes ROJENA MALIČ Zatisnila je svoje blage oči dne 8. julija 1944. Pogreb se je vršil dne 12. julija iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeromija na Lake Shore Blvd. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Pokojnica je bila stara? 55 let in doma je bila iz Sveta pri Kamnu. V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence in cvetje v zadnji pozdrav pokojniki. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. J. De Mojzes, Mr. in Mrs. R. K^rbert, Mr. in Mrs. C. Blanc, Mr. in Mrs. Šabec in družini, Mr. in Mrs. Anton Glažar in družini, Miss Wanda Glažar, družini Frank Celin, Frank Jagodnik in James Ruzič, Tool Room Employees of National Acme Co., Bench Dept. Plant No. 1 Marquette Metal Products Co., družini Anton Zadnik, Mr. in Mrs. Kimpelman, Mr. in Mrs. Steel in družini, Mr. in Mrs. Buklas in Katherine, Frank Baznik in Frank's Cafe, društvu Blejsko jezero št. 27 SDZ, podružnici št. 41 Slov. ženske zveze, kakor tudi Mrs. Svetlin in Mrs. Keb-hurst, ki sta nabirale za cvetlice med sosedami. Najlepša hvala vsem, ki ste prispevali. Ker je imen preveč, da bi posamezno omenjali, bodi še enkrat izrečena najlepša hvala vsem sosedom na E. 170 St. in okolici. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Louis Malič in družina, Mr. in Mrs. Joseph Šabec, Mr. in Mrs. Anton Vadnal, Mr. in Mrs, Ralph Skolar, Mr, in Mrs, C, Graham, Mr. in Mrs. Andrew Šturm, Mr, in Mrs. Anton Keršman, Mr. in Mrs. Anton Jagodnik, Tracy Ave,, Mr, in Mrs. Louis Mavrick, Mrs. Trebec, Margaret Tomsic, Mr, in Mrs, F. Benčič, Mary Sezun, družina Zupančič, Mrs. Jennie Gombač, Mary Ivančič, M(. in Mrs. Anton Jagodnik, Mohawk Ave., Mr. in Mrs. J. Kern, Mr. Matt Žejn, Mrs. A. Gubane, Mr. in Mrs. Jursinovič, Mrs. Strnad, Mr. in Mrs. Barbo, Mr. Frank Baznik, Mrs. L, Čebular, Mr, in Mrs, Frank Germ, Mr, in Mrs, Barberič, Mr. in Mrs. Jelenič, Mr. in Mrs, Bostjančič, Mr, in Mrs. Frank Slejko, Mr, in Mrs, Louis Shelko, Mrs, Oshaben, Mr, in Mrs. Mihalich, Mr. in Mrs. Morel, Mrs. A. Kresel. Naša globoka zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu Hvala onim, ki so se pnšii poslovit od'pokojnice, ko je ležala na mrtvaškem odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeno zadnjo pot na mirodvor. » Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko poslugo. Hvala Rev. Haridy, duhovnu pri cerkvi sv. Jeromija za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za lep nagovor. ^ ^ Zahvala tudi pogrebcem od društev, ki so nosili krsto, kot tudi tajnici društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, Mrs. Mary Marn, in predsednici podr. št. 41 Slovenske Ženske Zveze, Mrs. Mary Laušin za lepe poslovilne besede ob krsti. Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na en ali drugi način prispeval, prosimo, da nam oprosti, ter se mu isto najlepše zahvalimo. Odšla si od nas, ljuba mati in soproga! Prerano si nas zapustila in želimo, da boš našla v tuji ameriški zemlji, mir in pokoj. Nikdar Te ne bomo pozabili, in Tvoj spomin bo ostal v naših srcih za vedno. Spavaj mirno: Žalujoči ostali: JOSEPH DEMOJZES, soprog; F 2/c JOSEPH, PFC. VICTOR IN PFC. WILLIAM, sinovi; RUTH KIMPELMAN DEMOJZES,sinaha; LOUIS MALIČ, brat v Cle-velendu; FRANK in JOSEPH, brata ter LOUISE, sestra v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 24. julija 