#,VA"S.
; ulOMOTNAiVSKi
JSl *
ilS ODDELEK */
Z/A 2
Eno loto po neni sicer v 5 lo veko veni življenju malo, toda, kaj vse se lahko v tea času zgodi.
Spet je za nami eno šolsko leto.
Ne samo da smo postali starejši, več smo se naučiili, postali smo bolj izkušeni, bogatejši za mnoge stvari, mogoče pa smo v tem času izgubili tudi nekaj, kar nam je bilo drago.
Da, včasih je sijalo sonce, včasih je bilo težko. Veseli smo, da je bilo lepih trenutkov mnogo več. Kako bi jih tudi ne bilo, saj smo mladi. Spremljata nas smeh, pesem, težave so kaj hitro pozabljene.
Utrip tega bogatega, lepega, včasih malo otožnega življenja smo poskušali opisati v NAJDIHOJCI, ki je pred vami. Sestavki so raznovrstni, v njih so izražene vse radosti pa tudi stiske našega mladega živijo -nja. Ne, na vse, kar smo mislili, česar smo se veselili, nismo vse zapisali, rano go bo ostalo kot skrivnost v naših srcih, kot samo našo bo gas tvo , NA JDIHO JC A nam bo samo spomin na naša najlepša leta.
Ta drobni zvezek bogatih spominov posvečamo našemu največjemu učitelju, tovarišu TITU, ki bi letos z nami praznoval 90-letnico svojega rojstva. Posvečamo ga vsem večjim dogodkom v naši domovini: 40-letnici Zveze pionirjev Jugo slavi je ,	9«, kongresu ZKS ter kongresom v drugih
republika^ in pokrajinah, 12. kongresu ZKJ.Po svečamo ga vsem učiteljem naše šole, našim staršem, sošolcem, še posebej osmošolcem, ki nas zapuščajo, delavcem ptujske tiskarne.
PoBvečamo ga vsem, ki bodo želeli brati naše vrstice..
UREDNIŠKI ODBOR
v'7; »v o/c
.HAJDIH9JGA !Z HAJDINE«
HAJDINA

NA TITOVI POTI
Ne spuščajte zastav, ne igrajte žalostink
šnlbe 6T , Ij: t a . ena jV, otiT . v ot u [, . ■ L .	» I ia od e q n e (, I v J 5 s a v o (, o a
njegovo odhajanje je veličasten vstop v zgo do vino...

Milena Batič
TITO, beseda,sestavljena iz štirih navadnih črk, ki dajo veliko ime, ki zveni v vseh jezikih enako , razumljivo in dobrosrčno. To irae , ki ga pozna vsak otrok naše domovine, vsak mož, žena in starec. To je mož, čigar ime je znano po vsem svetu in mi smo iz tiste dežele, kjer je mati rodila tako plemenitega sina.
Rodil se je v Hrvatsken Zagorju, materi in očetu s številnimi otroki. Izučil se je za ključavničarja in že takrat je z britkostjo spoznal trpljenje delavcev, ki ga je tudi sam okusil.
Prišla je prva svetovna vojna. Tito je moral v vojsko, kjer je bil kmalu ranjen in zajet na ruski fronti. Med ujetništvom je postal vojak in sodeloval tudi v oktobrski revoluciji, kjer si je nabral drago cene izkušnje. Odločil se je, da se bo boril proti izkoriščanju in zatiranju ljudi za boljšo in pravičnejšo družbo . Prva svetovna Vb jn*a se j’e kori -čala, toda družba se ni spremenila. Tito je svoje ideje jasno po’kazal , zato ga je vlada preganjala in moral se je umakniti iz s'v o j e domovine in delati v ilegali. Priključil se je KPJ, postal njen aktiven član, pozneje pa tudi sekretar. S svojimi tovariši se je odločno boril proti družbi kapitalistov, ki so vse bo 1 j tlačili delavca in njegovo p ra- -vice, boril se je za ideje Engelsa, Marxa, Lenina, da bi ljudje živeli v svobodi, enakopravnosti in socialistični- družbi .
Začela so je druga svetovna vojna. Vsa Evropa je ječala po d p ritisko m nacističnega nasilja. Vojna vihra je zajela tudi naše kraje. Okupator je moril, pobijal in požigal, toda pri nas jo nepričakovano naletel na odpor ljudstva, ki je iskalo zavetje v gozdovih in se postavilo po robu rano go številnoj š emu sovražniku. Partizanska Vojska je postajala vedno številnejša in tudi uspešna, saj je bila to prava, ljudska vojska, v kateri so bili borci s pogumom, zanosom in z ljubeznijo vsrcu do svoje domovine, svojega naroda, jezika in bodočih rodov. Spomnimo se samo
2
zgodovinskih bitk. na Neretvi , Sutjeski, Drvarju in drugod. Nad vsem. ten pa je vedno budno bedelo oko, ki je vodilo borce od zmage do zmage, jim vlivalo pogum in voljo, oko to v. Tita. Bil je vrhovni poveljnik, ob njen: so se pojavila tudi druga velika imena, Kidrič in Kardelj, zgodovinska imena našega jugoslovanskega naroda, nkdaj zatiranega, a danes svobod -noga. N sl drugem zasedanju AVNOJ-a so postavili temelje današnji novi Jugoslaviji, brezrazredni, enakopravni in socialistični družbi, tov.
Titu pa podelili naziv maršal. Hrabra borba in enkratno vodenje vojske sta se poplačala v pomladi leta 1945, ko je v mračne in žalostne dni posijalo toplo sonce sreče, svobode, veselja in petja. Matere so pozdravljale svoje sinove, žene može, otroci očete, ki so se vrnili iz zmago -vite vojske. Vsi pa so navdušeno pozdravljali človeka, ki ima zasluge za to, da je uspelo zatiranemu narodu otresti se tujega jarma, se po -staviti na lastne noge in ustvariti družbo, za katero je strmelo ljudstvo že dolga desetletja. Ljudstvo j e potrebovalo varno in zaupanja vredno roko, ki bo vse to Vodila in na to mesto je postavilo maršala Josipa Broza - Tita. Ta je v no vi, svobodni družbi vodil ljudstvo po poti miru in mirnega sožitja med narodi. Pomagal je in bodril ljudi , ko so gradili porušeno domovino. Potoval je po vsem svetu in povsod so ga zelo toplo in lepo sprejeli. Veliko je potoval tudi po domovini, o bi -skoval je razne delovne organizacije,' šole in se seznanil z delom, dosežki in mislijo svojih ljudi. Povsod so ga spremljale zastave, cvetje, petje in ljubezen naroda, ki je pozdravljal predsednika SFRJ, predsednika predsedstva SFRJ, predsednika ZKJ, maršala Jugoslavije, vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije in trikratnega heroja. "Tito je bil prvi državnik v zgodovini," je zapisal Mitja Ribičič, "ki ga je o b-režalo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. Bil je legendarni poveljnik, ki ni - kako r drugi vojskovodje - osvajal, temveč osvobajal." Iz te slave, ki bi marsikoga prevzela in pokvarila, pa ni zrasel nikakršen kult osebnosti, temveč zavest najširših mno Žič, ki so ob slovesu govorile:	"Tito, to smo mi vsi ! "
Kakor črna ptica nas je presunila vest, da je po dolgi bitki izgubil boj z boleznijo naš vzornik tov. Tito. Ne da se opisati, kaj smo čutili takrat, ko nam ge je kruta smrt iztrgala iz rok. Takrat smo s e še bolj kot kdajkoli prej zakleli, da bomo odločno stopali po poti, ki nam jo je tov. Tito jasno začrtal. Po edini pravi in pravični poti, za katero se je vse življenje boril, saj je bilo vse njegovo življenje povezano z
- 3 -
bo j e a za domovino, da ne bomo nikoli pozabili žrtev druge svetovne vojne SEfema množica ljudi ga je pozdravljala na njegovi zadnji poti in ni jih i bilo sram, ko jim je solza žalosti zdrsnila čez lice. Ko smo se poslavljali od Tita, je bil molk naš najgloblji govor. Zapuščal nas je človek, voditelj in revolucionar, ki nam je dal največ, kar je mogel; vero v moč ljudskih množic, v njihovo sposobnost, da ostanejo gospodar svojega dela in svoje prihodnosti.
