296. številka. Ljubljana, četrtek 28. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD, Is'in.ja viak dan, izvzemSi ponedeljke in dtseve po prazni cih, ter velja po pošti prejeuiHii za avatro-o^erske dežele za celo leto 16 gkl, za pol lefa H £ld., ia četu leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne ra'"una 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za |ij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste tJ kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čo ne dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolrnanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O p r a v n i š t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolrnanovej hiši. boj. Iz Kišeneva se piše „Pol. Corr." 19. t. m., da jo ruski poveljnik južne armade posebno za to skrbel, daje dovolj živeža in prevožnjih moči za vojsko. Velikansko mnogo /iti, sena in ovsa se je nakupilo in na reko Prut dovelo. Tudi glede brambe morske obale v Krimu so Rusi uže mnogo storili in se dopolnjujejo. Pa tudi o turških pripravah za vojsko z Ilusi se veliko sliši. Ejub - paša in Abdul - Kerim, oba glavna poveljnika, ki sta se nasproti Srbom 4 mesece trudila, zdaj organizujeta proti Rusom na Donavi brara-beno vojsko. „Pol. Corr." trdi, da so Turki za to navdušeni. Abdul-Kerim pride 28. decembra v Sumlo, kjer Turki kar morejo streliva in živeža kopičijo. Sicer pa zdaj v Carigradu baš na konferenci sedi modra žena evropska diplomacija, do nedelje uže poteče srbsko in črnogorsko premirje, kmalo se mora na jedno ali na drugo stran določiti. Na slabše se ne more, nego je pred vojsko bilo, tako daleč je slo-vanščina uže prišla, Rogu hvala. Politični razgled. !VotriftiBj4k dežele. V Ljubljani 27. decembra. Štiri sto deiteiit študentov praške univerze je poslalo ministru spomenico, v katorej grajajo nekatere napake na tej univerzi in terjajo ravnopravnost, odstranjenje profesorjev ki razdor delajo mej nemškimi in slovanskimi študenti, nameščenje domačih ne tujih profesorjev. V južnem T7#*ofj\V*»##i je bilo zadnja dva meseca okolo 50 do 60 Italijanov zaprtih in v preiskavo dejanih, ker so delali za od-cepljenje te provincije od Avstrije in za pri-klopljenje k Italiji. Nekoliko jih je bilo uže izpuščenih, drugi so še v zaporu. O uagodbi z Ogersko je izdal te dni znani baron MMelfert broširo, v katerej Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 1876 in nas list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponove, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim. „«lov. Mm rod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto .... 1» gld. — kr. Za pol leta.....H „ 5«) „ Za četrt leta . . . . 3 „ 3€> „ Za en mesec .... 1 „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto.....Itt gld. — kr. Za pol leta . . . . ft* „ — „ Za četrt leta ... -* „ — n Za en mesec..... 1 » 40 » Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za rtijtake velja jeiiI-itaiitt cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. ftO kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Aiiittiiitstvtuijit ,,/Siav, if«#-o#/«•*. 0 položenji na iztoku. Iz Peterburga poroča telegram 23. decembra: „V vprašanji zavoljo zagotovljenja stanja kristijanov v Turčiji in poroštva za to zagotovljenje v treh vstalih provincijah bode porta, predno bode pristopila h konferencam, morala odločno izreči se kako misli. S tem izrekom se bode položenje razjasnilo. Rusija 4-4» te k. Francoz o ruskih umetnikih. Iz Rusije. [Izv. dop.] Ko se je s carstvovanjem sedanjega svit-lega ruskega carja Aleksandra II. Rusija predramila iz svojega sanjarskega življenja, ko 80 se začele temeljito gladiti robate forme iz prejšnjih ne še tako silno dalekih let, ko je z eno besedo od črnega do belega, od oceanskega do baltiškega morja, zakipelo kulturno in literaturno rusko-slovansko življenje, slikarstvo nij bilo isti del lepih umetuostij, kateri bi bil zaostajal od drugih, ali kateri bi bil preveč opiral se na tuje noge; da, baš slikarstvo je uže davno tu pognalo dovoljno lepe kuli, in je kazalo in kaže v razvitji svojem veliko samostojnost, načevšo se pokazo-▼ati posebno v pravoslavnem slikarstvu s spe-civično religijoznim karakterjem. je dokazala pri predkonferencah, za katere je imel general