DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 221
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Ameriški legijonarji zahtevajo preiskafo o hillerizmu
New York, 20. septembra.— Tu je bila včeraj otvorjena Največja konvencija, kar jih še Pomni organizacija bivših ameriških vojakov — The American Legion. V otvoritvenem govoru je narodni poveljnik American Legion, Harry Colliery, zahteval od vlade, da začne takoj preiskavo o poslovanju Hitlerjevih pristašev v Ameriki. "Zadnja konvencija," je dejal Colmery, "nam je dala mandat, da začnemo z neizprosnim bojem proti komunizmu, fašizmu in hitlerizmu. — Nemška vlada namerava organizirati v Ameriki nacijsks skupine, češ, da bo s; temi skupinami uspešno vodila boj proti komunizmu. To je nesramen napad na svobodne ameriške ustanove! Amerikanci imajo pravico postati komunisti, dasi se bo American Legion branila proti . njim do skrajnosti. Toda od zunaj Amerike nam ne bo nihče za-povedal, kako naj se gibljemo in kako naj vodimo svoje zadele. To je svobodna dežela. Mi si izberemo lahko vsako vlado, o kateri mislimo, da je dobra za nas, toda tujezemci nam ne bodo diktirali. Borili se bomo proti vsem formam diktatorst-Va, najsibo to fašizem, hitlei,--i?pm ali kpmuiiUKioi.. skupine nameravajo vpeljati suženjski sistem vlade in pro-iti temu se bo boril sleherni Amerikanec do skrajnosti. -o-
WPA administracija gleda na.čelrto leto . delovanja. Relifni problemi m se zmanjšali, toda še so milijoni brez dela
Washington, 20. septembra. Relifni business ss je zadnje Čase zmanjšal. Uprava WPA v Zedinjenih državah je tekom zadnjih treh let potrošila več denarja in zaposljevala več delavcev, kot vsako drugo podjetje na svetu.
Samo v fiskalnem letu 1936-1937 je vlada potrošila za javna dela, večinoma za plače WPA delavcev ogromno svoto $2,500,000,000. Pri tem je bilo zaposljenih tekom leta pri raznih WPA projektih do 2,-500,000 ljudi.
Za fiskalno leto 1937-1938 jc namenjenih samo $1,500,000,-000 za WPA dela. Od tega se bo preživelo nekako 1,800,000 delavcev.
Te številke nam kažejo, da je zvez. administracija zmanjšala svoje delovanje pri WPA projektih za nekako 35 odstotkov. Zvezna vlada ne daje več direktnega relifa. Za to vrste relif morajo skrbeti posamez-
ne države in mesta.
Četrta zima prihaja, odkar je bil vpeljan zvezni relif, takoj za tem pa relifna WPA dela. Največje število relifnih delavcev je bilo na delu v zimi leta 1934-1935, ko je bilo j pri raznih projektih zaposlenih skoro 4,000,000 ljudi.
Od tedaj naprej pa je zvezna vlada začela utrgovati relifna dela, kajti privatne industrije so tekom zadnjih dveh let zaposlile nekako 1,500,000 brezposelnih. Kljub temu je pa še vedno več milijonov brezposelnih v deželi.
Natančnega števila brezposelnih v Ameriki danes nihče ne ve. Radi tega je kongres dovolil gotovo svoto denarja — enajst milijonov dolarjev — da se število brezposelnih pre-šteje in dožene. Na podlagi tega števila bo vlada odredila svoj nadaljni program za bodečo zimo in vse do 30. junija, 1938.
4O?C0S Kitajcev zajetih od Japoncev na Sangaj trositi
Šangaj, 20. septembra. Šesti regiment ameriških marinov, ki je pravkar dospel iz San Diega v Šangaj, se je včeraj izkrcal ob obrežju ob silnem radova-nju kitajskega naroda. V istem času se je vršila strašna zrakoplovna boi'ba med Kitajci in Japonci, jjombe so padale na debelo, toda noben Amerikanec ni bil ranjen. Iz ■ japonskih virov se poroča, da so Japonci obkolili v gozdovih južno od Cočova nekako 40,-000 Kitajcev. Ista poročila naznanjajo, da je bilo včeraj tekom japonske ofenzive ubitih 6000 Kitajcev. Boji so se vršili južno od Peipinga. Japonci so včeraj obvestili vse tuje-zemske konzula v Nankingu, glavnem mestu Kitajske, da se nemudoma umaknejo iz mesta, ker nameravajo Japonci Nanking popolnoma porušiti.
Jeklarski štrajk je zapustil v državi Ohio 9,800 delavcev brez dela, ki ne vedor kako se bodo brez denarja prehrani!! skozi zimo
Cleveland, O. — Jeklarski štrajk, ki je nastal letos v Cle-velandu in po bližnjih vzhodnih mestih, je sicer mrtev in zgubljen, toda za seboj je pustil 9000 poštenih delavcev, katerim so pošla vsa sredstva za nadaljno življenje.
Nad 3000 teh delavcev se nahaja v Clevelandu, ostali pa v Warrenu, Massilonu, Cantonu, in Youngstownu. Zima prihaja in ti sicer pošteni delavci nimajo ne denarja niti kredita. Dvomljivo je, če bi dobili kje delo.
Unija jeklarskih delavcev, ki pripada k C.I.O. se sicer trudi, da s svojimi malenkostnimi denarnimi sredstvi naredi, kar'
DELAVCI V CLEVELANDU SE ORGANIZIRAJO ZA IZVOLITEV McWILLIAMSA
Stalin je dal zopet pomoriti 26 Rusov
Moskva, 20. septembra. Iz Kabarovska, Sibirija, se poroča, da je bilo tam obsojenih v smrt 26 nadaljnih ruskih "zarotnikov." Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. Vsi obsojenci so bili uslužbenci na sibirski železnici. Očitali se jim je, da so v zvezi z japonskimi vohuni sabotirali sibirsko železnico. Obsojenci so bili vsi prominent-tti v komunističnih vrstah in pristaši Trotzkya. Med obsojenimi sta bila tudi dva kmeta, ki sta bila spoznana krivim, da nista obdelala dovolj zemlje.
Zadušnica
Za pokojnim Joseph Princom se bo v četrtek ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica ob priliki osmine smrti ranjkega. Prijatelji in sorodniki pokojnega so prijazno vabljeni.
Poravnan štrajk
Štrajk pri The Cleveland Chain & Manufacturing Co. v Garfield Heights je bil včeraj Poravnan, štrajk je trajal sedem dni. Kakih 400 delavcev, veČinoma kovačev in njih podočnikov, se je udeležilo štraj-ka. Delavcem se je dovolilo 6-°dstotno zvišanje plače. Podpora štrajkarjem
Unija jeklarskih delavcev nasanja, da razdeli tedensko $4.000 med štrajkujoče jeklarje delavce. Ker je v Clevelan-du še vedno nad 2,000 jeklarjih delavcev na štrajku, dobi i^sak delavec nekako $'2 na teden.
The American Federation of Labor, najmočnejša delavska organizacija v Clevelandu, se je ^coo^laaaor ias«vil&; izvolitev-McWilliamsa županom. Dočim so bili dosedaj delavski voditelji v rezervi, so prišli sedaj z odločno izjavo na dan. Thomas Lenehan, tajnik Cleveland Federation of Labor, je izjavil včeraj : "Organizirani delavci bodo šli do skrajnosti, da porazijo sedanjega župana Burtona in izvolijo demokrata McWilliam-ca županom. Voditelji C. I. O so pa izjavili, da se bodo izjavili šele po primarnih volitvah, kakšno stališče bodo zavzeli napram kandidatom. Toliko je pa gotovo, da če bosta nominirana Burton in McWilliams pri primarnih volitvah, da bodo C. I. O. člani dobili povelje, da volijo za McWilliamsa, kajti Burton je bil oni, kije pomagal zlo-
miti štrajk jeklarskih delavcev, katerega je vodila C. I. O. unija. Organizatorji tega ne morejo nikdar odpustiti Burtonu. Medtem pa So American Federation of Labor sodelovala z demokratsko stranko za izvolitev McWilliamsa. Omenjena linijska roganizacija šteje v Clevelandu do 30,000 organiziranih delavcev. Lenehan je včeraj napadel Burtona kot "frakarja" in privrženca tajnih interesov, ki vedno delujejo proti narodu. Nadalje je izjavil Lenehan, da je Burton edini župan, ki sy kdaj vodili upravo mesta Cleve-'anda in ki se ni držal pogodb, narejenih z delavskimi unijami. S pomočjo direktorja javne varnosti Nessa je Burton zaporedoma in v vseh štrajkih poši-jal policijo nad štrajkarje, ka-ere je pretepala in pobijala na la. Tak župan je nemogoč v Clevelandu, je izjavil Lenehan.
je mogoče za te nesrečne ljudi, relifna komisija skrbi za nekatere druge, toda kljub temu vlada največja beda med temi siromaki.
Maja in junija meseca so šli na štrajk, polni upov in pričakovanja za zmago. Toda kom-panije so s pomočjo vojaštva in policije v Clevelandu in drugod zlomile šitrajk in pustile nesrečne ljudi na cesti, j
Jeklarske družbe poslujejo i kot pred štrajkom, jeklo se normalno proizvaja, toda na vztrajne štrajkarje, ki raje stradajo, kot da bi bili stavko-kazi, se je pozabilo. Tudi za te ljudi bi se morala dobiti ' pravica!
-o- -
Lepo dekle
Na pikniku demokratov zad-"Jo nedeljo v Will-O-Bee parku odnesla drugo nagrado kot jepotica Miss Mildred Momči-Uovič.
Razstava zaprta
Velika, jezerska razstava bo uradno zaprta v nedeljo 26. septembra. Približno je lansko leto in letos obiskalo razstavo nekako 7,500,000 ljudi iz vseh delov sveta. Prišli so iz Alaske, Avstralije, Brazilije, Jugoslavije, Anglije, Italije, Afrike, Sibirije in Nove Zelandije. Ime Cleveland se je razneslo po vsem svetu. Vodstvo razstave je poplačalo vse dolgove in še nekaj je ostalo. V nedeljo je brezpogojno zadnji dan razstave. Da se privabi zadnje dneve otroke je vodstvo odredilo, da bodo tekom zadnjih treh dni, v petek, soboto in nedeljo otroci izpod dvanajst let prosti vstopnine. -o-
Detektivi pridejo
V četrtek bo v Clevelandu otvorjena dvanajsta letna konvencija svetovne zveze detektivov. Konvencija bo trajala tri dni.