Z bojem za mir si je Tito upravičeno pridobil ime "državljan sveta" , ki so se mu ob smrti prišli poklonit državniki iz vseh celin, največ , kar se jih je v zgodovini zbralo na enem mestu.
Življenje Tita se je sicer končalo, toda ostaja njegova velika, dragocena dediščina: socialistična, samoupravna, neuvrščena, Titova Jugoslavija, Ostajajo ljudje, ki so odločeni nadaljevati njegovo in svoje ve<-liko delo ter ga tudi braniti, če bi bilo treba.Tito je še vedno živ v , nas., v naših mislih, v naših srcih, v vsej naši stvarnosti. Tito bo ži-' vel tudi v rodovih, ki pridejo za nami, kajti človek, ki je delal z go do vino , ne more umreti. Vedno bo no stopali po poti stalnega razvijanja samoupravljanja ter krepitve bratstva, enotnosti, enakopravnosti in neuvrščenosti. Morda bomo naleteli na zapreke in težave, toda vedno se bomo borili za to, da jih premagamo. Sedaj smo mi tista mladina, v katero je Tito zaupal in ji izročil svojo bogato dediščino in s tem, da bomo izpolnili njegova pričakovanja, se mu bomo najlepše oddolžili.
Stoletje, v katerem živimo, je za naše narode, za vso Jugoslavijo in v I marsičem tudi za ves svet zaznamovano s Titovim imenom. Lahko smo sreč*-i ni, da živimo v Titovi dobi, da smo mu lahko stisnili roko, ponosni	!
smo lahko, da smo narod, iz katerega srede prihaja ta velika legenda in ob vsem tem lahko rečemo: "Hvala ti, tova±iš Tito, za dediščino, ki Ji si jo nam zapustili"	|
Irena GOLOB, 7.a
(JB DRUGI OBLETNICI SMRTI TOVARIŠA TITA
To ari g Tito se je rodil 7*aaja 1S92 v Kumrovcu v Hrvatskem Zagorju. Nje-k gova mati je bila Slovenka, oče pa Hrvat. Živeli so ob meji Slovenija -Hrvatska ob reki Sotli, Na onem bregu Sotle je ležala Slovenija na drugem pa Hrvatska. Ker so imeli doma malo zemlje, je Jože nekaj časa pasel (| živino pri dedu v Sloveniji.	f
Osnovno šolo je obiskoval v Kumrovcu, nakar se je izučil za ključavni -čarja. V svoji mladosti je spoznal težko življenje kmeta in delavca, pred drugo svetovno vojno je postal vodja KPJ. Po drugi svetovni vojni so ga izvolili za predsednika Jugoslavije.
4.	maja 1930 le po stče dvaindvajsetih dneh hude bolezni v Ljubljani umrl tov. Tito. Vest o njegovi smrti se je bliskovito raaširila po vsej dr -žavi in po vsem svetu. Žalost, ki je napolnila vse ljudi, je bila globoka in pretresljiva, neizmerna. Tolikšna, kot je bila tudi ljubezen do njega - Tita.
Težko je bilo verjeti, da jo zmagala smrt, saj jo bil Tito vselej moč -nejši. Bil je močnejši od vsega: od zla, revščine, sovražnika, smrti.
Bil je močnejši ob vsaki priložnosti, v katerem koli od tisočev in tiso-č ev odločilnih trenutkov naše zgodovine. Kadarkoli je bilo videti, da naprej ni mogoče, smo zmogli, saj nas je vodil Tito.
f
Bil je pogumen, vztrajen, pravičen in človeški. Vsi smo ponosni na Ti to vr zgodovinski lik. Ni le junak osvobodilnega boja in tvorec socialistične graditve, temveč je veliko več - simbol, navdih, zgled, ki spodbuja in opogumlja. Tito je neusahljivi vir revolucionarnega navdiha,
Josip Broz Tito je bil:	delavski borec, vojak revolucije, sen ljudstva,
državljan sveta, je v polni meri kot revolucionar in človek, nosil v srcu delavski razred, ljudstvo in človeka.
5.	maja 1930 zjutraj se je Ljubljana poslednjič poslovila od tov. Tita. Žalostnemu slovesu se je od Trga revolucije do železniške postaje pri -družilo na. tisoče Ljubljančanov. " V teh dneh ti je bila Ljubljana po -lednji dom. Za Ljubljano tudi v bodoče ostajaš njen častni meščan, njen vzor in vodja," je rekel Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta.
Že o d zgodnjega jutra so se Zagrebčani zbirali okrog glavne železniške postaje. Ko je ob 10,30 tistega žalostnega 5.maja prispel iz Ljubljane
- 5 -
ao dri vlak s po smrtnimi ostanki tov. Tita, je bil zbran ves Zagreb.
Tov. Tita so B.aaja 1930 z največ jiai 5 astmi pokopali v Užiški ulici 15, na vrtu hiše, kjer je bil tri desetletja in pol doma. Pogreb je bil veličasten, primeren za človeka, ki je ustvarjal zgodovino, d tov. Tita so se pred njegovim poslednjim počivališčem poslovili najbližji sodelavci, soborci, družina, predstavniki tujih držav in tako izkazali poslednjo čast velikemu človeku.
V torek 4. maja 1932 sta minili dve leti, odkar je umrl to v. Tito. Po celi državi so ob 15,05 zatulile sirene. Spomin na tov. Tita smo počastili z eno minutnim molkom. Po razredih smo poslušali komemoracijo. Vse zastave s (e bilo spuščene na plo droga. Delegacije so položilo cvetje na Titov grob, vpisale so se tudi v knjigo.