Ignatiev veliko svobodo delovanja, da hoče ostati pri jedru, a da neče kako občno orijentalno vprašanje sprožiti, temveč terjati hoče le stvarna zagotovila, da se bode varnost kristijanov v treh vstalih pokrajinah zboljšala." Od 26. decembra pak isti oficijozni pe-terburgski telegraf poroča v „P. C.u tako-le: „Od turške vlade je pričakovati, da ne bode hotela naravnost odgovoriti na to, kar se jej bode o vspehu predkonference povedalo. Vendar to ne dela še položenja tacega, da bi se ne dalo ni upati mirnega razvoja, temveč, ker v odločilnih ruskih krogih ne pravijo, da so ti predlogi nespremenljivi. Podaljšanje premirja do 15. januarja se bode nasve-tovalo." To so vesti, ki vse precej božično miroljubno done, vendar Bog si ga vedi, ali so le diplomatične fraze, ki hote lepšati „casus belli", ali pa se stvari še za istino kako brez krvoprolitja razino taj o. To poslednje bi bilo le verjetno, ako j« tretji telegram iz Carigrada zanesljiv v „Cor-respondence I hi vas", ki naznanja: „Salis-bury bode denes od sultana terjal, naj sprejme predloge vlastij, če ne, ima on povelje odpotovati in ukazati angleškej floti, da odjadra izpred Carigrada." To se pravi, po tem tacem so se velevlasti na predkonferenci nekako zedinile, in celo Anglija pritiska, naj se Turčin uda, če ne, zapustila ga bode zadnja prijateljica, kramarica z britanskega otoka. Vendar je kl juhu vsemu temu malo zaupanja najti v časnikih božičnih da bi mir verjeten bil. Dvomljivost povsod. Tudi se od obeh stranij močno nadaljujejo priprave za No to samostojno slikarstvo bilo je za-padnjej Evropi popolnem neznano. Razvijalo se je skrito, doma, nij se predrznilo, v veliko javnost na trg Evrope; zakaj ? to je znano vsakemu, kdor pozna slovanski karakter sploh. Naša slovanska ponižnost, naša skromnost, — evo vam lastnosti, katere so same po sebi prav lepe, če imajo mero. A nasprotno so silno škodljive, in imamo se ravno jim mnogo zahvaliti, da se je nemška predrznost in sploh inostrana prevzetnost do take stopinje povzdignila, na kakoršnej še zdaj neredko ne laja na Rusijo posebno, a na Slovanstvo sploh v jako neestetičnih frazah, kakoršne so na pr. „russische liarbarei", — „der nordisehe Riir", „das rohe Slavenvolk" itd. in infinitum. Še le leta 1873. na dunajskej razstavi so pokazali ruski slikami talenti svoje prekrasne proizvode, pokazali so originalnost ruskega čopka, pokazali ono priprosto milobo, katera naše slikarstvo tako lepotici in od- likuje od zapadne komplicirane šole, katera ne „zgrablja", a pač milo objema srce, vsa naša čuvstva, ter ne pozvoljuje oddaljiti se od slike, vira našega v istini srčnega veselja. In svet je strmel in strmel, uvidevši tvorno roko, delajočo v ledovih Arhangeljskega, v žarih Taškenta, kjer bi dolžna biti polnejša pustinja, brez žizni, brez tvorstva pustinja, kakor so mislili in še zdaj morebiti mislijo nekateri, — sit venia verbo — norci zapadne Evrope. In ruski umetniki so se sami čudili, čudili se zato, ker si prej v svojej ponižnosti in skromnosti in v istej robkosti, iz katero so Rusi tako dolgo gledali na evropski zapad, s katero se je vse z nekakim svetim spoštovanjem hvalilo vse inostrano, a v nič devalo vse domače; čudili se sami zato, ker so jim je inostrana aroganca zdela tako velika, da se je nijso upali lotiti, Še menj jej pokazati isti pot, kateri pokazati jej sledovalo bi uže pred več desetinami let. svetuje, naj se naša polovica ne uda Maj*jarom ; te mora uže provizorium biti, naj bode le tri leta; dalje naj se mir naredi v Cislej-taniji s tem, da se Cehom in Slovencem s j) I o h pravica da; in naj se iz mehaničnega dualizma naredi organična avstro-ogerska država. Vn&ftiije ctržftfcve. Ruski vrhovni vojaški poveljnik južne armade, veliki knez Nikolaj je v Kišenevu prehladil se in obolel. Do 24. t. m. mu še nij bilo odleglo. — Ruska vlada preklicuje, da bi bili zadnji članki v „Golosu", ki se obrača ostro proti Avstriji, z njo v kakej zvezi. Iz Sif»i/f se našim oficijalnim časnikom poroča, da je znana stvar z vojno podonavsko ladijo „Maros" končana. Srbija je dala za-dostenje. To se je zgodilo s tem, da je en -del srbske vojske pred tvrdnjavo avstrij-skej zastavi salutiral vpričo obeh monitorjev avstrijskih na katerih je bilo pričujoče vse osobje