1944. STRAH 4, ENAKOPRAVNOST 24. julija, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran '"0 I B B SI (Nadaljevanje ) "Ne bodita vendar," ju je zavrnil Bregar; "ta strah je iz mesa in krvi. Strahovi ne nosijo zlata in draguljev ter ne pretakajo solza. Noben duh se ne prestraši, če mu stopiš iznena-da za hrbet. In če hoče s pota, mu ni treba bežati in se skrivati za skalami, ampak lahko na licu mesta izgine." Prerekali so se dolgo č -a s a semintja in končno je Bregar dejal: "Kako da nisi šel k njej ter jo zagrabil? Saj včasih nisi bil taka tapca! Na ta način bi se bil prav lahko prepričal, kaj je bilo tisto strašilo!" "Svak, tudi ti bi si ne bil u-pal, če bi bil na mojem mestu." "Jaz? Bi videl, kako naglo bi se pobotala s tvojo prikaznijo! Človek; ki ima mirno vest in krepke roke, se ne sme ustrašiti ničesar. Ce hočeš, grem še nocoj v najhujši temi na Kam-njek, da ujamem ali napodim to belo-črno ženo." %a Boga, France, ne govori mi tako pregrešno!" ga je prosila žena v strahu: "oni svet ne pusti, da bi se norčevali iz njega!" "Ta žena ni iz onega sveta", jo je zavrnil mož. "Čeprav ni, ali to vem, da ne pomeni nič dobrega." "Zalka, bodi mirna in ne delaj se tako otročjo! Ni drugega kako prazen strah!" Bregar se je pozno v noč pomenkoval s svojim svakom ter mu izkušal dokazati, da je tila njegova prikazen prevara ali sleparija. Toda ta se ni pustil pregovoriti. Samo to je končno obljubil svojemu prijatelju, da bo popolnoma tiho o svojem čudnem doživljaju, dokler se ne bo izvedelo kaj natančnejšega o skrivnostni ženi. II. Naslednji večer — bilo je v ponedeljek — sta sedela Bregar in njegova žena v svoji spalni sobi. Zalka je nalahno zibala zibelko, v kateri je spa-val mali Francek, nežno dete, kateri jima je dal Bog pred dobrim pol letom. Bregar je bil velik, krepak, pa tudi lep mož s temnorujavo obrobljenimi očmi in kostanjevimi lasmi, ki so se pa na sencih začeli že nekoliko beliti. Po pravici bi jih seveda še ne bilo treba, — dasi jih je bilo le malo, — kajti star j še ni bil trideset let. Tudi glo-I boke, deloma z bolečinami zdru-, žene gube med visokimi, kras-I nimi obrvmi mu niso vtisnila mnoga, ampak težka leta, katera je mladi mož že moral preživeti. Bregar je. bil pravzaprav doma iz Radovljice. Komaj je stopil v mladeniško dobo, ga je gnala neka notranja sila po svetu, tako da mu doma ni bilo več strpeti. Stopil je kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper turške pesjane in z njo prišel na južno štajersko mejo. O naporih, ki jih je moral prenašati in o nevarnostih, v katerih je živel tam doli, pozneje ni rad pripovedoval. Pač je povedal, in to večkrat, da se je boril v marsikakem vročem spopadu s Turki in da je nekoč v najhujši borbi rešil življenje svojemu poveljniku Krištofu, radovljiškemu graščaku. Ta mu je za to hrabro delo podaril kot plačilo veliko vsoto denarja. Pozneje je bil v ^ nekem spopadu France sam ranjen in ne bil bi si rešil življenja, da ga niso o-teli. mimoidoči popotniki in mu skrbno stregli. Rana na plečih se mu je zelo počasi celila in zato je izstopil iz najemnišk« čete. Kupil si je s podarjenim denarjem na meji precej obširno posestvo, a ker pri njem ni i-mel sreče, ga je kmalu zopet prodal in domotožje ga je slednjič privedlo aopet nazaj domov na Kranjsko.