Sklenili smo, da bomo nadaljevali Titovo pot.
Alenka ROZMAN, 4.a
HODILA PO ZEMLJI SEM NAŠI
Zemlja je kot biser, ki jo sončni žarki osvetljujejo iz dneva v dan. Zemlja je naš e. bo gas tvo in ponos. Obrodi sadove, katere izkorišča družba vsega sveta. Njeno bogastvo, ki je v njej, se bogati s pridnimi ro — kani ljudstva.
Košček zemlje, na kateri si se rodil, katera je rastle s teboj, te o srečuje in ti daje vedeti, da je doma najlepše. Doma je vsa sreča, ki si jo človek želi. Obdajajo te domači hribi, polja, gozdovi... Vsak človek je srečen, če je lahko doma, v rodni domovini, ki ti nudi zavetje in varno st, ponosen si nanjo in na njene no ve dosežke, ki so v sedanjih gospodarskih krizah izredno dobrodošle.
Kaj je rodna zemlja in kaj ti pomeni, ve najbolje tisti, ki nekaj časa Pogreša njeno zavetje in njene žarke toplega sonca. Najbolj to človek občuti tedaj, ko odpotuje daleč iz domovine, v tuje okolje, med tuje ljudi. Tedaj si kot tujec, srečuješ in seznanjaš se s tujo kulturo.
Sele tedaj s po naš , kakšno grenkobo prinaša odhod iz do mo vi n e , iz okolja, v katerem si bil srečen. Ko si doma, se ti zdi, da je drugod lep -še. Ko p a se srečaš s tujim svetom, pogrešaš svojo do mo vino . Mnogokrat šele tedaj spoznaš, kaj ti pomeni domovina, šele tedaj se zaveš, da je
6
edinole v do mo vini bodočnost in napredek.
Tudi meni pomeni moja domovina, moj košček rodne zemlje, vse. Osrečuje me misel, da sem doma, da me obdaja okolje, katerega imam rada, Nikoli je ne bi zapustila in odšla v tuji svet, ker se zavedam, da doma počiva sreča,-	**	1
Srečna in vesela sem, ko si spomlado ogledujem spomladansko cvetje. Tedaj se mi domovina dozdeva cvetoča poljana. C vati ce klijejo iz zemlje, rastejo in se množijo. Povsod po naši do mo vini' je lepo, povsod po na -šib krajih sveti sonce svobode, katero smo si s težkim bojem priborili. Up ara in si želim, da nam sonce sreče, - veselja in svobode ne bo nikoli zašlo .
Čeprav je povsod po naši domovini lepo in prijetno, se vendar vsak Jugoslovan počuti najbolje v svojem rojstnem kraju In domači hiši, polni radosti. Barka sreče in zadovoljstva počiva le doma.
Tako kot se spomladi veselimo cvetočih dreves in njenih p ri je tnih _ ve -njav, tako se vsak človek veseli svojega prijetnega, toplega doma.Zlasti pa naši ljudje na tujem, ki se velikokrat z vesel jen vračajo domov, v svojo rodno zibel.
Ponosna sem na sojo domovino, ki je lopa kot jutranja zarja. Vesela sem, da živim v domovini, v Titovi Jugoslaviji. Nikoli je ne bom za vedno zapustila, kor mi domovina pomeni vse„ Misel nanjo mi lepša in pestri življenje. Zdi se mi kot sočna jablana. Dom je zame blagor in ponos, saj se star slovenski pregovor glasi j "Lepo je doma, kdor ga ima! "
Valerija METLIČAN, B.b
POLETITE PTICE MIRU
Gledala sem televizijo. Napovedovalec je povedal, da se na Poljskem stanje še vedno ni izboljšalo, da se vojna med Irakom in Iranom še vodno nadaljuje.... Zato sem začela razmišljati, kaj mi pravzaprav pomeni mir, svoboda, bratstvo...
Verjetno mi vsi, mladi, ki nismo videli vojnih grozot, uničenja, ki ga naredi vojna, svobode ne cenimo toliko kot starejši, ki so vojno že preživeli. Zato pa vemo, kaj nam pomeni beseda mir, bratstvo, enotnost. Moramo se potruditi, da bomo čuvali našo bratske vozi z ostalimi narodi
h
7
aaj se lahko vsak trenutek pojavi med ljudstvom nov sovražnik, ki bi u-ničil v nas vse upanje v prihodnost, lepše življenje. Vendar sem prepričana, da bi se ljudstvo sovražniku uprlo, saj ne bi hoteli ponosnega u-ničenja svobodne Jugoslavije. Tako bi bili vsi naši načrti za prihod -no st uničeni, vsa naša upanja bi se sesula v prah. Tisoče lačnih, od Vojne uničenih ljudi bi upalo v sijoče sonce svobode. Zato se moramo za vedati, daso mir, prijateljstvo, svoboda največja sreča vseh ljudi.
Tako kot si želi ptica v kletki na prosto, na svobodo, tako si je želelo naše ljudstvo med NOB miru. Ravno ta želja je dala pogum in junaštvo vsem mladim fantom in dekletom, da so odšli v boj z upanjem, da si bodo priborili svobodo.
Zato te bomo, domovina, branili in čuvali tvojo svobodo, ki si jo želi toliko otrok, žena in starcev, saj je ravno svoboda tista, ki ohrani v deželi mir, prijateljstvo in enakopravnost.
Valerija AMBROŽ, 3.a SREČNO POT ŠTAFETA
Pralepo makedonsko mesto bo v zgodovini jugoslovanskih narodov zapisano z velikimi zlatimi črkami. Iz njega je letos pričela svojo p&t štafeta mladosti, ki pa ni last samo nas mladih, ampak vseh zavednih Jugo Slovanov, ki nadaljujejo začrtano pot tov. Tita. Je simbol, je nekaj globljega, kar čuti vsak človek, ki pozna pomen te preprosto oblikovano palice, štafete. Dolgo je bila namenjena za rojstnj. dan edinemu prijatelju, ki je veliko pomenil nam, neuvrščenim, svetu. Danes je njena naloga drugačna. Z njo izkazujemo ljubezen do domovine, bratstva, enotnosti. Hočemo dokazati, da ne bomo skrenili s Titovo poti, ki jo je izbojeval v težkih štirih letih vojne.
Titov duh še vedno živi z nami, nas hrabri in nam daje moči, ki so nam v kritičnih trenutkih še kako potrebne. Bil nam je vzor, občudovali smo njegov pogum in hrabrost. Vedno smo bili z njim in smo še sedaj, čeprav ga ni več med nami. In prav štafeta izžareva zaupanje vanj, ki v resnici ne bo nikoli umrl ter bo v duhu vodno predsednih in voditelj SFRJ. On jo je oblikoval in uredil v dolino miru, kjer mladi no poznamo strahot divje vojne, velikih nemirov in stavk.