avstrijskega konzulata. S tem je vse popravljeno. — Magjarski in judovsko-n e niski časniki pak še nijso zadovoljni. Oni bi bili radi, da bi bila avstrijska vojska kar Belgrad zasedla. To pa ne ide tako brž. V svojem divjem sovraštvu so judovski Nemci in Mag j ari kar slepi in bi radi vse njim nepovoljno, najprej pa vse Slovane uničili. Bog pa uže ve, zakaj nij kozi dolzega repa ustvaril. Ti*rt*-i so 23. t. m. slovesno svojo oto-mansko ustavo proglasili. Ta ustava pravi: Sultan je kalif muselmanski in glavar vseh otomanov. Njegove pravice so iste, kakor one kon sti tucij o n al n i h glavarjev v zapadu. Islam j e državna vera, brez teokratičnega značaja, in druge razlike nij. Svobodno vero-izpovedanje vseh kultov (ver) je garantirano. Dalje se določuje: svoboda tiska (no kaka bo ta, še lepša kot naša? Ur.), svoboda uka, prisilno prvo šolanje, pravica združevanja, pravica peticij do zbornic, enakost vseh pred postavo, enako razdeljen je davkov, ki se bodo le po posebnej postavi pobirali. Nihče se ne bode svojemu naravnemu sodniku odtegovati smel. Pravica zagovora, javnost sodnij se obeta. Konfiskacije in torture, tlake, vse je prepovedano. Ministri so odgovorni. Dve zbornici se osnujeti: zbornica poslancev in senat. Poslanci so neoskrunljivi. Postave dajejo. In tako dalje. Vse le lepe, krasne besede, ali kdo bo še Turku verjel? francoski senat je sprejel budget ministerstva notranjih zadev z 181 glasi proti 43. in sicer tudi oni kredit za teologične fakultete v Aix in Itouen, katerega zbornica poslancev nij bila potrdila. Tudi rimski parlament je skončal bud-getno debato potem se pa do 15. januarja odgodil. Znamenito je, da je one dni v italijanskem parlamentu en poslanec interpeliral, kaj je vlada storila za Italijane, ki so v Tri-entu v Avstriji. To je uže zopet žuganje! Bismark nam v severu protekcijo vsiljuje, Toliko se mi je zdelo potrebno, izprego-voriti o položenji, o razmerah, v kakoršnih je bilo rusko slikarstvo do najnovejšega časa v sravnjenji in odnošenji onega k zapadnemu slikarstvu in zapadni kritiki na polji te umetnosti. Da se v najnovejših časih te razmere vedno boljšajo, da se je i ruski slikarski talent opogumil ali osmelil, pravično soditi o Bamern sebi ter terjati odlično mesto v krogu slikarstva k višjej stopinji civilizacije in člo-večanstva; da so od druge strani pametni in istiniti umeteljniki tudi na evropskem zapadu o slovanskem trudu na tem polji začeli soditi po pravici in po pravilih umeteljnosti kozmopolitičnej; da so ravno isti pametni in obrazovani umetniki v zapadu začeli govoriti o ruskih muzah sploh, a osobito v slikarskem obziru s poštenjem in z ono objektivnostjo, katera je najmogočnejše geslo prave kritike. Vse to more znati vsak, kdor sledi pazljivo za razvojem Slovanstva in njegove Lahi pak se kot protektorji Trientcev nosijo! Trebalo bi nam več notranje moči. HfVftMkj kralj je poslal dva koman-dujoča generala v Berlin, da čestitata nemškemu cesarju ob njegovem sedemdesetletnem vojaškem službenem jubileji. Domače stvari. — (Občni zbor ljubljanske čitalnice) na Štefan ji dan 26. decembra je bil letos izredno obilo obiskan. Pri volitvi novega odbora je bilo oddanih 53 glasov in so voljeni: Dr. Janez Bleivveis za predsednika (50 glasov), g Kadilnik za blagajnika (49); za odbornike pak so voljeni gospodje: dr. Ambroži č (45), dr. Karel Bleivveis (51), dr. Derč (3G), Fr. Drenik (50), E. Gutman (24), Jeločnik (46), Juvančič (47), Kreč (47), Janko Kersnik (47), Pakič (45), Josip Pfeifer (50), Fr. Ravnikar (50), Vojteh Valenta (51), prof. Wies-thaler (45), dr. J. Zupanec (49). Z razprtimi Črkami tiskani so na novo voljeni, drugi so bili uže do sedaj odborniki. Po sprejetih poročilih, iz katerih je vidno, da čitalnica lehko izhaja, in ima letos celo nekaj malega več udov, nego lani, predlagal je ud gospod Hribar prav pametno in koristno, naj odbor bolj ostro gleda na gostilnico čitalniško in je navajal uzroke, kateri odganjajo mnoge narodnjake od tam, kjer bi imelo biti nekovo središče. Predlog je bil potrjen. Dotičen predlog zarad naročevanja in nenaročevanja nekih časnikov, izročil se je odboru v pretres. — Od novega odbora pričakujemo, da bode se svojim delovanjem naše narodno socijalno življenje, za katerega razvitek ima čitalnica