Listek. Zapiski zblažnelega. Ruski Bpisal N. V. Gogol; prevedel J. Starogorski. Dne 3. oktobra. Današnjega dne pripetil se je nenavaden dogodek. Vstal sem zjutraj precej pozno, in ko mi je prinesla Mavra osnažene Cevlje, io vprašam, koliko je ura. ZaslišavSi, da je že davno odbilo deset, požuril sem se kolikor mogoče z oblačenjem. Priznam, da bi nikakor ne Sel v ministerski urad, saj vem naprej, kako kisel obraz bo delal naš sekcijski šef. On mi je že davno pravil: »Kaj pa ti blodi, bratec, vedno taka neumnost v glavi? ZazijaS se včasih, kakor obseden, večkrat spraviš v akte tako mešanico, da se sam vrag ne spozna; v nagovore postaviS malo zaCetno črko, ne napišeš niti dneva niti Stevila«. Prokleto teslo! Gotovo mi zavida, ker sedim v pisarni direktorja in za njega ekselenco prirezujem peresa. Kratko-malo, jaz bi ne šel v ministerski urad, ako bi ne gojil upanja, da se snidem z blagajnikom in izprosim od tega škrtljavca, mogoče bi vendar bilo, naj že kolikor toliko od svoje plače naprej. Lejte no, kako je stvar! Da bi on kedaj izplačal denar za mesec dni naprej! — Moj Bog, poprej bi pač pričakal poslednje sodbe! Prosi, če se tudi razpočiS, če si v najhujšej sili — nič ne izplača, ta seri vrag. Na njegovem domu pa mu daje njegova lastna kuharica zauSnice. To je znano vsemu svetu. Jaz ne morem pojmiti, kak dobiček daje služba v ministerskem uradu. Popolnoma nikakih dohodkov. Da, pri gubernijski upravi, pri civilnih in kameralnih oblastnijah je popolnoma druga stvar! Tam, glej, stisnil se je jeden v najzadnji kotiček; včasih malo piše; na niem visi umazan frak; lica je tako grdega, da bi najraje vanj pljunil, ali poglej, kako vilo si je najel! Pozlačene porcelanaste čaše i ne nesi k njemu: »To«, pravi, »je darek za kakega zdravnika«, ampak njemu podari par dirjalnih konjev ali drožko ali pa ovratnik iz bobrove kožice, vreden tristo rubljev. Na videz je tako pohleven, govori tako uljudno: »Izvolite mi posoditi nožič, da si prirežem pero!« a potem oskubi prositelja tako, da mu pusti samo robačo na telesu. Resnica, pri nas je zato služba plemenita, čistota v vsem taka, kake gubernijska uprava ne vidi nikdar: mize so iz rudečega leisa in vsi načelniki človeka »vičejo*. Da, moram priznati, ako bi ne bila plemenitost službe, jaz bi že davno zapustil ministerski urad. Oblekel sem si stari plašč in vzel dežnik, ker je bila strašna ploha. Na ulicah ni bilo nikogar; opazil sem samo branjevke, pokrivSe se z janjkami, ruske kupce pod dežniki in voznike. Izmed plemičev klatil se je okoli samo jeden naših uradnikov. Videl sem ga na križopotji. Brž ko sem ga zagledal, rekel sem sam pri sebi: »ViS! niti ti, moj ljubi, ne greS v ministerski urad; hitiS ven za totoj, ki beži pred teboj in gledaš na njene nožice. Kak lopov je ta naS uradni kolega! On se ne umakne nobenemu oficirju, Naj gre kaka koli janjka mimo njega, se obesi na njo«. Ko sem to premišljeval, zagledam kočijo, približajočo se modnemu magacinu, mimo katerega sem šel. Spoznal sem jo takoj. Bila je to kočija našega direktorja. »No, on nima nikakega opravka v modnem magacinu« setn pomislil, »gotovo je ta njegova hčerka.