štafeto bodo mlade roke ponesle na tisoče kilometrov po Jugoslaviji,
8
da bo 25.maja dosegla svoj glavni cilj, stadion v Beogradu in končno svoje mesto v muzeju. Milijoni ljudi jo bodo pričakovali v mestih, vaseh, v pomembnih krajih NOB in povsod bo to vesel slavnostni trenutek, verjetno najbolj prisrčen v vsem letu. Mnogi s solzami v očeh, kor je ne bodo prejele roke najljubšega človeka kot leta poprej.
Srečno pot, štafetaf S tabo smo !
Renata HABJANIČ, 4.a OB TABORNEM OGNJU
Noč je. Žo tri tedne smo na pohodu. Že tri tedne trpimo mraz. Vsi pre-mražemi se pomikamo skozi zasnežene gozdove. Vse je tiho. Nočno tišino sekajo le obupni klici ranjencev:	"Tovariši, pustite nas tukaj, da bo
ste imeli lažjo pot!." Sliši se škripanje snega, ki nam sega čez kolena. Tovariši kar klecajo pod težo orožja, katerega so v začetku pohoda z lahkoto nosili. Že večkrat v zadnjih dveh tednih smo morali o stati brez ognja zaradi varnosti in bližine nemških postojank.
Hodimo že celo večnost. Naenkrat zagledamo v daljavi rahlo svetlikanje. "Ogenj?" je bilo vprašanje vseh. Da ne bi padli Nemcem naravnost v roko gresta dva najmočnejša borca poizvedovat. Nadaljuje so mučno čakanje. Naenkrat zagledamo bataljon in obrise ljudi s titovkami. Med njimi sta tudi tovariša, ki sta šla poizvedovat. Zdi se nam kakor sanje, vendar je resnica. Prišli smo na cilj. Konec je našega mučnega pohoda.
"HURA!" zavpijemo s svojimi izmučenimi glsovi. Kmalu smo v taborišču in tudi ob ognju. Tam nas nahranijo, ob njihovih ognjih se ogrejemo in se prijetno po go var j amo . Vendar kmalu zaradi utrujenosti zakinkamo . Bolničarke tega bataljona poskrbe tudi za našo ranjence. Zjutraj se p re -budi mA in počutimo se kot prerojeni. Naša izžeta telesa so ponovno pripravljena za bo j s sovražnikom.
Kofiiajda pojemo skromno hrano , že slišimo rgljanje okupatorjeve strojni-ce.~ N ap ada jo nas!" zakliče iz gozda kurir. "Pripravite orožje in v napad!" da povelje komandant. Najprej smo šli skozi gozd in kmalu opazili) da smo Nemcem za hrbtom. Napadli smo jih od zadaj. Pobili smo jih zelo veliko. Seveda so tudi oni postrelili nekaj naših, a ne toliko kot mi njihovih, partizan, ki ga je zadel okupatorjev mitraljez, je, preden se je mrtev zgrudil na tla, izdavil dve besedi:	"Zmagali smo!" Po končani
hudi bitki smo šli k pobitim Nemcem in jim pobrali orožje. Nato smo se odpravili po gozdu naprej.
~ 9 -
Bliža se več ar. Že se je zmračilo, v daljavi zaslišimo vesele partizanske pesmi. Šli smo v smer, od koder se j e slišalo zmagoslavno petje.
Tam smo naleteli na glavnino. Zelo so se nas razveselili in nam takoj postregli z večerjo. N jiho v komandant je naročil kurirjem: "Pojdite po gozdu in pokličite sem čim več bataljonov!" Vso smo se čudili, o d ko d to veselje. Naposled se je le ojunačil eden izmed nas in začel:	"Tova-
riš komandant...." Komandant ga je prekinil in rekel: "Od danes nisem več komandant, kličite po imenu!" Neki partizan je vstal in rekel: "Dragi tovariši, Nemci so pobegnili i našega o zemlja. Sedaj je Jugoslavija končno zopet svobodna!"
Ko smo to slišali, smo se prvič po štirih letih hudega boja zares veselili. Dolgo v noČ smo plesali okrog ogbja in prepevali. Naslednjega dno smo se prisrčno poslovili in se vrnili na svoje domove. A vendar smo sklenili, da se bomo večkrat sešli.
ZLATKA ŠP® LJAR, 6.b STARA MAMA PRIPOVEDUJE
Star mama mi je povedala, da je bil Stane Petrovič stri c moje mamice Njegovo partizansko ime je bilo Ivan. Bil je komandir kurirske postaje TV3S. Bil je hraber partizan. Iz ptujske bolnice je s pomočjo dr. Rakuš e rešil ranjenega partizana. Od bolnice do No ve vasi ga je nesel na rameni h.
V septembru leta 1944 so kurirji taborili v Halozah. Neka ženska jih i^ izdala Nemcem. Nemci so napadli nepripravljene kurirje. Vnel se je hud bo j. padlo jc precej nemških vojakov in trije partizani. Mod njimi je bil tudi Stane Petrovič. Pokopali so jih v Halozah v skupen grob. Po osvoboditvi p a so njegove ostanke prepeljali na ha j din s ko pokopališče. Po Stanetu Petroviču se imenuje naš pionirski odred.
Sandra GOJKOVIČ, 3.b
10 -
BILI SMO V KASARNI
JLA je bila ustanovljena 21.decembra 1941 v mestu Rudu. 0 d tiskih dni je zrasla v veliko > močno armado miru„ Vojaki te armade' imajo nalogo da branijo našo domovino, zato moramo biti ponosni na našo armado ^
Ob osmih zjutraj smo bili pred šolo. Zbrali smo denar za avtobus in š _a na avtobusno postajo. Ko je pripeljal avtobus, smo vstopili in se odpeljali proti Ptuju. Izstopili smo na avtobusni postaji v Ptuju„ Petem smo se peš odpravili v vojašnico, prišli smo ’ do stražarnice. Vojak nam je odprl vrata. Ko smo vstopili, smo zagledali razstavljeno o ro ž j o, Razdelili smo se vtri skupine. Vojaki so nam razkazali orožje. Pokazali so nam raketo in povedali, da je za unič ovanjo sovražnih tankov, oklepnikov... Videli smo tudi mine. Nato so nam pokazali dve oklepni v-y zi li in povedali, da se lahko gibljeta tudi po vodi. Pokazali so nam se sodobno opremljen džip ter razno orožje:' avtomatsko puške , p uš ko m:: tre. d. j o z , avtomatsko pištolo. Vso orožje so tudi razstavili, Ker je bilo zelo mr -zlo , smo se ogreli v Vojaška sobi. V vojašnici jo bilo zelo prijetno.