skrbeti, povzdignil in skušal vse one napake odpraviti, na katere se pritožujejo nekateri — večjidel po pravici. Videti moremo, da nam zlasti mlade moči vedno doraščajo, zato je pa povzdignenje čitalnice lehko mogoče, le če se hoče vse odločno in brezobzirno izvesti, kar treba. — (Iz seje deželnega odbora 23. decembra.) Deželni odbor je pritrdil sklepom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov, 1. da se provizorični učitelj Valentin Žva-gen na dverazredni ljudski šoli v Cerknici stalno v službi potrdi; 2. da 86 dverazredna ljudska šola na Vrhniki razširi v štirirazredno; 3. da se napravi v Černomlji dverazredna dekliška šola s plačami za učiteljici po 50O gld. in 450 gld. na leto; 4. da se plača učitelja na ljudskej šoli v Bohinjskej Bistrici povekša od 400 gld. na 450 gld. in 5.) da se vdovi kulture. Ravno tako znano je vsem, da se te razmere jako počasu boljšajo, da mora slovanski talent sploh vsako iskreno istinito besedo iz ust tujčevih rekel bi, se silo izvo-jevati t. j. ino stranci govore o nas še le pošteno, če uže drugače nikakor govoriti ne morejo, ne stavši se več na stališče nesramnej-šega lažnjivca. Vse to dokazuje nam ona vnotranja radost, katero mi čutimo, kadar najdemo pošteno besedo o Slovanih iz tujih ust. Tako radost čutil sem tudi jaz, prebravši pismo nekega Rusa, živečega v Parizu, v „Nov. Vr." v katerem se govori o Jules Claretti, znamenitem francoskem kritiku umeteljnega slikarstva in o njegovej sodbi o ruskih ume-teljnikih te vrste, katero kritiko je objavil v dveh velikih francoskih listih in katero vam tukaj objavljam tudi jaz skoraj od besede do besede. „Na sedanjo umeteljniško razstavo v Parizu javilo se je tudi nekaj ruskih umetelj- učitelja Krombholca iz Brezovice pri Černomlji dovoli iz učiteljskega pemijskega zaklada 40 gld. miloščine na leto. — Za leto 1877 se je dovolilo pobiranje občinske priklade in sicer v Tržiču 40% in v Veliki Dolini 19% na direktne davke, in v občini Knežak po 36 sol-dov od vsacega vedra potočenega vina. — (Nova slovenska knjiga.) Ne-utrudljivi ljutomerski nadučitelj g. Ivan La-pajne je našej ljudsko-šolskej literaturi podal zopet novo slovensko knjigo, ki ima naslov: »Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol". Velja 25 kr., dobi se pri založniku „učiteljskem društvu za slovenski Štajer". Knjižica le na 88 straneh razloži v umljivem jeziku in lapidarnem stilu vse občne zgodovine glavne poteze in je tudi za samouk pripravna. — (Za koroškega deželnega glavarja) je imenovan advokat dr. Stieger v Celovcu. — (Vabilo) k besedi (Silvestrov večer) katoro napravi rojanska Čitalnica dne 31. decembra 1876. Začetek ob Vi 8 u" zvečer. Program je: 1. Tombola. 2. „Što Čutiš" zbor. 3. „Pevčeva prosta" poje gospod Maly. 4. „Iskrica domorodna" zbor. 5. „Živo mrtva zakonska" burka v 1 dejanju. 6. Družbena zabava. Vstopnina je za ude prosta za neude 20 kr. Odbor. — (Iz V r h n i k e) se nam piše: Občnega zbora naše čitalnice 17. t. m. bo je komaj nad polovico udov udeležilo ; druge smo zastonj pričakovali do 9. ure, ker jih je morda neuJ godno vreme doma obdržalo. Mali zbor se je vendar vršil natanko po društvenih pravilih v najlepšem in čitalnici ugodnem redu, ker nij bilo nikogar mej nami, ki bi bil kalil javni mir. Čitalnica bode torej zanaprej mirno in nevtralno živela, in gg. ude in neude z veselicami, t. j. petjem in dramatičnimi slovenskimi predstavami kratkočasila. Najbolj nas je razveselilo, kar nas je neki spoštovani gospod se svojo navzočnostjo počastil, in ob enem postal ud našej čitalnici. Ravno taci h udov potrebuje društvo, da bi je vodili po najpotrebnejši poti: sloge in — dobrega imena. Gotovo tudi gg. vrhniški trgovci, posestniki itd. ne bodo nasprotni našemu društvu (kar bi se najbolj zdelo,) če bodo videli, da ono složno, mirno in duševno napreduje, z eno besedo: kar tiče zabave, posebno v pozimskem časi. nikov, kateri so dobili silno odobrenje od kri-tikujoče publike. Najvažnejši in najslavnejši ruski živopisec pa je iz vseh ruskih umetelj-nikov Vasilij Vereščagin, poselivši se pred kratkim časom v Parizu in prinesši se soboj iz Indije celo serijo „chefs d' oeuvres". Meni se je posrečilo videti to kolekcijo, zav-sem svoje vrste, njegovo slikarnico, pokrito 8 najprekrasnejšimi