* V newyorske javne šole se je letos vpisalo 1,037,000 šolskih otrok.
Španski kapitan submari-na aretiran v Franciji
Brest, Francija, 20. septembra. V mestu Bordeaux, Francija, je bil aretiran kapitan nekega španskega vladnega sub-marina zaeno stremi mornarji. Aretiran je bil, ko je hotel odpeljati iz pristanišča neki drugi španski submarin, ki se je nahajal tam v popravilu. Ba je je kapitan španskega submarina nameraval submarin odpeljati v kako špansko pristanišče, ki je v rokah nacionalistov in izročiti slednjim submarin.
--o--
Avto permiti Ali ste že dobili nov permit za vožnjo z avtomobilom? Ako ne, požurite s<*. Do 1. oktobra mora ime£i "sleherni lastnik in voznik avtomobila tak permit, ker sicer ne bo smel z avtomobilom na ulico.
Banka plačuje
Iz Painesville, O., se poroča, da bo bivša Painesville National banka zopet izplačala 10 odstotkov dividende. V tem zavodu so imeli tudi mnogi Slovenci, zlasti farmarji svoje prihranke.
Nanking bo danes bombardiran. Amerika svari Japonce
Šangaj, 20. septembra. Ameriški admiral Yarnell, ki zapoveduje ameriškemu brodovju v kitajskih vodah, je posvaril Japonce, naj nikakor ne spuščajo bombe iz njih letal v bližini
a.ra.gjiških bojnih, ladij• Japoiv.
ci so namreč naznanili, da bo v torek napadlo 200 japonskih zrakoplovov glavno mesto Nanking, kjer živi en milijon ljudi in da nameravajo Japonci mesto popolnoma porušiti. V Nankingu se nahajati dve ameriški topničarki v obrambo Ameri-kancev, ki še vedno bivajo tam. Ameriški poslanik v Nankingu se pripravlja, da odpotuje s svojim štabom. Bombardiranje Nankinga bo na vsak način najbolj strašno delo v svetovni zgodovini. Že večkrat so Japonci kot "predstražo" poslali 40 bombnih zrakoplovov nad mesto, ki so bombardirala mesto dve uri m pol, da Kitajci sprevidi j o, kaj jih čaka v torek.
--o-
Velik shod v 32. vardi
V	sredo 22. sept. se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ogromen shod, na katerem bodo govorili razni odlični govorniki, kot McWilliams, sodnik Artl in drugi. Vsi demokratski kandidat je za mestno zbornico so povabljeni, da govorijo.. Shod se vrši pod pokroviteljstvom demokratskega kluba 32. varde.
Na železniškem križišču
V	nedeljo zvečer je neki avtomobil zavozil na železniško križišče New York Central železnice pri 53. cesti in Lakeside Ave. V avtomobilu sta bila neki moški in ena ženska. Oba sta dobila take poškodbe, da skoro ne bosta prebolela. Moškemu, ki je vozil avtomobil je ime F/ank Rudis, 7913 Pulaski Ave.
Kdo pozna morilca?
Unija uslužbencev cestne železnice je skupaj z železniško družbo razpisala $1,500 nagrade onemu, ki najde ubijalca, ki je 14. septembra v roparskem napadu streljal na sprevodnika Andrewsa, in ki je par dni pozneje na poškodbah umrl. Uboj se je pripetil v železniškem vozu na Central Ave. in 83. cesta ob 10. zvečer.
Zanimive vesli iz življenja naših ljudi
po številnih slovenskih naselbinah
V	Timmins,-Ontario, je v bolnišnici preminul rojak Anton Hribar. Bil je šele 31 let star. Rojen je bil v vasi Grahovo pri Cerknici. V Ameriki je bival 14 let.
V	Hutchinson, Pa., je umrl rojak Jos. Berginc, star 72 leti in doma iz Trinidata na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 80. hsti. Zapuščk štiri sinove in
eno hčer, h kateri se je priselil; eno leto prej, predno je umrl.
V	Calumetu, Mich., je umrl te dni Jos. Radoševič, star 69 let in star naseljenec v onih krajih. Ranjki zapušča družino.
V	Chicagu je umrl rojak Frank švigel. Pokojni je bil star
j 48 let in bil doma iz Cerknice. .Zapušča ženo, Ano, šest sinov in eno hčer.
-o—
Roosevelt se poda na potovanje po zapadli
Washington, 20. septembra Predsednik Roosevelt je nazna nil, da odpotuje to sredo prot zapadnim državam. Namen potovanja predsednika je izvedet: za mnenje povprečnega Ameri-kanca o njegovi borbi za reformo najvišje sodnije. Roosevelt re je že zdavnej nameraval podati na pot, toda je odlašal od dneva do dneva. Nemirni položaj v katerem se nahaja Evropa in vojna med Kitajci in Japonci je zadrževalo predsednika. Roosevelt bo potoval po severnih državah zapada do Seat-tla, kjer bo obiskal tudi svoje vnuke. Obiskal bo tudi Yellowstone narodni park. Zlasti si bo ogledal napredovanje dela pn raznih jezovih na zapadu. V katerih mestih bo predsednik imel govore, dosedaj še ni naznanjeno. Vsi njegovi govori bodo oddajani po radiu.
-o-
Odpravljeno križišče
Pod vodstvom našega rojaka Mr. Louis Drašlerja, državnega inženirja v Clevelandu, so začeli včeraj z odpravo nevarnega železniškega križišča na W. 143rd St. in New York Central železnici. Štiri viadukte bodo izpeljali za avtomobile in pešce. Delo bo vzelo osem mesecev in bo veljalo $500,000. Vse načrte za viadukte -in drugo je naredil Mr. Louis Draš-
ler.
Zaposlena kegljišča
Dasi se je v Clevelandu letos zgradilo 32 novih kegljišč, pa jq videti, da jih je še skoro premalo. Vsa kegljišča imajo že pogodbe z raznimi kluhi in organizacijami za keglanje tekom zime in pomladi. Ta sport se je zadnja leta jako razširil in kol je videti, tudi priljubil pri Amerikancih.
Italija bo začela s svojim lastnim patroliranjem
London, 20. septembra. Pariške kroge je jako vznemirila vest, da je Italija sklenila vpeljati lastno patrolo na Sredozemskem morju, ker ji velesile niso hotele prisoditi dovolj važne vloge pri mednarodnem pa-troliranju. Laškemu brodovju se bodo pridružile tuc*i portugalske, nemške in albanske vojne ladje. Tako bo nastala velika nevarnost, da pride do spopada med laškimi in nemškimi brodovi ter med bojnimi ladjami Francozov in Angležev, ki sedaj patrolirajo po Sredozemskem morju.
25,000 oseh na ogromnem pikniku demokratske stranke
Preteklo nedeljo je bil otvoritven dan županske demokratske kampanje v Clevelandu. Ob tej priliki se je vršil ogromen piknik v Will-O-Bee parku. Dasi je bila nedelja hladna, pa se je zbralo na prostoru nad 25,000 demokratov, ki so slišali demokratskega kandidata John McWilliamsa razvijati program, katerega se bo posluževal v slučaju izvolitve. Zastopane so bile vse demokratske fakcije in videti je, da prevladuje letos popolna harmonija med demokrati, ki so polni upanja, da bo letos demokrat šel kot župan v mestno hišo. Znajčilna na pikniku je bila navzočnost delavskih voditeljev od American Federation of Labor, kakor tudi navzočnost C.I.O. delavskih voditeljev. Delavstvo je letos enoglasnega mnenja, da mora sedanji župan Burton iz mestne hiše, ker je ves čas svojega uradovanja se napram delavcem izkazal kot zoprnega in neprijateljskega. Demokratski govorniki na pikniku so zlasti poudarjali, da sedanji župan Burton je iska,l po vseh drugih mestih ljudi za višje urade, a Clevelandčane je dosledno preziral. Prihodnji župan lie more biti oseba, ki zastopa visoke interese privilegiranih stanov, pač pa mora biti zastopnik vsega naroda.
Ogromna tožba
Na Common Pleas sodni j i v Columbusu, Ohio, je bila vložena tožba proti Columbia Gas & Electric Co. za $42,000,000 odškodnine. Kompanija je to-' žena v imenu 700,000 odje-j malcev omenjene družbe, ker j je tekom devetih let svojega! poslovanja mešala negorljivi plin v naravni plin in takega prodajala odjemalcem, ki so morali plačevati visoke svoto za plin, ki je le slabo gorel.
Ubit pri nogometu
Iz Latrobe, Pa., se poroča da je bil tam preteklo nedeljo ubit tekom nogometne igre neki Joseph Zobec, star 20 let. Zobec je igral pri East Huntington šolski organizaciji. Njegovi soigralci so ga podrli na tla tako nesrečno, da je kmalu potem umrl.
Pucel odobren
Takozvana The Citizens League, ki pretiplje pred volitvami vsem kandidatom njih kosti, nakar sporoča javnosti, kdo je priporočljiv in kdo ni, je odobrila v 2. vardi George Travni-karja in v 10. vardi pa Edward Pucelna za ponovno izvolitev v mestno zbornico.
Vehovec podpira 0'Don-nella v županski kampanji
Cleveland. — V dvorani Slovenskega Del. Doma na Waterloo Rd. so včeraj nastopili trije znani Clevelandčani, demokrati, ki so izjavili, da bodo podpirali Walter O'Donnella za župana. Omenjeni trije so: Anton Vehovec, councilman 32. varde, Louis F. Spisak, predsednik Fisher Body lokalne unije, ki je kandidat za ccuncilmana v 26. vardi, in Wm. Boyd-Boič, državni senator. Z omenjenimi je bil tudi Walter O'Donnell, ki je neodvisni demokratski kandidat za župana in svoječasno profesor na John Carroll univerzi. Kot glavni egovornik je bil O'Donnell, ki je v svojem govoru napadal sedanjega župana radi njegovih odnošajev napram delavcem. Obdolžil ga je, da je Burton razbil štrajk jeklarskih delavcev v Clevelandu s tem, da je poklical vojaštvo v mesto. Hudo je bičal elevelandsko angleško časopisje, ki se bori za Burtona. Rekel je, da angleško časopisje lfhko kontrolira Burtona, toda McWilliamsa ne more. Burtona je obdolžil, da je kršil narodne in državne delavske postave, ko je zlomil jeklarski štrajk. Vehovec je zlasti napadal družbo cestne železnice, ki neprestano draži vožnjo, toda daje slabšo postrežbo. Boyd-Boič je izjavil, da je za O'Donnella, ker se slednji bori za progresivno vlado v mestih. Boyd je bil tudi proti štiriletnemu terminu za mestne councilmane in župana. Spisak je nagovarjal navzoče, da volijo za. Vehovca, kot je tudi prosil prijatelje, da volijo v 26. vardi
za njega.