Ponosen som, da bom tudi jaz lahko vojak naše JLA in bo m v pripravij c -
■ ."U
no s ti, da branim našo domovino Jugoslavijo.
Jelko ŽUMER, 4.b
OBRAMBNI DAN ŠOLE
V četrtek, S.4.1932 smo imeli obrambni dan ..Ob o s mi uri zjutraj . srn::- sc zbrali pred šolo. Najprej smo izbrali vodjo. Vodja sem bila jaz. Mo rala sem. žrebati , kateri bomo šli na pot. Odšli' srno predzadnji „
Prva kontrolna naloga je bila pri vodovodu, k j or smo iskali pi3:uc,, as 1* smo ga v dveh minutah. Potem smo pri ierbulč e vi jami dobili vpadanja za prvo pomoč. Ko smo odgovorili nanjo, smo ko vari ši c ■ obvezali nogo. Potem smo imeli praktično prvo pomoč - nosili smo dva. učenca, pri Zobje.-vih je bil en gasilec in naša tovarišica. Vlekli smo kri vprašanja, Ti-s ti, ki so gasilci, so znali več. Zadnja točka je bila v gram; zni L, Metali smo kamenje. Metalo jih jo dos o t» pet deklic in pet došs v.
Potem smo odšli v šolo, kjer smo dobili malico. Ko smo se namali c*aii .
smo o dš li do mo v .
Natalija KAl SERSBERGER, 4„b

11 -
DEVETI KONGRES ZKS
Ljubljana je bila okrašena z državnimi, slovenskimi in partijskimi zastavami. Videz mesta je bil spremenjen. Ljubljana je gostiteljica devetega kongresa ZKS.
Kongres se je zašel 15.apri1 a 1932 v Cankarjevem do mu ob deseti uri. Prisostvovalo je skoraj 1700 udeležencev. Delegati so bili komunisti iz celotne Slovenije, med njimi so bili tudi nosilci partizanskih spomenic,j študentje, mladinci. Delo in potek kongresa je prenašala radijska po -	|
staja in dnevno časopisje.
Osrednji referat je podal predsednik CK ZKS France Popit. V svojih b e - i se dah se je spomnil dveh velikanov naše revolucijo:	Josipa Broza Tita
in Edvarda Kardelja.
Na kongresu jo bilo dosti povedanega, kako nadaljevati z delo m, da o s ta I nemo Titova Jugoslavija, Krepiti je treba bratstvo in enotnost med narodi. Pridobiti si moramo znanje, imeti moramo voljo, pogum in s trdi" delom bomo nadaljevali Titovo pot.
Besede, izražene na kongresu, naj vzklijejo v šolah, v tovarnah, na nji" Vah, v krajevnih skupnostih in povsod, kjer so delovni ljudje in občani«! Izvoljeni so bili novi člani CK ZKS ° za predsednika pa je bil izvoljen tovariš Andrej Marinc. Ko se je v soboto? 17.aprila kongres končal, šobili odločno na poti, ki so jo slovenski komunisti začrtali pred 45	,
leti na Čebinah.	i
Tudi mi pionirji izpolnjujemo svoje dolžnosti, če pravočasno prihajamg v šolo, pišemo naloge, so učimo, pomagamo staršem in starejšim ljudem,	;
Svoje dolžnosti marljivo in vestno izpolnjujem.
Marija MARKOVIČ, 5.a JE SVET ZA VSE DOVOLJ BOGAT ?
Bogastvo, to je beseda, ki ne pomeni vsega. Bogat je lahko vsak,Če ne bi bilo v svetu vojn, nesporazumov, bi bili vsi enako bogati. V neko. | terih državah, kjer je vojna, ljudje stradajo in nimajo pravic. Toda } tega ne bi bilo potrebno, če bi se razumeli, bili enakopravni.	,
Denar, ki je dan za orožje in strelivo, bi dali za hrano, ki je še dane s ni dovolj v vseh državah.Če bi bili vsi enakopravni in spo razumn* bi bilo lepo živeti, saj bi v svetu vladala mir in pravica. Zmeraj
znova se sprašujemo:	zakaj vojne, zakaj stabilizacija? Vedno: zakaj,za-
kaj ? Vsega tega ne bi bilo, če bi me d državami vladalo prijateljstvo, enakopravnost. Vojna med Iranom in Irakom ne bi potekala, če bi se obe državi zavedale, kaj vse povzroča vojna celotnemu svetu, na samo njim. Ta nesporazum občutijo države vsega sveta.
Zakaj demonstracije na Poljskem? Tam stavkajo zaradi dela in osebnih dohodkov ter nepravi c, ki jih nimajo delavci. Vsak dan preberem v časopisu, koliko je mrtvih po svetu. Največ žrtev ja zaradi vojn in lakote. V Afriki so še danes sužnji, ki delajo za bogate ljudi.
V Jugoslaviji imamo sedaj dovolj kruha. Toda ne vem, č e bo mo zmogli to še dolga leta, saj se je že začela stabilizacija in visoke cene. Pre -mislimo še enkrat: vojne niso potrebne ne pri nas ne v svetu.
Naj vladata mir in pravica!
Valerija VAUPOTIČ, 6.b NOVOLETNE ŽELJE
Za prihajajoče leto si vsi čestitamo, da bi bilo čim bolj uspešno in srečno . Čestitamo si, ko srečamo znanca ali prijatelja. Zaželimo mu čim več sreč eter zdravja v no vem letu, a vsak še ima nešteto želja, ki
jih skriva v srcu.
Po svetu so vojne. Ubogo ljudstvo	si	želi samo miru.	Nimajo hrane	ne
obleke, obutve, zdravil, ne doma.	Na	drugi strani so	bogataši, ki	se
kopljejo v izobilju in hrepenenju	po	denarju. Želimo	si, da bi se	ta
razlika zmanjševala in bi bil vsak deležen dovolj velikega kosa kruha, kajti če imajo nekateri preveč, imajo drugi premalo. Spomnimo se samo na milijone otrok, ki umirajo od lakote. Z vsakim no vi m letom naj se to število zmanjša, mnogo ljudi pa nas je, ki si vroče želimo, da. bi č i m -prej prišlo leto, ko bo to število lačnih otrok popolnoma izginilo.
Vse premalo se zavedamo, kako velik je ta naš svet in vsak izmed nas naj prispeva k temu, da bodo prenehale vojne in vse ostale krivice, S tem, ko si želimo srečo v no vem letu samo v ožjem krogu prijateljev, se zamislimo in jo zaželimo vsem lačnim, ki jih ne poznamo, vemo pa, da so prav takšni otroci kot mi. To je moja najbolj vroča želja v novem letu.
Naši delovni ljudje si želijo predvsem zdravja, da bodo lahko delali
in bo težav čim manj. Prav tako si želijo kmetje še lepega vremena, da bo letina najboljša.
Želim si, da bi to leto minilo brez no vi h vojn, brez naravnih nesreč , da bi nap,a Jugoslavija še naprej ostala složna, socialistična, močna.