podobami, katerih barve in svet kažejo se kako dragocene, biserni kameni. Tu je narisana prekrasna noč z indi-škimi zvezdami, luna, z indiškim nočnim nebo-krogom, tam puščave, v katerih rastejo indi-ške rože, na tretjej zopet izobraženi Indci se svojim bakrenim obličjem, sedeč na konjih, pokritih s svilo , prešito z zlatom in biseri. Vsa indijska bogastva, ves indijsk blesk prešel je na slike tega umetnika in jaz sem sklenil napisati podrobno epizodo o tvorstvih g. V. Vereščagina. To vam je najizvirnejša ličnost, kakoršna se mi je le kedaj dala videti. — (V Trstu) je imel novi mestni zbor 23. dec. prvo sejo. Namestnik Pino je Člane zaprisegal. Za župana je voljen dr. d'Angeli, namestnika njegova sta Ilcrmet in dr. Pitteri. — (Od Brežic) se nam piše: V našem nemčurskem gnjezdu so osnovali tukajšnji ko-miji bralno in zabavno društvo. Čudno se mi dozdeva, da so ti gospodje, nkoravno po večjem sinovi slovenskih mater in marsikateremu mej njimi je bil pred 4 leti nemški jezik še Spanjska vas in tudi sedaj ga še popolnem ne ume, naročeni na turkofilske in torej nam Slovanom sovražne liste, kakor „Wiener Extra-blatt", „Kikiriki" itd. Menda se hote iz teh nesramnih listov nemške kulture in nemškega jezika navaditi. — V našem krogu jeli so se tudi raztresati prav natanko ponarejeni de-setaki, prav teško se dajo izpoznati. — Vino je po G, 7, 8 do 9 gld. Tovornikov je mnogo tu, kmalu bode vse vino poprodano, ker letos ubogi kmet denarja potrebuje, — druzega nema prodati kot vino, in še tega nema ve liko, kako bode revež davke plačal! Bog nam daj boljše čase. — (Narodna čitalnica v Gorici) je imela v sredo 20. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo samo 21 dru-štvenikov. Predsednik g. Jeglič začel je zborovanje s primernim nagovorom, v katerem je omenil dobro čitalnično stanje in vrli napredek, katerega je čitalnica napravila v teku nekaterih let. Tajnik gosp. Vidic je poročal precej obširno o marljivem delovanju društvenega odbora. Denarničar g. Dolenec je poročal o materijalnem stanju društva, iz čegar razprave smo razvideli, da je čitalnica v tekočem letu prejela od svojih udov 1594 gold. 20 kr., potrosila pa 1523 gold. in 12 kr. Voljen je bil za predsednika g. Jeglič, za denarničarja g. RabiČ, za odbornike gg.: prof. Čebular, prof. Erjavec, Fr. Vidic, dr. Nik. Tonkli, Avg Jakopič, Hribar in prof. Šantel; za namestnika pa gg.: prof. Kuralt in Dol jak. Mi že limo, piše „Sočau, da bi se čitalnica tudi v prihodnjem letu tako lepo razvijala in rastla, kakor je tri zadnja leta, in da bi nobena pri vatna ali celo politična stvar ne kalila dobro dejnega miru in lepe edinosti in skupne de lavnosti, ki je zadnja leta vladala v čitalnici. — („Pi imoi ac") je hrvatsk časnik, ki izhaja v Kraljevici poleg Reke in velja na četrt leta 3 gold. ter izhaja 3 krat na teden. Priporočamo ga vsem slovenskim čitalnicam in bralnim družbam, tudi javnim lokalom, kjer se Slovani shajajo in slovanske dobre časnike bero, ker „Primorac" dobro in pošteno v hrvatskoj besedi zastopa jngoslovansko našo občno stvar. — (Nesreča.) V Hrastniku je povozil se nek delavec tako, da mu je železnieni vlak desno roko odtrgal. — (Nesreča.) Na Savi za Litijo je padel štacijski nadzornik M. preko necega zidu, zlomil si je dvoje reber, ter se nevarno na glavi pobil. Pravijo, da ne bo dolgo. — (Požar.) Pogorelo je 22. t. m. v spodnjih Borovljah peku Juriju II. poslopje pri hiši in hlevu. Ogenj je nastal ob 3. uri po polu dne, in se hipoma razširil, ker je bilo pod streho mnogo slame, stelje in enacih reči nakopičenih. Urno so planili Borovljanci k gašenji, in posrečilo se jim je po dve uri trajajočem delovanji ogenj pogasiti, ter zaprečiti, da so ogenj nij bližnjih poslopij polastil, katere so bile v velike j nevarnosti. Na večer e bil prišel tudi del celovške požarne straže gasit a našel je bil uže ogenj ukroten. Škode je okolo 1000 gld., katere večjidel bode pa zavarovalnica plačala. — (Poostrena kazen.) Piše se nam: V Celji je bil neki nemirnež — vsaj tako ljudje pripovedujejo — uže večkrat in pogosto turonoscev pri raznih volitvah, povpraša, kaj je to za en denar, ta mu odgovori: turški. Usnjar misli, da je usnje dobro prodal in si zraven še 3 gld. zaslužil pri zlatih, vzame zlate za 22 