--o-
* Japonske banke so izjavile, da bodo do skrajnosti pomagale vladi v vojni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
1117 BI Olair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poiti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $6.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for S months
Cleveland and Euclid, by carriers, $6.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 221, Tues., Sept. 21, 1937
Roosevelt govori o ustavi
Ko je ameriški narod pretekli petek praznoval 150-let-nico obstoja ameriške ustave, je bilo seveda času primerno, da se je oglasil vrhovni predstojnik naše republike, predsednik Roosevelt, da pove ameriškemu narodu mišljenje naše obstoječe vlade o ameriški ustavi. In Roosevelt je povedal dovolj, enako zakrknjenim, ošabnim denarnim, odvetniškim in industrijskim mogotcem, kot tudi rabiatnim komunistom, in drugim rdečkarjem, da povprečni Amerikanec ne bo sledil nikdar niti enemu, niti drugemu, pač pa bo sledil svoji ustavi.
Govor predsednika Roosevelta pretekli petek je bila sijajna izjava stališča, katerega zavzema moderna Amerika napram 150 let stari ustavi, ki je fundament, podlaga vsega ameriškega žitja, državništva, vlade, napredka in če narod tako želi, nazadovanja.
Je rekel predsednik med drugim: "Zastopniki naroda, ki so ustvarili ameriško ustavo, niso bili odvetniki milijonskih korporacij, pač pa priprosti ljudje, ki so zastopali ameriški narod. In ti priprosti ljudje so napisali ustavo, katero lahko vsak Amerikanec čita in tudi razume. Stvarniki ameriške ustave so naredili priprost dokument, ne za odvetnike ali za učenjake, pač pa za priprosti ameriški narod.
Roosevelt je poudarjal, da se vrši že od samega začetka ustave silna borba v Ameriki med onimi, ki želijo, ki mislijo, da je ustava gibčna, da se lahko spremeni, in med onimi, ki so mnenja, da se ustava ne sme niti za eno črko spremeniti, in to so zastopniki velikih interesov, denarnih mogotcev in odvetniški zastopniki korporacij^ ki so pod okriljem ustave, kakor so jo odvetniki milijonarjev dosedaj tolmačili, nagrabili milijone in milijarde od naroda.
Roosevelt je v svojem govoru zlasti poudarjal, da mora priti do reforme najvišje sodnije v deželi. Ta sodnija je vse do današnjih časov bila nad ljudmi, cfa, celo nad ustavo samo. Ta najvišja sodnija je uzurpirala, prisvojila si pravice, ki ji nikakor ne gredo po določilih ustave. Roosevelt se je temu zoperstavil, rekoč, da je ustava več kot najvišja sodnija, in kdo ga je napadel? Ne priprosti narod, povprečni Amerikanec, pač pa korporacijski odvetniki, ki so s pomočjo ustave hoteli še nadalje kovati milijarde za svoje korpo-racije.
Z vsem, kar je predsednik povedal, se popolnoma strinjamo. To je njegovo prepričanje in je bilo od nekdaj tudi naše prepričanje. Zlasti značilno je poudarjal Roosevelt vlado večine in tiranijo manjšine, ki jo slednja hoče izvajati. V deželi kot je Amerika, ima narod ob vsakem času priliko izjaviti, kakšno vlado želi. In vlada, katero izbere večina naroda, mora biti manjšini po volji, in ako ni, tedaj ima manjšina vso pravico kritike in svobodne besede, toda nima pa pravice s silo rušiti, kar je zgradila večina, ki je določila, kdo bo vladal narodu.
Roosevelt dobro ve, da danes nima zadnje in odločilne besede v Ameriki nihče drugi kot devet starcev v Washing-tonu, ki tvorijo najvišjo sodnijo. V svojem govoru je dokazal predsednik, da so ti stari odvetniki si samovoljno prilastili pravico zavreči postave, katere je naredil kongres, in katere je podpisal predsednik. Predsednik je dokazal, da nikjer v vsej ustavi ni zapisano, da bi smela najvišja sodnija delati kaj takega, toda vpliv korporacij, učenih in bogatih odvetnikov ter brezbrižnost povprečnega Amerikanca je bila taka, da je lahko najvišja sodnija nemoteno zadnje stoletje podirala skoro vse, kar sta kongres in predsednik dobrega nameravala ali izvršila.
"Amerika ne bo nikdar trpela diktatorjev," je rekel predsednik, "in diktatorji niso samo v Evropi, kjer vsiljujejo svoje sebične diktate narodu, pacpa jih imamo skrite tudi v Ameriki, in sicer nekatere pod krinko najvišje sodnije, pod krinko učenih odvetnikov, drugi diktatorji so pa pod krinko delavskih voditeljev. Prvi bi radi vpeljali diktaturo finance, drugi pa diktaturo proletariata.
Niti eno, niti drugo ni primerno za Ameriko. Ameriška ustava nam jasno kaže, kaj naj ameriški narod naredi, da bo samsvoj, neodvisen in svoboden od zarot kapitalistov in komunističnih diktatorjev. Sledi naj ameriški ustavi, ki je prožna d'ovolj, da se lahko spreminja od časa do časa in vselej lahko zadosti vsem zahtevam ameriškega naroda.
1»»o» «»»»—•—•—•—•---- . ---------------
BESEDA IZ NARODA
«l->........—•—•—■—•—- -—..» — .« • ——■—■——i,
Vse kaže, da bo Rožanc nominiran
Kaj pravile!
Bral sem v Ameriški Domovini, da se) bo vršil sestanek volivcev in volivk 32. varde, katerega je sklical kampanjski odbor za John Rožanca, ki kandidira za ccuncilmana v 32. vardi. Da se prepričam, kako stojijo naši slovenski kandidat je za councilma-ne in kdo ima boljšo priliko biti izvoljen, sem se udeležil tudi jaz tega sestanka, ki se je imel vršiti v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. septembra. Videl sem ljudi prihajati v dvcrano že pred osmo uro. Ne slamo Slovenci, tudi drugorod-cev je bilo precej.
Ob osmih je bila dvorana polna. Preko 500 oseb se je udeležilo tega sestanka, nakar je Mr. Joe Poznik, kampanjski vodja za John Rožanca otvoril sejo ter v kratkem nagovoru pojasnil namen in pomen tega sestanka ter apeliral, da po svojih močeh pomagajo, da bo Rožanc izvoljen, ker on se bo potrudil ter delal v korist Slovencev in varde v splošnem.
Nato je Joe Poznik predstavil Mr. John Rožanca, ki je v iskrenih in jedrnatih besedah pojasnil svoje stališče glede parkov in kopališč, transportacije, luči v 32. vardi, čakalnice na Five Points, glede lastništva vseh javnih naprav ter obljubil, da bo vedno v vseh ozirih delal v dobrobit prebivalcev 32. varde ter posebno šel na roko slovenskim in hrvatskim volivcem, ker od njih pričakuje največ glasov.
Mr. Rožanc je govoril najprej anglešljfo, potem pa slovensko. Po zaključku govora je dobil od navzočih buren aplavz, kar zna-či, da so bili vsi v splošnem zadovoljni. Od navzočih se je oglasil k besedi Frank Dragolič ter povedal, kako je bil on vedno vnet za Mr. Vehovca,.ki je pa sedaj postal prevzeten in visok ter pravi, da nič ne skrbi, ker so down-town vsi zanj. Dragolič je pa rekel, če je pa tako, pa naj tisti down-town volijo za Vehov-ca, mi bomo pa za Rožanca, potem bomo videli, kdo bo naš councilman.
Sodeč po pomenkih z ljudmi na tem sestanku in po sestanku, sem prepričan, da bo Mr. Rožanc dobil nominacijo, nakar bo prav gotovo novembra izvoljen. Poskusimo enkrat pa Rožanca. če ne bo za nas, bomo potem pa drugega izvolili.
Po sestanku je bilo pa vse zidane volje. Odbor je preskrbel za okrepčila in godba petih mladih fantov, katere vodi in uči naš violinist Frank Slejko, je pa igrala za plesaželjne pozno v noč.
Tony Stermole.
Odgovor kandidatu Rožancu
Hrvatje imajo navado, da po svatbeni večerji pobirajo darove za novoporočenca. Tovariš pobira denar in na ves glas pove ime darovalca, pa tudi koliko je kdo dal. Gostje ploskajo po velikosti darovane vsote. Oče neke neveste je hotel dati dober zgled, pa je prvi vrgel na mizo dve sto dolarjev. Viharne! ploskanje, seveda. Ampak le malokdo je vedel, da je oče drugi dan vzel hčeri tistih dve sto dolarjev nazaj.
*	v«	*
Ne izgubi vere v ljudi, kadar ti kdo kaj žalega stori. V Ameriki je še drugih 125 milijonov ljudi, ki ti niso še nikdar kaj' zalega storili.
*	* *
Optimist je človek, ki mu je vseeno, kaj se godf po svetu, dokler se to njega ne tiče.
Bral sem dopis, kako se Rožanc hvalisa, kaj vse bo on napravil, če bo izvoljen councilma-aom. Pa ne piše, če bo izvoljen, ampak ko BOM izvoljen. Vidite ga spaka, je že v mestni zbornici. Rad bi ga vprašal, katera unija je bila tista, h kateri je on spadal. Mogoče je bila samo številka. In piše, kako je on za delavca, čudim se, da je sploh kaj ljudi brez dela v 32. vardi. Ko so bile stavke v njegovi vardi, se je povsod videla njegova zastava in vse je bilo dobljeno. Bil je direktor, predsednik in ne še kaj vse, pa nič ne piše, zakaj ni več. Mogoče je vse skupaj propadlo. In tako bo tudi on propadel pri teh volitvah. , Jaz pravim pa ne samo jaz ampak vsi, da gremo za Vehov-ca, ki ima dober rekord za seboj V mestni zbornici in pri ljudeh. O njem se lahko reče, da je že
dosti napravil za vardo. Poglejte ceste, poglejte razsvetljavo v White City. Zdaj se ni treba nič bati bumsov ponoči, se lahko kopljete vso noč. To je vse njegovo delo.