Darja DREVENŠEK, 5.b
Bil je četrtek, zadnji dan pred Novim letom. Vsi v hiši s,no bili prijetno razpoloženi. Ati, mamica in starejša sestra so si pripravljali obleke za silvestrovanje, jaz pa pižamo, saj sem Novo loto pričakovala doma. Vsi so odšli ter z o mo in sestrico smo sedle pred televizijo. 0-ma in sestrica sta kmalu zadremali, jaz pa sem še naprej gledala novoletno program.
Prižgala sem svečo, ki je bila na mizi in čez nekaj trenutkov je ura odbila polnoč. Vzela sem kozarec z vinom in sama sebi nazdravila. Zbudila sem tudi orno in ji zaželela v tem letu veliko sreče, največ pa zdravja. Tudi ona mi je zaželela veliko sreče in uspehov v šoli.
vpet sem sedla pred televizijo in takrat sem se spomnila na vse otroke I o svetu, ki . ne sedijo v topli sobi, za tako obloženo mizo, ampak si želijo vsaj skorjico kruha. Takrat sem jim zaželela, da bi v tem leru imeli dovolj hrane, da bi živeli s svojimi starši v svetu brez vojn, ki še zmeraj uničujejo življenja mojih sovrstnikov.
Ura je že bila štiri po polniči in oči so se mi počasi začele zapirati. Vsem ljudem po svetu sem zaželela srečo, z upanjem, da se mi bodo željo vsaj delno uresničile. Utrujena sem zaspala.
Barbara LAH, 5.b
r- 14
KEO JE TA ŽENA
pred mano leži list papirja, na katerega moram izliti svoja čustva ob 8,marcu, me dnaro dnem • dne vu žena, mater in deklet, toda to ni tako lahko.
Misli mi šinejo v preteklost, ko žena'ni bila to, kar je danes, saj ni imela pravic kot moški in je bila v družbi manj vredna. Ni imela pogojev za študij, čeprav je bila morda sposobnejša kot moški. Toda vedno se najde nakdo, ki se nd strinja s tem in tako so se začele pojavljati prve znanstvenice, kot je Marie Curie, Od drugih so se razlikovale po ti tem, da so vztrajale, čeprav v zelo težkih pogojih, kar je bilo v nasprotju s patriarhalnimi odnosi. Čas gre naprej, družba se vedno bolj razvija in tudi žena vedno znova spoznava, da ni prav, da je v podrejenem položaju. Žene pri nas so med drugo svetovno vojno dokazale, da so enakopravne z moškimi, saj so se prav tako junaško, hrabro in požrtvovalno . bo ri le . Za žensko je bilo življenje prva leta po vojni zelo te -žavno. Ni bilo dovolj oblek in hrane. Četudi je bilo družinsko življenje bolj uveljavljeno kot danes, jo bilo vendarle potrebno postoriti mnogo več, od pranja perila do ročnega stepanja preprog, ker ni bilo sesalnikov, do šivanja in pletenja, saj konfekcije še niso po znali.Taka je torej podoba ženske skozi zgodovino, od prvih znanstvenic, do prvih astronavtk in jasno je, da si niso priborile enakopravnost z načeli in gesli, z zakoni in ustavo, temveč samo z delom. Toda v mnogih nerazvitih državah je prepad med moškimi in željami še razmeroma velik, Žene so manj plačano pri enakem delu, nimajo enakih pravic in pogojev... Te žene se s pomočjo organizacij še vedno borijo za to, za kar so prikrajšane. Na drugi strani pa vedno dokazujejo svoje sposobnosti znane pisateljice, znanstvenice, umetnice in s tem dokažejo, da so v marsičem lahko boljše od moških.
A poznam ženo, ki ni niti znanstvenica niti umetnica ali pisateljica, se torej ne razlikuje od navadnih žena, a se vseeno razlakuje, zakj to je ie.a, ti ai pomeni več, kakor vse droge, ki me nanjo vežejo čustva
ljubezni in spoštovanja. To je žena, ob kateri doraščam, ki me vzgaja, žena, ki me je rodila. Čutim, da je 3.marec tudi njen dan in zato ji iz vsega srca čestitam. Ženam pa, ki še vedno niso do segle enakopravnosti in se borijo za svoje pravice, da bi te tudi dosegle.
Irena GOLOB, 7'z. a
L
- 15 -
KDO' JE TA ŽENA
8.marec praznujemo kot pomnik na velike manifestacije žensk, ki so zahtevale splošno- volilno pravico. Dvainsedemdeset let je minilo od druge internacionale žensk - socialistk, ko je bil na predlog Klare Zetkin Sprejet sklep o uvedbi mednarodnega dneva žensk, ki bi ga naj proslavljali vsako leto 3.marca, oziroma v prvih dneh marca. Vendar jje šele leta 1919 bil 3.marec določen za mednarodni dan žensk -"praznik vseh žensk. Ta dan pa spominja na isti dan leta 1917, ko so množice leningrajskih žena demonstrirale proti vojni in lakoti. 3.marec - mednarodni dan žensk nosi v sebi veliko simboliko, idejo in borbo, ki so jo ženske v nadaljnjem razvoju družbe dobile z veliko močjo, toda žal še ne povsod. Vendar so jo kljub vsemu združile s številnimi žrtvami in odrekanji, 3.marec pa je hkrati tudi organiziran začetek ženskega boja za njeno enakopravnost z moškimi. Od takrat dalje socialistke v vseh deželah sveta organizirajo praznovanje tega dne v znamenju skupnega boja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu izkoriščanju.
Deleža žensk v našem družbenem razvoju ne moremo oceniti. Ženska kot delavka, mati, kmetica, gospodinja, vzgojiteljica otrok in družbenopolitična delavka nosi največja bremena sodobne družbe. Družba jo ščiti: ^ago to vi j en . ji je ,enak osebni dohodek kot moškemu, zgradili smo veliko Vrtcev, jasli, obratov družbene prehrane...
Kako je na deželi? Je življenje tako kot v mestu? Ni. Na kmetiji si p predstavljaš ženo kot prijazno žensko z ruto na glavi, s pisanim predpasnikom^ njenih rokah pa morda lonec namolzenega mleka. Veste, ta žena zjutraj zgodaj vstaja, njena družina jo vos dan potrebuje. Ta zeha je kot kraljica. Kot matica živi med njimi, saj brez nje nc morejo liti. Vsa se razdaja za dom, njeno veselje je, da so vsi njeni preskrbljeni z osnovnimi življenskimi potrebščinami. S toplino vzdržuje in Utrjuje trdnost doma. Kuha, pospravlja, pere, lika in še marsikaj tišči njena pleča k tlom. Ona pa trdna kot drevo, pogumna vzgaja svoje otroke v trdem kmečkem duhu.