gld. Ker je usnjar, akoravno navdušen nemškntarsk kulturobombcž še malo z zlati opravila imel, gre na Zidan most ter pokaže cekine Ali oj čuda, tu se mu pove, da ga je nekdo zelo ukanil, ker mu je namesto zlata pet svetinj ali takozvanih „spiel-iniinzen" dal. — Mož seje zelo prestrašil in brzo je reč naznanil sodniji. Vabilo na naročbo ,,Zvona"! Tudi prihodnje leto bode izhajal „Zvon", izpremenjen po notranji osnovi in po vnanji opravi. Za ekspedicijo „Zvona" se bode bolj skrbelo, in mi le obžalujemo, da je prejšnje opravništvo tako slabo svoje opravilo opravljalo. Mi želimo, da „Zvona" ne bode noben omikan Slovenec ined svojimi knjigami pogrešal, ker za „Zvon" bodo pisali najodličnejši slovenski pisatelji: prof. dr. Celestin v Zagrebu; prof Erjavec v Gorici: prof. Leveč, Pleteršnik, Šuklje, in VViesthaler v Ljubljani. Gospod Jurčič bode pisal za „Zvontt daljšo izvirno povest: Lepa Vida. Pesmi je obljubila gospa Lujiza Pesjakova in vsi drugi najodlič-zaradi tepeža zaprt. Ko je zadnjič zopet lah-jnejši slovenski pesniki. Po takem bode „Zvonu komisij eno v „ luknjico" prišel, šine dotičnemu j glasilo slovenske inteligencije, v katerem bo pazniku modra misel v glavo. On veli nemir- kazala, kaj more iz sebe na slovstvenem polji. nežu za kosilo dati dobro pečenega slanika in menda nekaj zelja zraven. — Nemirnež se je, se ve da, kar čudil tako poštenemu, tako go sposkemu kosilu. A gospod je pa ostro prepovedal, da porednežu nobeden ne prinese niti kaplje vode, še manj pa kake druge pijače. Žeja začne nadlegovati; zapornik prosi vode, a zastonj. Zdaj še le je čutil, kak okus ima slanik, ko je ves po polu dne in vso noč prosil, vsaj za eno kapljico vode, pa nij je dobil. Raz okna je neki vodo lizal, a žeje vgasiti nij mogel. Še le drugo jutro, ko ga izpuste, letel je kar naravnost do bližnjega vodnjaka si vodo trombat in trombat, dokler si je vendar neznansko žejo vgasil. — Kosilo v zaporu — če tudi dobro diši — nema vselej dobrih nasledkov! — (Iz Loke pri Zidanem mostu) se nam piše: V nedeljo 17. t. m. pride k tu kajšnjemu usnjarju nek človek po usnje; on si izbere robe, in ko ceno izve, plača z lepimi rumenimi zlati; ko pa usnjar, kateri je ob enem hud agitator Zidanmoščanskih kul- „Zvontt izhaja 1. in 15. dan meseca; naročnina 4 gld. za vse leto; 2 gld. za pol leta. Napis: Redaction des „Zvon", Wien, Ottakring, Ilauptstrasse 23. Opravništvo „Zvona". Slike Rusa V. Vereščagina nemajo nobene podobnosti z drugimi slikami, kakoršne koli bi bile; in jaz sem prepričan, da bode njegovo ime i v Franciji in Angliji skoro postalo ravno tako popularno, kakor se ono spoštuje v njegovoj domovini in celo v Germaniji." Tako govori J. Caretti v pariškej „La Presse" in v „Independance Belge" pohvalno o ravno istem umetniku: „Meni se zdi, da smem zagotoviti vse, ka ta ali drugi po našej domovini, Franciji razsajenih ruskih slikarjev pokaže silnejši upliv na naše domače slikarstvo. Kajti Rusija ima nekoliko odličnejših mojstrov v tej stroki umetnosti. Mej vsemi temi pa ima posebno visok pomen V. Vereščagin. Ta umetnik šteje še komaj 33 let; on je potoval na Kavkazu, za tem je bil oficir v srednjej Aziji v kokandskej armiji, živel je v poslednjem času dve leti v Indiji ter zdaj prinesel iz Indije s soboj celo reč solnčnih slik in kontur. Vereščagin je zdaj v Parizu, no stavi si povsod risalnico, kjer hoče nadaljevati svoje veliko delo. Ta mladi ruski umetnik razume posebno risati tisto strašno reč, katero imenujemo vojsko. Njegove slike, predstavljajoče one strašne momente, ko so se azijatska plemena bila na življenje in smrt z Rusi, so prepolne globokega vtisa in dramatizma svoje vrste. Zdaj je Vereščagin nameraval slikati celo epopejo, katera bode predstavljala, kako so si Angli-čani podvrgli bogato Indijo. Ubogi naš Rene je nekdaj to sanjaril, potopiti se popolnoma v Indijski blesk, no on je samo sanjaril, a Vereščagin bo gotovo izpolnil. In to je prav. Talent Vereščaginov kaže dovolj sile, jasnosti in individualnosti, sme se lotiti tacega dela z velikim zaupanjem na najboljši vspeh. Francija more biti ponosna nato, daje tak umetnik izbral si za svoje stanovanje njo, da je v njej razvil svoj šotorček." F. M. Št Razne vesti. * (Kultura.) Staremu učitelju v Kra-pfeldu na Koroškem hudobni