* Doma so mu medtem pomrli vsi najbližji sorodniki; zato je hodil nekaj časa ves potrt in žalosten semtertja in se ni mogel umiriti. Pogosto si ga lahko videl v cerkvi, kjer je pokonci kleče pobožno moUl. Pozneje je začel zahajati na Brda, in vselej, kadar je prišel tjakaj, se je ustavil nekoliko pri vratih Anželjeve hiše. Čez pol leta, odkar je prišel domov, je kupil na Brdih malo posestvo, podrl staro, zrahljano in že razpadajočo kočo in postavil na istem mestu novo prijazno in lično hišico. Ko je bila hiša dovršena, ni minilo več pol leta, ampak samo štirje tedni, in že se je v novi hišici vršilo ženitovanje — Anželjeva Zalka se je preselila semkaj in lepa hišica je bila skoro premajhna za veliko novoustanovljeno srečo Francetovo in Zalkino. Odslej Franceta — mladega Bregarja — nisi videl nikdar več žalostnega, marveč D NOVE URE Sporazumno z vsemi ti'govinami z železnino v naši naselbini, bodo naše trgovine odslej odprto kot sledi: Dnevno od 8. z j. do 6.30 zv. ob sredah od 8. zj. do 1. pop. ob sobotah od 8. zj. do 8. zv. Grdina Hardware Smrekar Hardware 6127 St. Clair Ave. 6112 St. Clair Ave. Kalan Hardware Zavasky Hardware 6421 St. Clair Ave. 6011 St. Clair Ave. II ROME—Soundphoto—In the Vatican shortly after the liberation of Rome, the Pope received newsmen in his apartment and blessed the group. After talking with them at the audience, which was marked by its informality, His Holiness presented each of the American and British newsmen a Rosary and a picture of himself. American and British soldiers are also in the group around the Pope. vedno je obdajal njegove ustne lahek nasmehljaj in tako obse-jal ves njegov obraz. Pa je imel tudi ženo, ki mu je bila v vsem svojem obnašanju popolnoma enaka. Tudi Zalka je bila namreč vedno vesela, hitra kot srna, s svetlomodrimi očmi, na glavi je nosila dvoje zlatosvetlikastih debelih kit; njen obraz je bil tako bel in rdeč in zraven tega pa tako o-troško mil, da je z njega odseval vedno izraz nedolžnosti. Njen milodoneč in jasen glas je prepevajoč oživljal vsak dan celo hišo: skratka, Zalka je pri nesla novi hiši zares srečo in veselo življenje. Nocoj je pripovedovala Zalka svojemu možu neko evangelijsko zgodbo, katero je znala že iz otročjih let. Ko sta dokončala to pobožno tvarino, vpraša naenkrat Bregar: "Zalka, ali se še bojiš bele žene?" "Če si ti pri meni, France, se ne bojim ničesar," se mu sladko nasmehne žena. "In vendar si ti moj angel varuh, ki me varuješ kot otroka in mi niti za trenotek ne odtegneš svojega nadzorstva," jo veselo zavrne mož. "Ali pa nimaš tudi dobro in prijetno pri meni?" ga vpraša Zalka, željno pričakujoč odgovora. "Seveda, seveda, ljuba žen-ka," ji zatrjuje France, "predobro in preprijetno! Odkar si ti pri meni, sem šele začel živeti. — Vse prejšnje se mi zdi kot sanje." "In nič kaj prijetne sanje niso mogle biti," ga hitro prekine žena; "veš France, preden sva se poročila, si begal okrog ves zbegan in kakor napol neumen, in če bi te jaz tudi ne bila imela tako rada, bi te bila morala vzeti v zakon že zaradi tega, .ker pi se mi tako smilil . . . toda o svojih življenskih sanjah mi pa pravzaprav nisi še prav nič povedal in vendar mora mož raz-odeti ženi vse svoje skrivnosti." "Težkih in neprijetnih sanj človek ne pove rad," je odgovoril France nekoliko bolj mračno, "zakaj zopet bi se spomnil vsega in bi moral postati žalosten. — žalostnega me pa ravno