Kaj pa zadnje stavke v njegovi vardi. On je bil tisti, da je Burtona v strah prijel, da je dal zrakoplovno pristanišče na St. Clair Ave. zapreti. Tudi mnogo drugih stvari je še dosti v izboljšavi. Zato pa apeliram na vse volivce in volivke v 32. vardi: vsi za Toneta Vehovca. Dajmo mu priliko še v nadalje, ker on je sposoben za ta urad, da bo še nadalje zastopal interese ljudstva 32. varde.
Joe Strukel, član Krožka slov. demokratov.
Javno vprašanje na Mr. John Rožanca
Ker je ameriška politična stika taka, da lahko svobodno vprašamo po kvalifikaciji vsakega kandidata, ki kandidira v javno zastopstvo, si dovoljuje Krožek slovenskih demokratov v 32. vardi staviti Mr. John Rožancu, kandidatu v omenjeni vardi sledeča vprašanja, ki so v zvezi z splošnim narodnim in gospodarskim položajem:
1.	V koliko ste bili lansko leto upravičeni butlegati na jezerski razstavi, ko ste reprezentirali naš narod, ko ste vendar imeli uradno licenco za točenje postavnih pijač?
2.	čigav bi bil dobiček, če Vas ne bi postava zalotila pri nečednem delu?
3.	Ali je naš slovenski narod na ugledu in poštenosti z Vašim zakcnolomstvom kaj pridobil?
4.	Zakaj in koliko so naši slovenski trgovci izgubili ,ko ste bili Vi poslovodja.
5.	Ali je bilo Vaše vodstvo na razstavi perfektno v korist onim, ki so Vam vodstvo zaupali poleg denarja, ki so ga investirali, da rešijo čast naroda?
6.	Koliko so ti trgovci izgubili in koliko pa Vi direktno in in-direktno zaslužili, ko se je šlo za narodni ugled?
7.	Koliko služb in plač ste ti-stikrat imeli, ko ste bili najeti le za samo en posel?
8.	Ali ste končno plačali vse svoje obveznosti, ko se je jezerska razstava končala, toliko, da bi se lahko reklo: naš narod svoje račune pošteno plačuje?
9.	Ali niste bili Vi tisti, ki ste hoteli radi sebičnosti demokratskega vodstva našo vardo razdeliti ir. nad 1,000 naših slovenskih volivcev spraviti pod vard-no vodstvo Italijana Levena?
10.	Zakaj ste začrtali N. Y. C. železnico za svoj in Levenov teritorij, ko vendar ste bili prepričani, da je preko mostu nej-sclidnejša naša slovenska naselbina, slovenska fara, šola, cerkev in narodni dom.
11.	Ali si domišljujete, da so naši rojaki in demokratje preko mostu manj vredni kot oni, ki žive v bližini Vaše trgovine?
12.	Zakaj ste na sejah slovenskih demokratskih klubov vedno rovali proti prejšnjemu vardne-mu vodju, zaeno pa stali z njim v tesnih in intimnih odnošajih?
13.	Kdo je istočasnega vard-nega vodja o vsem do dobrega informiral, ko so se slovenski demokratski klubi borili za svoje pravice in kakšna je bila Vaša vloga ?
14.	Ali bi nam lahko navedli, koliko je iz centralne demokratske blagajne denarja prejela slovenska demokratska skupina, ki je vršila razne politične kampanje? če je, kdo in zakaj se je denar porabil?
15.	čemu ste pred člani slovenskega kluba zamolčali dejstvo, dal imate politično delo na šeri-fovem uradu med časom, ko ste doma vodili trgovino in imeli v
rokah vodstvo jezerske razstave. čemu ste o vsem molčali toliko časa, da so Vas izbacili.
16.	Ali ste prepričani, da jo Vaš želodec večji kot treh drugih?
17.	čemu niste naklonili politično delo drugemu rojaku, ki je bil brez dela, pa je moral kljub temu plačevati davke? Zakaj ste istočasno držali tri dela in imeli tri zaslužke?
18.	Kaj mislite o temu; ali je Vaše politično udejstvovanje v blagor naroda ali v blagor Vašega žepa?
19.	čemu je morala Slov. Do-brodela Zveza vašo zanemarjeno hišo vzeti nazaj in poleg tega tudi okrog $6,000 več dolga, kakor Vam je pred leti posodila?
20.	čemu niste plačevali S. D. Z. vsaj del tiste najemnine, ki ste jo Vi prejemali od najemnikov?
21.	Kdo bo tisti, ki bo trpel radi zadane zgube, če ne članstvo S. D. Z.?
22.	Zakaj niste plačevali svojih obveznosti S. D. Z., ko ste posedovali tri službe in tri plače?
23.	Zakaj dopuščate, da Vas mora S. D. Z. tožiti radi posestva, ki pripada h hiši in s tem napravi j ate ponovne stroške za članstvo, katere organizacije ste član sam?
24.	Zakaj delate S. D. Z. zapreke, da ne more dati Vašega premoženja (sicer z veliko izgubo) na prodaj?
25.	Ali ste nasproti Slov. Dobrodelni Zvezi teloranten v principu bratstva; ali Vam je organizacija le predmet izkoriščeva-nja?
26.	Koliko ste pripravljeni poravnati škodo, katero je članstvo S. D. Z. radi Vas utrpelo —-in kdaj?
27.	Čemu ste dopustili, da se je Vaša trgovina prepisala na drugo ime, če so Vaši posli odprta knjiga pred javnostjo?
28.	čemu se bojite Vaše ime nositi na onem, kar faktično la-stujete?
29.	Ali ste zamenjali sinovo kožo za svojo zato, ker narodni interesi to zahtevajo?
30.	Ali bi nam gospod kandidat lahko povedal, kje se je nahajal Vaš sin tistikrat, ko se je vršila za splošno delavstvo vele-važna stavka pri Steel Work korporaciji?
V upanju, da nam boste na vsa vprašanja točno odgovorili brez zavijanja, resnično in pošteno željno pričakujemo Vaše javne pojasnitve.
Ker pa vemo, da nas boste vprašali, čemu smo ustanovili na Holmes Ave. Krožek slovenskih demokratov v 32. vardi, Vam drage volje vnaprej pojasnimo toliko, ker smo želeli in hočemo imeti pravi demokratski klub (ne Rožancev), kjer bodo imeli vsi člani enake pravice. Klub pa se bo tudi boril, da se iz politike iztira vse politične ra-ketirje, kateri mislijo, da so za politično reketirstvo rojeni.
Pripominjamo pa, če nam ne bo Mr. John Rožanc točno in objektivno na zgornja vprašanja odgovoril, mu bomo mi pomagali, da se politično ozračje temeljito razčisti. Dolžnost nas veže, da to storimo, pa bil to kdorkoli.
Za Krožek slovenskih demokratov v 32. vardi.
Silvester Rolih. --o—-
Poročilo councilmana Vehovca za zadnji dve leti
Ta 32. varda je ena največjih vard v mestu Clevelandu. Ta varda ni bila zastoparna od leta 1924 do 1933. Nikdo se ni posebno brigal za vardo po volitvah. Od leta 1933 naprej se je pa napravilo sledeče:
Tlakanje. — Lake Shore bule-vard od 156. ceste do Nottingham Rd. To se je zanemarjalo na leta. Nottingham Rd. do 185. ceste. Javna cesta, ki ji nihče prej ni dajal kake pozornosti. Ivan-hoe Rd. se je razširilo in tlaka-lo. Motoristi so se za to poga-
njali na leta. Poprava St. Clair Ave. od Five Points do Nottingham Rd. Popravilo se je vise tlakane ceste, kar se je zanemarjalo na leta. Pograbilo in z oljem polilo se je vse netlakane ceste; mnogo teh se bo trdo tlakovalo.
Odpravilo se je mnogo nadležnih stvari, tako dumpa na Sa-ranac Rd. Mnogo let je tukaj dim- in smrad nadlegoval ljudi v okolici. Ta prostor se je zaprlo in bo ostal zaprt, dokler bom jaz councilman.
Glede Roll Mfg. Co. na Waterloo Rd. pri 168. cesti. Od tukaj jo prihajal že vsa leta smrad, ki je bil v nadlega in zdravju škodljiv ljudem, ki žive v razdalji dveh milj od te tovarne. Po moji zaslugi se bo ta tovarna izselila iz mesta.
Nezdrave luže na Great Lakes Aircraft Corporation, ki so bile življensko nevarne za mladino, se sedaj zasipljejo.«
Odpadki se sedaj pobirajo enkrat na teden in smeti enkrat na mesec.
Plevel se v vardi kosi, počasi, pa sigurno.
Protekcija. — Prošlo in letošnje leto so se razmere na Darwin in Thames Ave., ki bi se bile gotovo razširile na druge dele varde, zaustavile, potem, ko sem vzel stvar v roke, ko nisem mogel dobiti kooperacije od policije.
Mostovi. — Most na 152. cesti je bil v nevarnem staivju, dokler nisem izposloval poprave in postavil na program za nov most.
Obrežje in parki. — White City park ni bil nikdar odprt publiki pred mojo izvolitvijo. Prvo leto mojega urada kot councilman sem izposloval od Brate-nahl in mesta Cleveland, da se je obrežje odprlo in se dovolilo publiki rabiti obrežje. Letos so ga zopet poskušali zapreti. Ko nisem mogel dobiti kooperacije od sosednega councilmana, sem sam izposloval, da se je kopališče odprlo s prostortfm za parkanje, s pitno vodo, stopnice, razsvetljavo, kopališke varuhe, čolni in stclp. Ko bo Disposal Plant do-gotovljen, bo park izpopolnjen s kopališčem, igrališčem za tenis, prostor za igranje žoge in igrišče za otroke.
Na koncu 156. ceste se ni smel nihče kopati in je bil tam postavljen plot. Podrl sem ta plot in kopališče je bilo odprto javnosti.