« Stisnil sem se k steni. Služabnik je otvoril dverca in ona je hušknila iz kočije, kakor ptička. Kako je pogledala na pravo in levo, kako zabliskala z svojimi obrvi in očmi. . .! Gospod, ti moj Bog, zgubljen sem, popolnoma zgubljen! In zakaj se je morala peljati ven v tako deževnem vremenu! Sedaj pa še naj kdo trdi, da v ženskah ni velikanske strasti do teh cunj! Ona me ni spoznala in jaz sem se skrbno zavijal v svoj plaSč, ki je bil umazan in poleg tega Se stare mode. Sedaj nosijo plašče z dolgimi vratniki, a jaz sem imel dva kratka drugega na drugem; tudi sukno ni bilo (dekatovano) zlikano. Njen psiček, ki ni mogel skočiti na prag modnega magacina, ostal je na ulici. Kličejo ga — Medžji. Jedva sem prebil tak6 kako minuto, kar zaslišim nakrat nežen glasek: »Dober dan, Medžji!« Kosmata kapa! Kdo govori to? Ozrl sem se in videl pod dežnikom iti dve gospe: iedno staro, drugo mlado; onidve sta že proSli mimo; tik poleg mene pa se zglasi zopet: »Grdo od tebe, Medžji!« Kaj vraga! videl sem, da se je Medžji povohavala s psičkom, ki je Sel za gospema. »Glej«, sem rekel sam sebi, »tega mi je že dosti! Sem-li pijan?! Ne, kaj takega pripeti se mi brž redkokedaj«. »Ne, Fidel, ti brez vzroka tako sodiS« videl sem sam natanko, da je izpregovorila Medžji, »bila sem, hav, hav! bila sem hav, hav, hav! hudo bolnaU 0 ti pesek ti! Priznati moram, da sem se močno začudil, zasliSavši jo govoriti po človeflki. No, potem, ko sem vse to pretuhtal do dobra, nehal sem se čuditi. Saj se je pripetilo na svetu že mnogo sličnih primerov. Na AngleSkem, pravijo, priplavala je riba, ki je spregovorila dve besedi v tako čudnem jeziku, da se učenjaki trudijo že dve leti ž njib razlago, a Se dosihdob niso razkrili ničesar. Čttal sem tudi t časopisih o dveh kravah, ki sta prišli v štacuno in zahtevali funt čaja. Ali, priznam, mnogo bolj setn se začudil, ko je Medžji rekla: >Jaz sem ti pisala, Fidel; gotovo Polkan ni prinesel mojega pisma.« Da bi ne dobil svoje plače! — v svojem življenju nisem Se sliSal, da zna pes pisati! To me je osupnilo. Odkrito povem: nekaj časa sem začel sem videti slišati take reči, kakoršnih 3e nikdo ni niti videl ni sliSal. »Hočem vendar«, rekel sem sam pri sebi, »iti za tem psičkom, da zvem, kaj }e in kaj misli.« Odprl sem svoj dežnik in odpravil se za obema gospema. Prišli ste v Grahove, krenili v Meščanske, odtod v Mizarske ulice ter konečno dospeli h Kokuškinemu mostu, in obstali pred velikim hramom. »To hišo poznam«, rekel sem sam pri sebi, »to je Svjerkov hram.« Čudna zidina! Kako različni ljudje živ6 v njej! Koliko kuharic, koliko tujcev! in naši kolegi uradniki čep6 notri, kakor psi drug na drugem. Tam je tudi jeden mojih prijateljev, ki dobro piska na trobento. Gospe ste šle v peto nadstropje. »Dobro«, sem mislil, »sedaj ne pojdem gor, ali zapomnim si kraj in pri prvi priložnosti, ko idem mimo, porabim priliko.* (Dalje.) Smešničar. Skopuh. Veran: »Kako napraviš, da ne daS nikdar beračem ubogajme?« Žid: »VidiS tako! Pri sebi imam vedno srebrn goldinar. Če me berač poprosi ubogajme, potegnem oni goldinar ter mu ga pokažem, rekofi: ,Ali mi moreS menjati ta goldinar?' Če berafi odgovori, da ne, rečem mu: ,Škoda! Rad bi ti bil kaj podaril, pa nimam drobiža!' Ce pa berač reče, da mi lahko menja, tedaj zagrmim nanj: ,Tako! Goldinarje menjujeS, pa beračiS? Sram te bodi!' Tako se odkrižam vsakega!« Samosvoja obsodba. Zid jezdi na oslu po vasi. Ko vidi, da ga gledajo otroci in tudi nekateri odrasli liudje, reče |im: >Kaj me gledate? Ali še niste nikdar videli osla?« Nedovolieno veselje. Zidasoimeli obesiti. Ko pride žena zadnjič k njemu t zapor, vpraSa ga, ali ne bi smeli biti otroci vpričo, ko ga obesijo. Obsoienec odgovori, da ne. Ljubeznjiva žena pa reče nato: »To se že vidi na tebi! Tak si bil vedoo. Ce bi ubogi otroci užili res kaj veselja, ne privoščiš jim ga !<