Morda si predstavljate kmečko žensko drugače. V njej vidite zgarano,
Že nekoliko osivelo žensko s hrapavimi rakami, s potegnjeno in nekoliko narečno govorico, z grobimi čevlji in okorno hojo. Da, to je kmečka mati .
Mati , častno mesto v slo venski družbi zavzemate, vaš položaj je nadvse pomemben.	Zato bodite ponosni na	to, kar stel	Iz roda v rod se podaja
življenje	in to, kar so vas	vaši	predniki poštenega, za zdravo živijo-
] nje naučili, to po kapljicah, dan za dnem, vztrajno prenašate na svoje 1 otroke tudi vi.
1	Takšna je	tudi moja mamica.	Moja	mamica.je še	več, njegova mati je za
-	njega največ, za vsakega je	mati	največ. Tudi	ti, mamica, si zame naj -
. več na svetu. Glej, mamica, po pisanih vlažnih bregovih, ob potokih,
1 med grmovjem že cvetijo zvončki. Ali veš, mamica, da cvetijo prav zate? ] Da, te drobne prve znanilke novega življenja so kot ti. Tudi ti si dajala in daješ življenje svojemu domu, družini,
1 Ta dan, na tvoj praznik pregrni mizo z lepim prtom. V vazico vtakni
vsaj nekaj zvončkov in - spomni se: bele cve tkeš sklonjeno glavico cvetijo za tebe, za vas, za vse žene sveta.
Tatjana INTIHAR, 7'. a BILA SEM ŽALOSTNA
] V življenju sem bila že mnogokrat žalostna. Najbolj žalostna sem bila, ko je bila bolna mama. Bila je v bolnici. V šolo še nisem hodila, toda tega se spominjam zelo dobro .
Mama je bila zelo bolna. Imela je visoko vročino in ata jo je peljal k zdravniku. Domov se je pripeljal brez nje. Doma smo bili vsi žalostni. Tudi jokali smo. Ko je bila v bolnici, smo jo pogosto obiskovali. Tedaj sem videla, kako je hudo , če ni mame. Mnogo več sem morala delati kot običajno. Komaj sem čakala, da se vrne zdrava do mo v. Po nekaj tednih se je tudi to zgodilo. Takrat je žalost minila in v hišo se je vrnilo veselje. Od tistega trenutka, ko se je mama vrnila, sem ji še bolj pomagala pri njenem delu. Sedaj, ko sem malo starejša, pomagam mami še bolj, ker več znam.
Ros hudo mora biti , kjer ni mamice!
Milena ULES, 5.a
- 17
SPOZNALA SEM, KDO JE PRAVI TOVARIŠ
Tovalrištvo. Beseda, ki veliko pove* Ni tovarištvo, ce daš tovarišu, prijatelju ali sošolcu kos kruha, jabolko takrat, ko imata oba vsega v izd-bilju. Tovarištvo je takrat, ko imata oba preraalo in se eden žrtvuje s kosom kruha za drugega oziroma ga deli z njim..
Da je star ljudski rek: "V nesreči spoznaš prijatelja," resničen, sem se sama zelo dobro prepričala.
Bil je lep sončen dan. Bile so letne počitnice. S prijateljicami srno se, kot že tolikokrat poprej, zbrale pri Renati. Zmenile smo se, da se bo do danes igrale "učence v šoli." Hitro smo stekle domov po stare zvezke. Ko smo se vrnile, smo si začele pripravljati sobo, v kateri bi naj bila ta naša "šola". Iz opek in desak smo si naredile mize in kateder. Izbrale smo si tovarišico. Začele smo s "poukom". Ker smo imeli najprej telovadbo, smo odšle na dvorišče. Tovarišica Meta, kot se je preimenovala Renata, nam je ukazala, da naj se skrivamo. Ker nisem vedela, kam naj se skrijem, sem stekla kar na kup opeke. Ker pa te ni bil primeren kraj 2a skrivališče In ker vemo, da nesreča nikoli ne počiva, sem staknila 8voje. Z roko sem butnila ob naloženo opeko. Hitro sem odskočila, toda bilo je prepozno. Zakričala sem od bolečine, kajti na nogo mi je padel Kos opeke. Moj krik so slišale tudi prijateljice. Ko pa so videle, kaj
tl
se mi je zgodilo, so jo urno cdkurile" domov, vsaka s svojim izgovorom. Obupano sem se ozrla naokrog in ob sebi zagledala le Renato. Ker me je ho g a zmeraj bolj bolele, me je odpeljala s kolesom domov. Ob poti sem zagledala svoje prijateljice.
Zamislila sem se in vedela sera, koga lahko kličem z imenom to variš, sigurno ne tistih ljudi, ki te v nesreči pustijo samega.
Majda ERLAČ, 6.a BILA SEM ŽALOSTNA
Bred tremo leti je umrl stric Franc, brat mojega atija. Bil je še mlad. Takrat sem bila najbolj žalostna.
Stric si je popravljal avto. Nenadoma je nekaj prišlo v stik s tokom. Stric je takrat v roki držal stroj, s katerim je popravljal svoj avto.
To je bilo zanj usodno. Njegov sin Franci je hotel potegniti žico iz 8tikala. Toda umrl je. Zapustil je tri otroke. Dva sina in hčerko Poko-
1-3
pan je bil v nedeljo.
Ta dan je bil za mene najbolj žalosten. Še- zdaj , ko je minilo že tri lota, se ne morem sprijazniti z mislijo, da strica Franca ni več.
Marta TURNŠEK, 5.b VARSTVO PRED POŽARI
Ko zaslišimo zavijajoči glas sirene, takoj pomislimo, da nekje v bi zini gori. Ogenj včasih zaneti strela, drugič pa otroci, ko se igrajo z vžigalicami. Požare vedno pomagajo gasiti gasilci. V vsaki vasi je usta -no vi jeno gasilsko društvo. Gasilco so vedno pripravljeni pomagati sovaščanu v nesreči, prav tako pa so pripravljeni čuvati skupno.bogastvo, predvsem gozdove, ko v njih nekateri zakurijo ogenj, ne da bi pomislili, kakšno škodo lahko povzročijo,
V	gasilske vrste se vključuje vedno več mladih, ki bodo nadaljevali delo starejših gasilcev. Tudi jaz sem vključena v pionirsko desetino. 0 -p r avl j am delo desetarke ,
Vsi si želimo, da v naši vasi ne bi nikoli goreloj otroci pa obljubljamo, de se ne bomo igrali z vžigali cami.
Brigita ZUPANIČ, 3.b
Če govorimo o požaru, nam ta lahko prinese veliko škodo. Včasih se nekateri otroci igrajo z vžigalicami, ker še ne vedo, da so vžigalice nevarne . Ko je plamenček še manjši, ga lahko pogasimo z mokro cunjo; če pa je plamen že večji, mu človek ni kos. Takrat pa poiščemo pomoč pri gasilcih.