Wildwood park. — 23 akrov zemlje, s 600 čevlji jezerske obali, prostor za piknike in pristanišče za čolne, bo postalo javen park v bližnji bodočnosti.
Razširjenje cest. — Vogali Delavan Rd., Grovewood Ave. in Waterloo Rd. se bodo odrezali, kakor hitro bodo dogovori končani.
197. cesta med Kildeer Ave. in Cherokee Ave. se bosta razširili, kakor hitro se bo dobilo zemljišča.
185. cesta v Beachlandu potrebuje širitve. Vložil sem že v mestni zbornici tozadeven predlog.
V	mestni zbornici je že moj predlog, da se vpelje "white-way" razsvetljava na 185. cesti.
V	mestni zbornici je že predlog, da se odpre Hale Ave. do 140. ceste.
V	mestni zbornici je že predlog, da se napravi za St. Clair progo ulične železnice krog za obračanje, mesto "Y" kot je sedaj.
Postrežba z busi na Lake Shore Blvd. se je podvojila.
Prometne luči. — Mestna zbornica je že odobrila, da se obesi sledeče prometne luči: Na 152. cesti in Saranac Rd.; 156. cesta in Lake Shore Blvd.; 146. cesta in Lake Shore Blvd.; Kip-ting in Ruple Ave.
Napravil sem tudi prošnjo v mestni zbornici za 36 novih cestnih luči za razne dele varde.
Zahteval sem tudi boljše vrste bus za to vardo. Zdaj imamo boljše buse samo ob sobotah in nedeljah.
Je še na stotine drugih malih stvari, ki bi jih lahko omenil. Morda sem v čem spodrsnil, toda vsi delamo napake.
Moj program za bodoči dve leti, če bom izvoljen, je, da se napravi 32. vardo boljšo, čistejšo, lepšo in varnejšo za prebivanje. Več bom pa povedal v kam" panji.
Anton Vehovec,
32. varda.
Trgovska razstava v Slovenskem domu na Holmes
Dne 4. oktobra otvori trgovska organizacija Collinwood Better Business Association veliko trgovsko razstavo, ki bo trajala od pondeljka 4. oktobra do sobote istega tedna, do 9. oktobra.
Vsak večer bo izbran lep program. in poleg tega se bo oddalo lepo darilo.
Namen razstave je pomagati našemu Domu do boljše prospe-ritete v pomoč zidave novih pro-storcv-
Dvorane se bodo odprle vsak večer cb uri in bodo ostale odprte do 12. ure vsak večer. Po-setnikom s d bo nudilo prost vstop na brezplačne vstopnice, ki se jih bo dobilo pri članih te organizacije.
V kolikor nam je znano so tudi naši trgovci in obrtniki člani zgoraj navedene organizacije, zato smo prepričani, da bodo tudi slovenski trgovci znatno lfri-spevali za to razstavo.
Slovenski dom pa bo imel v svojem področju vso postrežbo v jedi in pijači in upati je, da bo pri temu poslu zopet nekaj dohodkov za to narodno ustanovo.
Opozarja se našo javnost na to pomembno prireditev, ki bo presegla vse sedanje v kolikor je bilo razstav v narodnih domovih.
Skrbno priporočajte svojim prijateljem in znancem ta veseli dogodek, ki vam bo nudil brez-plačni ogled mehanike, pohištva, in mrrogo 'zanimivega. Sledite nadaljnim poročilom.
Joško Penko, tajnik.
•Ve, to niso ribniški reše-tarji, ampak je vsakoletna telcma v Angliji, kdo bo nesel največ jerbasov na glavi. Zmagovalec dobi $100, katero nagrado vsako leto plača Charlie Chaplin, ki je rodom Anglež.
C® verjamete al' pa lig
Mala Rozika je šla z mamo v cerkev, da vidi poroko sosedove Francke. Ko je poročeni par korakal izpred oltarja, šepne Rozika mami na uho:
"Ježeštana, mama, kaj se je Francka skesala?" "Zakaj ?"
"No, zato, ker je šla k oltarju z drugim fantom, od oltarja gre pa zopet z drugim."
križem po jutrovem
Po nanlkia lnlrnlk« K. *»m
Cul sem, kako je tulil od groze. , °S'edal je kvišku, videl me je ln me prosil, naj ti povem, da 80 koli, zabiti poleg njega, nagnjeni tebi in tvoji zalegi."
Umolknil je. ženska je jokala.
Najrajši bi ga bil s pestjo po-bil na tla. Halef je grabil za njegove oči so švigale med svetnikom" in med menoj. Le jemati bi mi bilo treba in ma-1 Halef bi bil slavnega svetni-ka( Pošteno premlatil.
^n še nekaj," je nadaljeval ^ščeče. "Pri policiji si bila?" povesila je glavo. Odškodujem te naj. Denar ti llaJ dam, ker se tvoj fant plazi r°& mojega stanovanja, še enkrat mi stori kaj takega, pa nad tebe vse duhove no-Cl' da te bodo mučili vse dokler Vdahneš svoje neverne duše. aPomni si to!" Obrnil se je in odšel. Kalefu so se zabliskale oči. ."Allah ilia 'Uah! Gospod, ali Sl človek?" "Mislim." "Tudi
jaz sem. Dovoli mi, da 0cim za njim in mu pošteno sPrašim kožuh!" . "Za
Allahovo voljo, molči!" Je svaril Ibarek. "6emu?" "Vsako
tvojo besedo čuje!" "Neumnost!"
"Poglej! Tamle sedi njegov
užabnik!"
^Pokazal je na bližnje drevo. rana je sedela na veji. "Si znorel?" , "Ne. Tisti ptič je duh, Mu-3rek mu je zapovedal, naj pri-uškujey kaj govorimo. Vsako ^edo mu bo povedal!"
Pravim ti, tisti ptič je čisto n^adena vrana!"
"Motiš se! Ali ne vidiš, kako ^ radovedno ogleduje?" ' 'Seveda! Vrane so vse rado-edne! Najrajši bi ji pognal Oglo!"
"Ne stori tega! Umrl bi na ^estu!" "Budalost!"
'Krogla bi ne zadela ptiča, ait)Pak tebe!"
, "Meja puška ne strelja narobe!"
Prijel je za puško. Prestrašeni sta planili ženski n3ega, ga prijeli za roko in fosili, naj ne strelja, ker bi bili S'Cer vsi nesrečni.
^es razjarjen je vpil: v. "Pabe neumne—! Ali ste res c'sto brez možganov, vi ljudje?" . 'Moraš nam verjeti, moraš!" fe Prosila zeliščarica. "že dru-s<> bili pred teboj neprevid-1 iri predrzni, pa so svojo nevidnost plačali z življenjem!"
'Tako—?"
"Zboleli so!" Slučajno!" "Znoreli so!"
,'Pi bili tudi brez Mubareka!"
,'^mrli SO—!"
(Vsak človek mora umreti!" .. 0 ne! Ker niso pustili pri
'ru njegovih ptičev!" j ženski sta se zadirali v Iiale-))e' nihče ni posebej pazil na me-
ti vtopil sem s konja, vzel repe-
in vrano ustrelil. ^ si so kriknili od groze. Vra-,,, ,Je Padla z drevesa in mrtva °b!fžala.
t Effendi, kaj si storil!" je Turek. "Zveličanje te
^atiet"
^ejal sem se. ^aj š^! Pojdi pa zamaši vra-|Se odprtine, da duh ne bo Jei! Pa
bo enega tistih duhov kj in enega tistih trupel več, strmj jih misliš pokazati! Kako lii,jS.n° neumni ste vendar vi Judjetod!"
flef Je sk°čil S konja in pri-pel mrtvo vrano, Zal ° .a mrčesa je bila. Poka-
'ie ženskama in Turku. ne g tisti vaš Muebarek niti duijnatrupel sv°jih službujočih °v °čistiti od mrčesa, pač ne
zna nič! Sramujte se! Ali ste že kedaj čuli, da so duhovi ušivi? Kje je to zapisano? Morebiti v knjigi kristjanov ? Kadarkoli govori prerok o duhovih, nikdar ne pravi, da bi jim bilo treba čistiti mrčes."
Vsekakor čuden dokaz, da vrana ni duh. Kratko in čisto po Halefovem zasukano. Ampak zaleglo je pa bolje ko najboljša modroslovna razlaga.
Turek in ženske so se spogledovali, majali z glavami, ogledovali vrano, gledali Halefa in nazadnje je Turek mene vprašal:
"Effendi, kaj pati misliš?"
"O čem?"
"Aliso duhovi ušivi?"
"Ne."
"Pa hudobni duhovi?"
"Kateri duh je najbolj hudoben?"
"šejtan."
"Res! Pa mi povej, ali je kedaj prerok ali kateri njegovih naslednikov učil, da šejtana uši grizejo?"
"Tega seve ni v koranu.
"No vidiš!"
"In če bi bil šejtan ušiv, bi mu uši v džehenni zgorele."
"Vsekakor! Vidiš, tudi to si v svoji veliki duhovitosti uganil ! In zato si boš tudi na svoje vprašanje sam lahko odgovoril."
Dogodek z vrano je bil smešen, skoraj otročji. Vkljub temu pa je rodil posledice, ki so bile za nas zelo važne.
Prizor so namreč videli tudi ljudje iz bližnjih koč. Po blisko-vo se je razširila po vsej Stru-mici vest, da je neznan tujec ustrelil "duha," ki je bil v službi pri "svetniku," pa da se mu ni nič zgodilo.
Nečuveno! Kaj takega še niso doživeli v Strumici.
Halefu se je dokaz popolnoma posrečil. Ženski sta se pomirili in tudi Turek se ni več bal za mene. Muebarekova vrana ni bila duh, ne dober ne hudoben—ker duh ne more biti ušiv. Uši bi mu v džehenni zgorele.
Sicer pa zeliščarica niti utegnila ni razmišljati o ubiti vrani in o Muebarekovih duhovih. Mnogo mnogo važnejše so bile za njo Muebarekove besede.
Videti ji je bilo, da jo je silno potrla vest, ki jo je svetnik prinesel z onega sveta. Njen mož da se peče in cvre v džehenni in tudi za njo in za njene otroke da je tam že pripravljen prostor. Vsa obupana je gledala in tiho je ihtela.
Dobremu Halefu se je smilila. Položil ji je roko na ramo in jo tolažil:
"Nebatja, ne žaluj!"