ne maraš videti." "Ne, prav gotovo ne! In če bom jaz imela kdaj kake neprijetne in težke sanje, pa ti jih tudi ne bom povedala, le zapomni si, ti nezaupnež! Seveda, obljubim ti, da težkih in hudih sanj sploh ne maram imeti, če si ti pri meni," je nadaljevala veselo in nežno in mu dobrovolj-no pogledala v oči; on pa ji je ovil hvaležno svojo roko okrog vratu. Medtem se je zbudil otrok in začel jokati. Zalka ga je dvignila iz zibelke in ga ujčkala na svojih belih rokah. Toda otrok se nikakor ni dal pomiriti. — Tedaj je raztegnil oče svoje roke proti njemu in rekel: "Francek, pojdi k meni!" Otrok se je takoj umiril, raztegnil svoji ročici proti očetu in se zasmejal z vsem obrazom. 0-če ga je posadil ves srečen na svoja kolena — bil je zares lepo dete z voščenobelimi laski in svetlomodrimi, velikimi očmi. Čimbolj ga je ujčkal in ljubkoval, tem živahnejši je postajal otrok in tembolj se je smehljal njegov angeljski obrazek velikega veselja in sreče. "Francek, pojdi zopet k meni!" fee mu dobrika Zalka. Otrok se hitro obrne od nje in se krčevito oprime očetovega vratu. "Francek, zdaj te pa ne maram več", otročje-jezno zatrjuje mati. Mož je medtem naslonil svojo glavo na otrokove prsi in ko je dete s svojima ročicama gladilo njegove lase, se mu je dobri-kal: "Francek, kaj ne, da si moj! Seveda si moj — ti ljubeznivi otrok!" — Nato ga je poljubil na snežnobelo čelo. Zalka pa mu je očitala prisiljeno-jezno, ko je vendar njeno oko kar žarelo sreče: "Ti mi otroka popolnoma odtujiš; zdaj hoče biti le pri tebi. Podoben ti je pa tudi tako, kakor bi se ti gledal v zrcalu." (Dalje prihodnjič) Mali oglasi ZAKAJ BI PLAČALI VEC ZA POPRAVILA FORNEZOV, KO JIH MI NAPRAVIMO ZA MANJ Mi upostavimo, popravimo, in sčistimo z vacuum forneze vseh izdelkov, parne kotle in thermostat kontrole, po predvojnih cenah. Pri novih fornezih nudimo dobo treh let za odplačevanje, brez takojšnjega vplačila. Pregledni proračuni brezplačni. V biznesu v Clevelandu smo že 17 let. GLAVNI URAD HE 7496 Ob večerih in nedeljah GL 3491 Podružnica na zapadni strani MA 6335 Za delavce Slovenska zadružna zveza isce MESARJA za svojo glavno trgovino na E. 152 St. Dobra plača in dobri delavski pogoji. Zglasiti se je pri poslovodji LOUIS IŽANCU, 667 E. 152 St. Otv/ Opomini glede raci-joniranja SLADKOR Znamke št. 30, 31 in 32 so sedaj veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. MESO, MAŠČOBE Bdeče znamke A 8 do Z 8 so veljavne do preklica. PROCESIRANO SADJE IN ZELENJAVA Modre znamke A 8 do Z 8 in A 5 so veljavne do preklica. GASOUN V 17 državah na vzhodu, je kupon A-12 veljaven do 8. avgusta. V drugih državah je v veljavi kupon A-12, in sicer do 21. septembra. Za delavce "But how can we know what the Americans are planning to do next if they DON'T TALK ?" SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ. DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, dm,bo čimprej poraženo osliče in vse, kar ono predstavljat Mali oglasi THE VOGT "ELECTRIC DISTRIBUTING CO. 8830 Euclid Ave. SWeetbrlar 1434 Popravljamo vsakovrstne avtne In hišne radio aparate — posebnost na pliono-combinatlon." Harvard Moving Co. 9008 Harvard Ave. DI. 2569 — DI. 5973 Selimo kadarkoli in kamorkoli Zanesljiva posluga Stanley Way, poslovodja Priporočilo hišnim gospodarjem • Sedaj je čas, da daste vaše hiše nanovo prebarvati. Mi vam