ljudje malo preveč nagajajo. Lansko leto so mu zapalili hlev, potem mu vse glave v zelniku posekali, po noči mu okna zdrobili, z blatom tastaturo namazali ; nedavno pa so mu zopet zapalili hlev, zabivši poprej vrata, da je ubogemu učitelju zgorela edina koza. 17. t. m. pa je bilo žu-galno pismo prilepljeno na cerkvene duri, v katerem se žuga, da bodo zapalili Šolo, cerkev, farovž in gospodarstvena poslopja. Žandarmerija te zločince na vso moč išče, pa jih do sedaj Še nij našla. * (Cvetje v decembru.) V Celovcu, kakor se piše, cvete v Hofmanovem vrtu čreš-njevo drevo lepo in gosto, kakor spomladi. * (Policija) v Trstu je v teku enega tedna nad 150 ljudij zaprla zarad noše nožev, največ je bilo Furlanov; te zalege je v Trstu res preveč. * (Skozi Trst) prehaja streliva in orožja, kakor tudi vsake vrste vojaških priprav sila veliko v Dalmacijo; to vendar le kaže okupacijo Peči za peko kruha v vojni so živ dokaz, da se nekaj izvrši na meji. * (Cel a fam il j a) je te dni izginila iz Hernalsa na Dunaji, namreč Kari Nagy se svojo soprogo in petero otroki. Mož nij imel nobene službe, brž ko ne so ga dolgovi spravili na ta pot „v noči in megli." * (Dvoboj.) Na Dunaji sta se te dni sekala grofa Lonyay, pa Palrly, prvi nadpo-ročnik, pri 9., drugi pa poročnik pri 15. hu-zarskem polku. Grof Pallly je dobil tri rane, v vrat, v pleča in desno roko. Zadnja je tako nevarna, da mu bodo morali roko odrezati. Uzrok temu dvoboju je bila tudi ta pot, kakor po navadi neka dama. * (Ubogel) in zginil je direktor poštanske zastavnice Feliks Lukšič, prej poslanec. Pravijo, da je mnogo denarja izneveril in na stran spravil. * (Fldino rusko) železnico v Kavkazu, od Tillisa do Črnega morja je ploha tako razdrla, da se je moral promet ustaviti za naj- I manj pol meseca. V < * (Naglo zaročenje.) Neka imenitna dama, mati veliko otrok in vdova, je prišla preteklo sredo v Berlinu v nek koncert, pa ny dobila več prostora. Iz udvorljivosti se jej umakne grof Z., potomec starega rodii. Znanje, ki se je tu naredilo, se je hitro razvilo še bolj, in tri dni potem sta se ta dva človeka, oba v najboljših letih, uže zaročila. Koliko revežev pa moledova in moledova, pa ne najde posluha — akoravno je žensk tako v izobilji! * (Malo pozno.) Neki gospod v Berlinu je imel uže pred 30 leti od svojega brata v Londonu list dobiti. Pismo je bilo priloženo knjigi, ki je bila adresirana na berlinsko knjigo-tržnico; zdaj črez trideset let je nek častnik kupil knjigo in našel v njej omenjeno pismo. Prošnjo, izrečeno v pismu, za lulo za novo leto, bode gospod hvala Bogu še lehko spolni!, zdaj^— črez 30 let. * (Čudno darilo.) V Kalabriji na Laš-l.em so ubili nedavno strašnega roparskga vodja Seinardi, kateri je polnih 18 let bil strah tamošnjim prebivalcem. Njegovo orožje je obstajalo iz krasne dvocevke zadanke, enega revolverja, enega velicega noža. Imel je tudi lično skrinjico roparskim pečatom, s katerim je pečatil pisma, ki so bila bogatašem s žugan-jem pošiljana, da so morali na zaznamovano mesto denar prinašati, ta je bila s srebrom okovana. Karabinerji, kateri so ustrelili strašanskega glavarja, darovali so to skrinjico z orožjem ministru Nikoteri, on pa je to znamenito darilo poklonil kralju, ki ga je z veseljem sprejel in v svojo orožnico postavil. * (Nesreča na železnici.) 17. t. m. sta se na Francoskem mej Aix-le-Bain (E' leben) in Chatillonom (Satijon) dva osobna železniška vlaka trčila. Osem osob je mrtvih, petnajst teško ranjenih. Kako je ta nesreča nastala, nij še znano. Umrli v IJuhlJiftiil od 21. do 26. decembra: Simon Grohar, posestnik, star 32 let, v deželni bolnišnici, za pljučno tuberkulozo. — Uriula Žabjek, o sobe nji ca, staro 52 let, v dež. bolnišnici, za rakom — Gospa Katarina TVenzel, c. kr. majorja vdova, stara 77 1., na it peterski cesti št. 12, za oslabelostjo. — Ana Verhovnik, fabriška delavka, 62 let, na starem trgu, it. 93, za prsno vodenico. — Vilj. Schlaffer, komi, star 25 let, v Truberjevi ulici št. SJ, Marija Hartman, hči črknstavske vdove, stara 31 let, v krojaški ulici it. 241, Ivan JakJič, delavec, star 24 let, v dež. bolnišnici in g. Jakob Medec, c. kr. mornarski profos, star 44 1., v Marije Terezijo ulici, vsi ti za pljučno tuberkulozo. — Alojzija Grom, fabr. delavka, stara 