"Kako bi ne žalovala, če pa je moj mož v džehenni in če—"
"Tvoj mož je v nebesih!"
Pozorno in neverno ga je gledala.
"Ne verjameš?"
"Odkod pa veš, da je v nebesih?"
"Videl sem ga."
"Ti? " '
"Da!" je pokimal.
"Kedaj?"
"Sinoči."
"Si bil v nebesih?"
"Da.! Angel Allahov je prišel in me odvedel na drugi svet. Nesel me je v nebo. Vseh sedem nebes prerokovih sem videl. Videl sem tudi v tretja nebesa. In tam sem zagledal tvojega moža."
O, ta Halef!
Pogledal sem ga.
Njegov obraz je bil resnoben, kakor se spodobi za take resnobne vesti. Toda okrog usten mu je drhtelo in njegove oči so gledale hudomušno, kakor vsik-dar, če je mislil koga potegniti.
Nebatja mu ni verjela.
"Saj ne poznaš mojega moža!"
(Dalje prihodnjič)
Njena šola
"Nerada pustim Ru-lan od sebe," je rekla gospa Stanley-eva svojemu možu. "Ne verjamem, da je že česa zmožna; kar nič ni zrela za možitev." Moli Stanleyeva je prišla z vrta s polnim naročjem močno dehte-čih vrtnic kitajskega zmaja. William Stanley se je smehljaje se zazrl vanjo. Kakor vedno, ga je tudi zdaj očarala njena ljubkost, da mu je srce do vratu utripalo. Že pet let je bil ože-njen z Moli, da se je še vedno ni privadil. Dotaknila se je z licem njegovega lica in užaljeno rekla; "Zdi se mi, da nisi niti besedice razumel, kar sem ti prej povedala." Prijel jo je za roko, ki jo je poljubil in si pritisnil njeno glavo na prsi. Oba sta pozabila na deklico Ru-lan. Zaslišala sta lahek vzklik in oba sta planila pokoncu. Starejši misijonarji so večkrat opominjali: "Kitajci ne morejo videti javnega ljubkovanja. Pravijo, da je to grdo." Pogledala sta k vratom. Ondi je stala deklica Ru-lan, uboga trapasta stvarca, ki je radi nje hotela gospa Stanleyeva govoriti s svojim možem. Njen oče je bil prišel, da bi jo vzel domov radi poroke in zdaj je bila pripravljena na pot.
"Pojdi sem," je prijazno dejala Moli in je položila vrtnice na pisalnik. Prijela je deklico za okorno roko.
"Žalostna sem, ker moraš iti," ji je rekla po kitajsko. "A tvoj oče ne dovoli, da bi še dalj ostala pri nas. Sedi, otrok moj, in dajva se malo pomeniti!"
Dekle se je poslušno usedle in molčalo. Z njenega obraza kar ni izginil neki čudni smehljaj, strmela je v moža in ženo in je pazila na vse, kar sta storila.
Moli je to videla in je bila kar brez moči. Kolikokrat jo je v šolskem razredu spravil v obup ta smehljaj, ki se je zdelo, da se ji roga in ta bedasta brezbrižnost! "Saj veš, da se boš zdaj poročila?" je Moli prijazno vprašala. "Skušaj se zmeraj spomniti na to, kar si se pri nas naučila. Glej, da boš imela vse snažno, pomni, da so moski-ti in muhe posebno nevarni majhnim otrokom. Ne pozabi tega! In, dragi moj otrok, bodi čista in dobra!"
"Da, učiteljica," je odvrnila deklica. Nepremično je strmela na poročni prstan gospe.
"Spremil bom Ru-lan ven," je rekel William Stanley. V šolski veži je bil oče. Ni bil revež,
to mu je bilo videti po obleki in vedenju.
"Prav za prav," je rekel oče, "sem mislil pustiti dekleta tukaj. Lahko bi vam bila kaj pomagala v šoli. Pa sem jo bil že zgodaj zaročil s sinom svojega najboljšega prijatelja in družina me tako priganja, naj bi bila brž poroka." William se je priklonil in Ru-lan je odšla. *
Ru-lan je sedela na široki zakonski postelji, ki je bila polna slik otrok in granatnih jabolk in drugih znakov srečnega zakona in je čakala svojega moža. Najbolj zoprni del svatbe je minil in zdaj je prišel tisti del navrsto, ki je bil njena lastna zadeva. Ru-lan si je mislila, zroč na svoj pajčolan, ki ji je visel čez obraz, da je zdaj že tisti čas, ko se mora bati zakona. Saj ni bilo kar nič razveseljivo, kar je bila doslej videla med moškimi in ženskami. Toda, bila je pri tujcih v šoli in tam je bilo drugače. Prva leta, ki jih je ondi prebila, so bila brez haska zanjo. Ni mogla razumeti, kakšno korist naj bi imele zanjo čitanke. Te knjige 50 bile čisto nerazumljive. Resnično, ničesar se ni bila naučila do tistega dne, ko je videla, kako je mož—Stanley objel svojo ženo—Stanley. Spočetka je vsa osupla mislila, da so to brezbožni in nespodobni ljudje. A jflej, Bog ju ni kaznoval, imela ?ta dva krepka sinova. Odslej ju je vedno opazovala, ne da bi bila onadva vedela za to. Zvečer se je splazila na šolski vrt in je skozi zavese opazovala in je ridela, da je mogoča ljubezen :n prijateljstvo med dvema zakoncema. In zato se zdaj ni orav nič bala. Sedela je na postelji in pričakovala Yung-ena n je držala roke v naročju obleke iz rdečega satina.
Vrata so zaškripala v lesenih tečajih. Prišel je; bil je še v watbeni obleki. Usedel se je k mizi in je začel hruštati melo-line peške. Vstala je in mu nalila skodelico čaja. Pokimal ji je in potem se je spet usedla. Ni bila nestrpna; vedela je, da ne bo večno hrustal peške. Mahoma je dvignil oči in jo je od strani pogledal. Ne da bi se silila, mu je koj odgovorila s prisrčnim nasmehom. Strmel je vanjo in zakašljal, potem mu je bilo sitno, zardel je in se spet lotil peška. Tedaj se ji je nenadoma posvetilo: Boji se me! — "Pa zakaj se me bojiš?" je mehko vprašala, tako mehko, kakor je večkrat slišala glas učiteljice Stanley. Povesil je
glavo in se je še bolj urno začel ukvarjati s peškami.
"Tako neizobražen sem," je slednjič dejal, "smejala se mi boš." Kaj bi storila učiteljica Stanley, če bi njen mož tako govoril? Nekoč je bil mož Stanley jokaje naslonil glavo na ramo žene in ona se ni smejala. Ru-lan sicer ni bila razumela besed gospe, a razumela je njen glas in njeno pot. Zato je ponižno pogledala na svoje roke in je nežno rekla: "Nekaj ti moram zaupati. Glej, dolgo sem bila v tisti šoli, pa se nisem ničesar naučila. Zatorej se moram dosti od tebe naučiti." — "Ali se nisi naučila brati?" jo je vprašal on. — "Le prav malo." — "Ali nisi tistih štirih knjig prebrala do konca?" jo je vprašal on. — "Nikoli nisem brala teh knjig." — "Kaj si pa potem delala ves čas v tej šoli ? " je začudeno vprašal. — "Povedali so mi nekaj o Bogu in svetih duhovih in o majhnih žuželkah, ki povzročajo bolezen. Saj mi ne jemo nobenih žuželk! Prav ničesar se nisem naučila."
—	"Ničesar?" je ostro vprašal.
—	"Prav ničesar," je žalostno odvrnila. Molčal je in si jo ogledoval.
"Le nekaj sem se naučila," je rekla čez čas. Sklonila se je k njemu in ga pogledala in on jo je pogledal. "Kakšna stvar pa je to?" je vprašal. "Ondi je bivala bela žena," je rekla, "ki je imela belega moža in sta bila jako srečna. Veliko sem se naučila od njiju. Imela sta dvoje lepih sinov." "Česa si se naučila od njiju?" je vprašal. "To že, da sta dva lepa sinova velika sreča. A ne samo to. Naučila sem se, da je to sreča, če mož in žena odkrito govorita drug z drugim in zmeraj s prijaznim glasom." "Misliš reči, da sta se vedno vse porazgovo-rila?" "Da, to je bilo." Pozorno jo je pogledal. "In potem?" "In potem, da je zelo lepo če mož ženi pomaga'.' Mož Stanley je pomagal svoji ženi celo košaro nesti, če ni bilo nobene slu-žinčadi pri rokah." "Kaj pa si je pridobil s tem?" je vprašal on. "Prijatelja sta ostala in sta vse delila drug z drugim," je ona odvrnila. "In česa si se naučila?" jo je spet vprašal. "Tega ne morem povedati, to so stvari, ki se ne dado povedati." — On dolgo ni ničesar odvrnil. Potem je rezko dejal : "Potem jih pa stori! Kaj si se naučila?" — Počasi se je dvignila in je šla k njemu. Pokleknila je predenj, kakor je to tolikokrat storila Stanleyeva go-
spa. A kar je nato sledilo, tega ni mogla storiti. Zdaj bi mu morala položiti glavo na kolena in ga objeti krog pasu. Tega še ni zmogla, za to je bila preveč plaha. Tako lahko se je zdelo, ko je to storila gospa Stanley! "Ne morem še," je rekla prav tiho. "Rajši me primi za roko." Tiho je sedel, potem jo je plaho prijel za roko. In pretakalo se je iz njene roke v njegovo roko in nenadoma ji je začelo burno utripati srce. Ali je srce gospe Stanleyeve tudi tako utripalo ko njeno? Kaj se je le zgodilo? "In česa si se potem naučila?" jo je spet vprašal. Ni mu mogla odgovoriti. Morala bi bila vprašati gospo, kaj pomeni to utripajoče srce.
"Dvigni glavo in odstrani pajčolan, da te bom mogel videti." Kako mu je bil glas nežen, tako nežen ko glas moža Stanleya! In ko je odstranjevala tančico, je spet spregovoril s tistim dobrotljivim glasom: "Ali si se pa tudi naučila, da je to sreča za moža, če mu je všeč žena, ki si jo je izbral?" Dotaknila se je z licem njegovega
lica, kakor se je bila naučila. *
V prihodnjih letih je Ru-lan rodila tri krepke sinove in še hčerko. Ni je bilo strah kakor je drugih kitajskih žena, zakaj njen mož si ni poiskal nobenih drugih žensk. Mar ni poznala in razumela njegovega srca? To je bilo tisto, kar se je naučila. — Pearl S. Buck.