naredimo prvovrstno delo. Se priporočamo za naklonjenost. VICTOR KOVAČIČ 1253 NORWOOD RD. EN. 2549 , SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vaSetnu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATLJICE — Operite JiJi — Strite Jih — Shranite Jih — Oddajte Jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani; prvo nedeljo v mesecu; na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu Ali ste potrebni vitaminov če se počutite trudne in nervozne, zaužite vitamine, ki so najboljši na trgu. Dobite jih v naši lekarni za 97c. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10, zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. to« GUARANTEED $1.00 VALUE Send film negative of your favorite photo to Thrifty Dan with only lOc (either coins or atampt) — you will promptly receive TWO 6x9 Luxurtoo« cnlargetnents on beautiful, double weight Eaatman Portrait paper. Satimfactio# or money back guarantee. Thit "get •oqnainted** offer ta limited so a«t now. your Mm #r nogoflv# oi*-|wst IS« for TWO •ntbrgemoni«, 4 W fm do m* (mc* « Mm wgaMw. Mild • pklw# m iMptkot, bW wwW# • )Sc ••tr4 f«r g I« THRffn DAN "Hm Crnneni Man* AVI. ml COTTAOI OHOVI >T. GRAND RAPIDS 3, MICHIGAN for TWO beautiful photo eniardement Največja trgovina s stenskim papirjem in barvami v Ohio. Prodajamo llnolejške preproge po zmernih cenah. U. s. Wallpaper & Paint Co. 6000 Euclid Ave. Išče se stanovanje 8 7 ali 8 sobami, najraje hišo za eno družino; s fornezom. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN. 6377. Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 MOŠKE IN 2ENSKE 86 potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62V^c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, ^ ste fizično sposobni za delo, Id ga imamo za ras. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. Mali oglasi Išče se 4 ali 5 sob spodaj, za družic® brez otrok. Najraje med E. 60 E. 74 St. Sporočite po 5. uri p"" poldne na 1021 E. 77 St., in vpr»" šajte za Mrs. Kovačič. Gostilna naprodoj v Euclidu, v slovenski naselbi"'" Imate priliko kupiti 600 jev žganja. Za dogovor pokli^' te IV. 9510 ali IV. 7209. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 30l^ Prvovrstna popravila na vseb vrst radio aparatih Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 8CHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 CHICAGO, ILL.—A refrigerator needing no de-frosting, with * separate compartment holding tAV"' bushels of frozen food, and ultra-violet ray Sterilamp to kefP foods fresher and longer withoUj odors, is embodied in the unusufj, model shown above and which be offered to American hous^j wives after the war. This unusU* post-war model, styled by Aditi'r®'/ is no larger than convention^, models and yet it will contain ® of the above features throuS spreading the hidden cold-produc ing coils over large flat surface®' Thiy new idea also provides _ molst-cold compartment for keeP" ing regular foods and eliminate tl/e use of covered dishes. ___^ Proda se grocerijo in mesnico v sloven®'^' naselbini; z poslopjem ali Za podrobnosti vprašajte pri TISOVEC, 1366 Marquette B"' ENdicott 4936. ^ Prinesite vai star radio »P* rat ekspertnemu mehanik^. Vršim popravila na vsakovrstnih delkih. Delo jamčeno, cene zmern* Burke*8 Radio Shop 607 E. 140 St. od 4. do 9. zv. tekom poletja