24 L, na tržaški cesti, it. 39, naglo za krvotokom. — G. Štefan Kaiser, puškar in hišni posestnik, star 32 let v Solenburgovi ulici št. 56, zaradi vleženja protina na možjano. — Marija Mo-rani, kuharica stara 52 let, ua stolnem trgu Št. 308, za rakom. — Angela Zakrajšek, delavca otrok, stara 2 leti, na starem trgu št. 19, za atrofijo. — Neža Gačnik, bivša kramarica, s'ata 40 let, na starem trgu, it. 160 za gnilenjem križa. — Kari Skul, agenta otrok, star 20 m> s., v gospodski ulici it. 208, za božjastjo. — Neša Babic, stolnega mežnarja žena, stara 43 let, na cesarja Jožefa trgu it. 2, za jetiko. — Marija Wagner, mestnega stražnika hči, stara 9 mes., na Poljanah, št. 28. za vodenico. Iffrine cene v Ljubljani 27. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 10 gl. 25 kr.; — rož 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 10 kr.; — oves 3 gld. — 75 kr.; ajda 6 gld. 40 kr.; — proso 5 gld. 40 kr.; — koruza 6 gold. f 0 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh hišen — gld. 64 kr.; — ipeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — telet ni no 54 kr.; — svinjsko meBo 52 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; — slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 8 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. 50 kr. Dunajska borza 27. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 60 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srobru 65 85 1860 drž. posojilo 109 , 75 Akcije narodne banke 817 , — Kreditne akcije 133 c — * London . . 125 , 50 * Napol. ' * . 10 , 04'/, . C. k. cekini ..... 5 , 97 Srebro 114 . 50 fan--ov 1C gold., 12 fantov 20 goldL, 24 fu i to v 36 gold. Revalesciere rlisouiten v paiioah in Revalesciere-Chocolatče v prahu 12 tas 1 gld. >0 kr., 24 tas 2 gl. •/ ar. 48 tas * gl. 50 kr., v prahu ta 120 tu 1) gL 'roloje; Ua Jiarrv i (J o m p. na Ds sv «11- li«htMie it. 9. kakor v vseh nestih pri dobrih okarjih m epeserijskih trgovcih, tudi razpošilja du-iij aka hiša na vse kraje po poštnih aakazntoah ali povsotjih. V LJnMJnnl Ed < .nr, J. S voh oda, 1 ikar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. P r o-lamu, v Celovcu pri lekarju Birn naoherja, 7 Spljetu pri iea-»r|u Aljiaoviču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravailo, pri drogeristu P. liocca ia J. Hirschu, v Zatira pri Androviču. (60) Pravo, nedišeče, okusno Olje iz sala tovili jeter iz l{(krK<>ua v Norvcifijl, friino doilo. Dobro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam. (tel— 7) V Mašah po 70 kr., z naukom, kako so rabi. Pravo so dobiva pri Viktorju Trnkoczv, mostni trg št. 4, lokama „pri samorogu" v Ljubljani. DorŠko olje Iz sale kito* Hi Jeter, iz Borgena na NorvegsJcem; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepre m učljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; bo železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici. (53-42) Gabriel Piccoli, lekar, na dunajske; cesti v LJubljani. ITova slika. Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrovič Njegufc. Generali: 91. ii. Černjajov, Hanko lliinnics Franjo Cali in Kost a li. Protić. — Vojvode: Petar \ ukotlć, Hožo IVlrot ić, Ilija Plamenac in Tla*« Vrbica. — Polkovnici: llorvaiovi*'. Or^ković, Ilija i olak-liilif, Tesa Nikollć, laldoinar llcker, Ulilojko Lošjaniii. — Podpolkovnici: iava Orujić, VlaJ-kovlć, KoMta Hučević, Oruja Miakovlc. — Major Paja Putnik in arhimandrit Al. Dućić. Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Crne gore. Sliko je litografiral t. Mubt»rt. Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka. Cena je slilrl ± 20 lcx. Naročbine Be pošiljajo na ovo adreso: Ir*. Janlio^vio, Wien, MU., Piaristeiigasse Nr. 49. Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, naj na correBpondenc-karti javi, pa so mu bo b povzetjem poslalo. Prcpodavci, koji za gotov novec naruče najmanjo 10 komadov, dobivajo Vomad po 1 gld. in frauuo pošiljanje. Cena ove velike in umetniško izvedene slike je tako majhona, da jo vsak kupiti more. Brez ove slike naj ne bo nijedna obitelj, koja se interoBUJe za rat Srbije in Črno gore s turško carevino. (349—18) UOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOI Izdatelj in urednik Josip Jurčič. imunim m mm .Narodne tiskarne".