Mnogi štrajkarji so bili tako pretepeni, da so od tedaj postali nezmožni za vsako delo. Štrajkarji tudi dolžijo Girdler-ja in druge kompanijske uradnike, da so se zarotili, da vpri-zorijo nepostavni punt. Do poboja, ki je omenjen v obtožnici, je prišlo ponoči dne 20. julija na prostorih Cbrrigan-McKin-ney tovarne, in sicer med štrajkarji in med onimi delavci, ki niso hoteli na štrajk. CIO delavci trdijo, da je kompanija nahujskala delavce, ki so ostali pri delu, da so napadli štrajkar-| je. Pri tem je bil razbit tudi | glavni stan CIO unije jeklar-j skih štrajkarjev na Broadwayu. ; Med onimi, ki tožijo kompanijo j je tudi John Solanič, 3010 Nursery Ave., in Paul Grego-rich, 2614 W. 7th St. Prvi toži za $50,000, drugi pa za $35,000 ! odškodnine. Tožbo zastopa j znani demokratski vodja odvet-j nik Harrison.
a ?mmm
—Iz Abesinije se vračajo. — Pred kratkim se je zopet vrnilo v naše kraje nekaj fantov, ki so delj časa preživeli v Abesini-ji pod vojaško suknjo ali pa kot delavci. Nekateri so se vrnili na bolezenski dopust in se jim še pozna trpljenje. Vsem je bilo strogo zabičano, da ne smejo o Abesiniji ziniti kaj slabega in neprimernega. Indirektno smo zvedeli od enega nekaj podrobnosti, ki se tičejo posebo zna-nena atentata na Grazianija v Adis Abebi. Kot je znano je po atentatu zavladal strahovit teror nad Abesinci in še strožja disciplina med vojaštvom in delavstvom. Italijani niso štedili Abesincev pri maščevanju tega atentata in so klali kar vse vprek. Adis Abeba je bila skoraj prazna, ker so zbežali iz nje vsi Abesinci, ker so se bali re-presalij. Pri teh pokol jih so po njegovem mneju poklali 25,000 Abesincev (Angleži so takrat cenili število žrtev na 6,000).
—V Dobravi pri Vclčjidragi se je nedavno pripetila tragična nesreča pri kateri je izgubil življenje sin, ki se je baš vračal od svoje umrle matere. Ko se je 27 julija 34 letni Rafael Sku-kov iz Rihemberka vračal domov iz bolnice v Gorici, v kateri je prejšnjega dne umrla mati, ga je pri Dobravi prehitel avto dr. Pignatara in Rafael mu je hotel uiti z leve strymi na desno, pri t8m pa je tako nerodno padel, da si je prebil lobanjo, in na mestu umrl. Vsa okolica govori o tragičnem naključju in nesreči.
ONEVNE VEST}
Magnat Girdler tožen za $277,000 odškodnine
Cleveland. — Na Common Pleas sodniji v Clevelandu je bila včeraj vložena tožba proti Tom Girdlerju, predsedniku Republic Steel Co., proti H. B. Carpenterju, ki je poslovodja Corrigan-McKinney tovarne v Clevelandu, in proti 12 višjim uradnikom iste kompanije. Tožbo so vložili štrajkarji, ki trdijo, da so bili brutalno in nezaslišano napadeni dne 20. julija, ko so kompanijski policisti jih začeli pretepati, štrajkarji zahtevajo $277,000 odškodnine.
Ime župana
New York, 20. septembra. Pri primarnih županskih volitvah v New Yorku, ki so se vršile pretekli teden, so morali demokratski volivci pisati ime sedanjega župana Fiorello H. La Guardia na volivni listek, aku so hoteli glasovati zanj. Volivni odbor sedaj naznanja, da so volivci pisali ime Fiorello H. ,La Guardia na 153 različnih načinov. Korektno je napisalo njegovo ime 14,910 volivcev, dočim je 14,833 volivcev pisala .Fiorella H". La Guardia, samo La Guardia je bilo napisano 8,055-krat, F. H. La Guardia je pisalo 4,917 državljanov, Fiorella H. La Guardia se je glasilo 4,095-krat, Florillo La Guardia pa 1,115-krat. Zopet drugi so pisali: La Guadex, La Wagion, Major La Guardia. La Guardure, La Quardia, Fio-I vella, Mayor in Mr. La Guardia.
-o-
I Žepnega tatu že od daleč j lahko spoznate
Bukarest, 20. septembra. — Oblasti so odredile, da se v bodoče vsakemu žepnemu tatu, ki je na sodniji spoznan krivim, pobarvajo ušesa in roke z rdečo barvo, ki se ne da zlahka odstraniti. Sleherni bo lahko takoj spoznal žepnega tatu. Tat se mora vsak mesec prijaviti pri policiji, ki se prepriča, da barva nj odstranjena. Po enem letu dobrega obnašanja je tatu dovoljeno barvo odstraniti.
Trije i^T^enih v
«	• »S	• V •
bojih v jeci
Folsom, Cal., 20. septembra. Sedem kaznencev v tukajšnjih državnih zaporih je nameravalo pobegniti, pri čemur je prišlo do krvavega boja med jetniki in pazniki. Tekom bojev so bili en paznik in dva jetnika ubiti, dočim je bilo osem drugih oseb ranjenih. Med drugimi je dobil težke poškodbe ravnatelj kaznilnice. Jetniki, ki so nameravali pobegniti so bili oborožen z noži. Ob nedeljah opoldne je imel ravnatelj za-pyrov navado, da je vpraševal jetnike kaj želijo. Kakih 40 mož se je nahajalo v njegovem uradu, ko je nepričakovano planilo 7 kaznencev proti njemu z noži. Vzelo je 15 minut časa, predno je bila zarota potlačena.
MALI OGLASI
V najem se
da pet, na novo dekoriranih sob. Kopališče in vse ugodnosti. Vprašajte na 1281 E. 55th St.
(221)
Priletna ženska
ki bi rada imela svoj dom, da bi pralft in kuhala, naj se zglasi na 904 E. 200th St._ (222)
stanovanje se išče
4 sobe, med 62. in 79. cesto; samo 3 v družini, vsi odrasli. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uradu tega lista.	(222)
Pošast na barju
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
mfogJUm	PARNIKI IZ NEW YORKA
WfcWk	EUROPA .... 27. novembra
g^Jl	NEW YORK ... 2. decembra
UD«	HAMBURG ... 9. decembra
g^H	EUROPA.....16. decembra
jRH Brzi vlak ob EUROPA v Brctnerhavcn zajamči AHmHE	udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali H^^S	Hamburga
mmm Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
MHAMBURG-AMERICAN LINE® p|N0RTH GERMAN LLOYD ligi
—1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND, O.
'Priporočilo
Vsem mojim starim odjemalcem naznanjam, da bom v kratkem začel stiskati grozdje in prodajati mošt. Prav prijazno se priporočam starim odjemalcem in vabim tudi nove, da se prepričajo o našem, izvrstnem izdelku. Vino, mošt, sodi in grozdje.
jernej mm
HEnderson 9309	1052 E. 62d St.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednola
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnkorponrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mes&u Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Olavnl urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. «3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in Članic v odraslem ln mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu. Ohio Je 16 naših krajevnih društev.
S'tupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočert zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnlne.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasl zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kpt pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli ge njmate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago. Street, Joliet, Illinois
Vsi imamo še v spominu konvencijo ameriških legi-, onarjev, ki se je vršila lansko leto v Clevelandu. Za letos so osrečili legionarji s svojo konvencijo Neto York, kjer ae je pričela konvencija v pondeljek 20. septembra. Na desni je vrhovni poveljnik legionarjev, Harry W. Colmery iz Tope-ka, Kansas. Vsaka država Unije pošlje svoje zastopnike.
Predsezonska RAZPRODAJA
NA
SUKNJAH IN POVRŠNIKIH
Od pacifičnega do atlantskega oceana, od Kanade do Mehiškega zaliva so imeli ameriški farmarji letino, kot že dolgo let ne. Zgorej na sliki vidite prizor na farmah, kjer s stroji mlatijo žito. Letos se pričakuje, da bo pridelano 890,410,000 bušljev pšenice, ali za 11 odstotkov nad povprečno letino in najvišjo od leta 1931. Spodaj pa vidite, kako v državi Texas* obirajo bo7)ibaž, ki bo dal letos lep izkupiček farmarjem. Tako ogromna je bila letos letina pšenice in bombaža, da so farmarji težko dobili zadostno število poljskih delavcev.
READY-TO-WEAR
$14.95
in
$16.95
Kupite sedaj in prihranite!
Za mal depozit vam jo shranimo dokler je ne potrebujete.
BRAZIS BROS. CLOTHES
6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St., blizu Waterloo Rd 6022 Broadway
Jane Wyman, filmska igralka, v lepi jesenski obleki.
Hitel sem po poti, ne da bi kje uzrl Sira Henryja, dokler nisem prišel do mesta, kjer se na barju, cepi dvoje poti. Tamkaj sem se, v strahu, da sem morda hodil v napačni smeri, povzipel na neki grič, odkoder sem imel boljši razgled po okolici. In od tamkaj sem ga res uzrl. Bil je na poti, ki je vodila preko barja in že kake četrt milje naprej, in ob njegovi strani je bila neka ženska, ki ni mogla biti nobena druga ko Miss Stapletonova. Bilo mi je jasno, da vlada med njima že sporazum in da je bil to domenjen sestanek. Hodila sta' počasi drug poleg drugega, zatopljena v pogovor, i videl sem, kako je ona delala nestrpne geste z rokami, kakor da je smatrala zelo za resno to, kar mu je dopovedovala, dočim jo je on pazno poslušal ter od časa do časa odločno odmajal z glavo. Jaz pa sem stal tam na griču med skalami ter se vpraševal, kaj naj zdaj storim. Da bi jima sledil ter jima vsilil svojo navzočnost, se mi je zdelo skrajno netaktno, in vendar je bila moja dolžnost, da ga ne izgubim izpred oči. Misel, da vohunim za svojim prijateljem, mi je bila na moč zoper-na. In vendar nisem vedel storiti ničesar boljšega, kakor da ga opazujem od tu, s tega griča, pozneje pa mu to povem ter si s tem olajšam vest. Sicer je resnica, da če bi mu zagrozila nenadna nevarnost, sem bil predaleč od njega, da bi mu mogel pomagati.
Najin prijatelj, Sir Henry in dama sta se ustavila na stezi in se zatopila v intenziven pogovor, ko sem nenadoma opazil, da jaz nisem sam, ki ju, opazujem. Ugledal sem nekaj zelenega v zraku, i kmalu nato ugotovil, da je bila to mreža za lov metuljev, ki jo je nosil na dolgi palici Mr. Stapleton. On jima je bil mnogo bliže kakor sem jima bil jaz, in kakor se je zdelo, sta se onadva pomikala v smeri proti njemu naprej. V tem trenutku je Sir Henry potegnil Miss Sta-pletonovo k sebi ter ji jpoložil roko okoli pasu, vendar pa se mi je zdelo, da se ga ona brani in tla obrača svoj obraz od njega. On je sklonil glavo, ona pa je dvignila roko kakor v protest. V naslednjem trenutku pa sem videl, kako sta skočila vsaksebi ter se naglo obrnila. Vzrok pre-kinjenja je bil Stapleton, ki je kakor divji tekel proti njima,
njegova absurdna mreža pa je frfotala za njem. Z rokama je arestikuliral in skoro plesal od razburjenja pred obema ljubimcema. Kaj je ves ta prizor pomenil, nisem imel pojma, vendar zdelo se mi je, da je Stapleton psova] Sira Henryja, ta pa je od svoje strani dajal pojasnila, ki pa so postajala vedno bolj razburljivejša, kolikor manj je hotel Stapleton slišati o njih. Dama pa je stala molče zraven. Končno se je Stapleton obrnil proti svoji sestri, ki je, ko je prej še pogledala Sira Henryja, odšla ob strani svojega brata naprej. Iz jeznih gest naravoslovca sem spoznal, da je tudi dama deležna njegove jeze. Sir Henry je ostal še trenutek na mestu, gledajo za njima, nato pa se je obrnil ter odšel počasi nazaj, odkoder je bil prišel, s povešeno glavo — prava podoba obupa.
Kaj naj bi vse to pomenilo, nisem vedel, vendar pa me je bilo samega sebe sram, da sem bil priča tako intimni sceni brez vednosti mojega prijatelja. Stekel sem torej naglo po griču ni-zdol ter prestregel Sira Henryja spodaj na pobočju. Njegov obraz je bil zardel od jeze, njegovo čelo nagubano.
"Halo, Watson, odkod ste se pa vzeli?" je vprašal. "Pa vendar ne mislite reči, da ste kljub vsemu šli za menoj ?"
Jaz sem mu vso stvar pojasnil: kako mi je bilo nemogoči pustiti ga samega na barje, kako sem mu sledil in kako sem bil priča vsemu, kar se je bilo zgodilo. Za trenutek me je jezno gledal, toda moja odkritosrčnost ga je končno razorožila in bripavo se je zasmejal.
"Človek bi mislil, da bo sredi tegale barja vendar varen prostor za moža, ki bi bil rad na samem," je rekel, "ampak, gromska strela, kakor se zdi, je vsa soseska videla, kako sem grulil okoli te mladenke! Kje pa ste si naročili svoj sedež?"
"Bil sem na temle griču."
"Ah, torej čisto zadaj, na galeriji, kaj ne? Toda njen brat pa je bil v prvi vrsti, prav pred pozornico. Ali ste ga videli prihajati proti nama?''
"Da."
"In ali vam je že morda kdaj padlo v glavo, da bi utegnil biti blazen, tale njen brat?"
'Tega ne morem reči."
"Tudi jaz pravim tako. Vse do danes sem ga smatral za člo-1 veka z zdravo pametjo, toda da- j nes vam pa zagotavljem, da; eden izmed naju spada v prisilni jopič. Kaj pa je z mano? Vi živite že nekaj tednov z mano, Watson. Zato mi povejte, ali je res na meni nekaj, kar bi preprečilo, da bi mogel postati do-'ber in ljubeči soprog ženske, katero ljubim?"
"Ne, ničesar ni na vas."
"In vendar: glede moje svetne posesti mi ne more nasprotovati torej potemtakem moram biti pač jaz sam temu vzrok. Kaj pa ima proti meni? še nikdar v svojem življenju nisem storil nobenemu človeku nič žalega, vsaj ne, da bi vedel o tem. In mi niti ne dovoli, da bi se do-teknil koncev njenih prstov.'
"Mar je rekel tako?"
"Da, to je rekel in še mnogo drugega. Povem vam, Watson, dasi poznam to mladenko šele nekaj tednov, sem izprevidel takoj od vsega početka, da bi bila kakor nalašč zame — pa tudi ona je srečna ob moji strani, o tem lahko prisežem. Toda kaj vse to pomaga, ker pa nama on ne da nikoli prilike, da bi bila sama s seboj in danes se mi je nudila prva priložnost, da bi bil
nekaj časa ž njo na. samem skupaj. Tudi ona je bila srečna, ko sva se sestala, toda to, kar je govorila, niso bile besede ljubezni in prav tako ni meni dala govoriti o ljubezni. Poudarjala je samo eno, da je namreč ta kraj zame kraj nevarnosti, in da se ne bo ona nikoli počutila srečne, dokler ne bo vedela, da sem spet odšel. Povedal sem ji, da se mi zdaj, odkar sem njo videl in spoznal, nikamor ne mudi, in da še bi res rada videla, da odidem, je edini način, da ji ustreženi, ta, da gre tudi ona z menoj. In nato sem ji naredil pravcato zaljubljeno ponudbo, toda preden mi je mogla odgovoriti, je prihrumel njen brat kaker blaznež nad naju. Od jeze je bil bled ko platnena krpa in iz oči so mu švigali bliski. Kaj delam z damo? Kako se ji drznem vsiljevati svojo navzočnost, ki ji je zoperna? Mar morda mislim, da zato, ker sem baron, delam lahko, kar hočem? če ne bi bil on njen brat, tedaj ste lahko prepričani, da bi vedel, kako naj mu odgovorim. Kakor pa je stvar stala, sem mu samo pojasnil, da so moja čuvstva do njegove sestre vzvišena in poštena in da bi smatral za čast, če bi bila pri volji postati moja žena. Vse to pa na stvari ni ničesar izboljšalo, zato sem tudi jaz končno izgubil svojo glavo, ter mu odgovoril tako, kakor bi mu morda ne smel, če pomislim, da je bila ona poleg. Stvar se je končala torej s tem, da je ž njo odšel, kakor ste sami videli, jaz pa sem ostal kakor zmeden bedak na mestu. Samo povejte mi, kaj naj vse to pomeni, Watson, pa bom vaš večen, dolžnik."
Poizkusil sem mu dati eno ali dve pojasnili, toda priznati moram, da sem bil prav tako zmeden in presenečen nad vsem tem, kakor je bil on sam.
Naslov in plemstvo najinega , njegovo bogastvo, njegova starost, njegov značaj, vse to, je bilo njemu v prilog in vse to je govorilo zanj, in nič mi ni bilo znano, kar bi govorilo proti njemu, izvzemši če ni bila ona temna usoda, ki je visela nad glavo te obitelji. Pa naj bo že kakorkoli, najinega ugibanja je konec še istega popoldne, ko naju je obiskal sam Stapleton. Prišel je, da se opraviči zaradi svoje sirovosti dopoldne, in ko je, po dokaj d olgem razgovoru s Sirom Henryjem v njegovi študijski sobi, prišel ven, se mi je zdelo da je nesoglasje poravna-, no, kajti za naslednji petek naju je povabil na večerjo na svoj dom. v Merripit House.
"Tudi zdaj še nisem izpreme-nil svojega naziranja, da je ta človek blazen," je rekel Sir Henry; "nikakor ne morem pozabiti njegovega pogleda davi, ko je prihrumel nadme, toda istočasno pa moram tudi priznati, da ne poznam moža, ki bi se znal tako krasno oprostiti, kakor je to storil on."
"In je podal kako pojasnilo o svojem zadržanju?"
"Dejal je, da mu je njegova sestra vse v njegovem življenju. To je seveda naravno in srečen sem, da ceni njeno vrednost. Vedno sta bila skupaj, in, po njegovih lastnih besedah, bi smatral cn za nekaj strašnega, če bi jo moral izgubiti. On ni
i
imel niti pojma, da sem se jaz zaljubil vanjo, je dejal, ko pa to ugotovil ter spoznal, da bo morda zanj izgubljena, ga je to tako pretreslo, da ni vedel, kaj dela ne kaj govori. Zelo mu je bilo žal za vse, kar se je bilo dopoldne zgodilo; videl je, kako sebična in obenem nespametna je misel, da bi mogel tako krasno žensko, kakršna je njegova sestra, za' vse življenje priklepati nase. če se ima že ločiti od njega, mu je mnogo ljubše, da jo dobim jaz, njegov sosed, kakor pa kdo drugi. Na vsak način pa je bil to hud udarec zanj, ki ga bo le iztežka prebolel. Poslej ne bo nič več nasprotoval, če mu obljubim, da
bom pustil stvar mirovati tri mesece in če se bom ta čas za-dovolil samo ž njenim prijateljstvom, ne da bi zahteval tudi njene ljubezni. To sem mu obljubil in tako je torej zdaj stvar ostala."
Tako se je torej pojasnila ena naših malih misterij. Zdaj mi je jasno, zakaj je Stapleton gledal z nevoljo na snubca svoje sestre, kljub temu, da je ta snubec Sir Henry. Zdaj pa naj preide-ma na drugo nit, ki sem jo izmotal iz tega zamotane štrene, nam-
reč na tajno ponočnega ihtenja, na objokan obraz Mrs. Barry-more in na tajne Barrymorove nočne ekskurzije do onega okna, ki gleda na barje, čestitajte mi, Holmes, in povejte mi, kot svojemu zaupniku, da vas nisem razočaral, in da vam ni žal, ker ste mi poverili svoje zaupanje ter me poslali semkaj. V se to Je bilo tekem ene same noči temeljito pojasnjeno.
(Dalje prihodnjič)