V	vsaki vasi je gasilsko društvo odraslih in pionirjev. Če pride do večjega požara, npr. samovžiga ali da gori hiša, senik, kopica ali gozd,
pa so nam potrebni gasilci. Gasilci so v službi ljudstva in vedno pripravljeni pomagati ! Ko gasijo in jim zmanjka vode, pohitijo do najbliž-joga potoka, studenca ali jezera* Vrnejo se spolno cisterni ter nadaljujejo z delo m*
Drugo leto se bom tudi jaz vključila med gasilce-p io ni rje. Zdaj podirajo samo še tarče; ko bodo veliki, vedno bodo pripravljeni pomagati. Otroci, ki še ne veste, kaj naredijo vžigalice, ne dotikajte se jih!
Valerija KRAJNC, 4*a
POSTAL SEM GASILEC
Ma Hajdini imarao gasilsko društvo in gasilski dom. Lani sem tudi jaz postal gasilec. Letos smo prvič tekmovali. Zasedli smo prvo mesto . Bi 1 sem desetar. Sedaj poznam že vso. gasilsko orodje in se učim upravljati z mo-to rko . Zelo sem ponosen, da sem član gasilskega društva.
Tomaž CARTL, 2.b POČITNIŠKO DOŽIVETJE V NEMČIJI
V	soboto 13. julija 1961 smo zgodaj zjutraj krenili iz Ha j do š na gasilsko tekmovanje v Nemčijo. Najprej smo odšli v Ljubljano v šolo za miličnike
v Tacnu. Tam. smo se spoznali z vsemi ekip amo iz Jugoslavije. Od tam smo krenili proti Boblingenu.
?o to vali smo skozi Avstrijo in končno prispeli v Zahodno Nemčijo v Bčfblingen blizu Stuttgarta. Tam smo se namestili v šoli, v kateri so bi ^ le tudi druge ekipe iz vseh koncev Evrope. V šoli smo bili skupaj s tokw do valci iz Belgijo. Mi smo bili edina mladinska ekipa iz Jugoslavije; jugoslovanske članske ekipe, prostovoljne moške in ženske ekipe so stanovale drugje.
Potem so sledili trningi , izleti, plavanje. Končno je napočil čas tekmovanja. V petek smo tekmovali s štafeto, v soboto pa z obvezno vajo . Isti dan smo izvedeli za rezultate:	dosegli smo četrto mesto med 13 e-
kip ami iz Evrope. V nedeljo smo imeli prosto, v ponedeljek pa smo kredi li do mo v „
Bilo je lepo. Želim si še takšnih bratskih tekmovanj.
Igor GLAŽAR, 7•b
ZIMSKO JUTRO
Izpod sivega neba se pogosto usipajo snežinke. Bola snežna odeja je že Prekrila bližnje hribe pa tudi ptujsko polje. Zima se je oglasila in dr a z pritiska. Vse je turobno in videti je, kot da so vasi izumrle.
• Bane s sem se že zgodaj zbudila. Ne sneži več. Nad vasjo še leži noč in le tu in tam zalaja kakšen pes.
V	daljavi na vzhodu se je začelo rdečiti nebo. Postopoma se je danilo
in nebo se je utapljalo v živih barvah. Imelo je najrazličnejše odtenke,
20 ~
o d rumene pa vse do rdeče.
Na- oknih so cvetele ledene rože najrazličnejših oblik; med njimi so se vzpenjale vzpenjalke in praproti so sc bohotile. Cvetju se je prepletalo v cvetne vence, katerih niti najboljši slikar ne bi mogel lepše upodobiti, kot jih je v svoji igri ustvarila narava.
Postopoma se je popolnoma zdanilo. Na vzhodu se je sredi meglic prikazalo zimsko sonce, ki je objelo s svojimi žarki vso zasneženro pokrajino, katera se je zalesketala v jutranjem soncu. Bleščala se je vsa pokrajina kot en sam, neskončno velik diamant in ponosno gledala proti zasneženim hribom Pohorja, Slovenskih goric in Haloz.
V daljavi se je začelo skozi meglo lesketati. Zasneženi hribi so o dgo-varjali klicu polja* Žarki sonca so obsijali zasnežena pobočja, ki so se začela bleščati; sij se je zlil v eno samo enoto, ki se je prekrasno skladala in nudila očem edinstven pogled. Da, jutro se je prebujalo.
Ljudje so vstajali in hiteli po opravkih «- eni so hiteli v službo, spet drugi so se najprej pomudili v hlevu pri živini. Vsak je hitel na delo in mnogi sploh niso opazili jutra, ki se je danes zjutraj še posebno po" trudilo in razkrilo radovednim očem tisto lepoto, ki bi ganila še tako trdega človeka, Če bi jo le-ta sploh opazil.
Da, lepa je igra narave, vendar jo vsi tolikokrat prezremo, ko hitimo in hitimo. Škoda, to da takšen je moderen tok življenja.
Evgenija PULKO, 7.a KURENT - SIMBOL PUSTOVANJA
Že vrsto let se ohranjajo stari običaji. Eden izmed njih je tudi kuren-tovanje. Značilna pustna šema je kurent, ki prihaja iz okolice Ptuja.
Pričelo se je veliko rajanje otrok, ki se našemimo v raznovrstne maske. Brez kurenta je pust nezanimiv, čeprav ga krasi veliko šem. V kurenta je oblečen človek. Na sebi nosi ovčjo kožo, na glavi pa ima masko ki jo krasijo peresa in pisani trakovi. Okrog pasu nosi kravje zvonce. V roki pa ima edino orožje, to je ježevka.. Kurent preganja zimo. Pust je zame zelo zanimiv, saj si lahko nadenem katerokoli masko in tako zabavam ljudi. Žaj, pa je tudi pust le enkrat v letu in takrat samo nekaj dni. Ugotavljam, da je iz leta v leto vse manj starih običajev in med njimi izumira tudi pust. Želim, da bi pust lahko doživele tudi naslednjo ge-
neracii j e in bi tako spoznale življenje svojih pradedov. Da pa se bo to res zgodilo, mo r amo poskrbeti tudi rai in ne smemo pustiti, da bi ta star in lep običaj izumrl.
Iztok JAKOMINI , 6. a
Kurent je grozna šema. Kurent ima 5 ako . Na 5 aki ima trakove. Iz ust mu visi dolg pisan jezik.
Oblečen je v kožuh. Okrog pasu ima zvonce, v roki pa ježevko. Z ježevko straši otroke. Otroci se ga bojijo.
Jasna ŽAGAR, l.b
PRVOMAJSKO DREVO
Mladinci iz naše vasi so v petek pripeljali veliko smreko za majsko dre -Vq , Lepo so ji očistili lubje. Iz smrekovih vej so spletli dva venca.
Na njiju so pritrdili majhne zastave. Z vencema so okrasili majsko drevo . Zvečer so se zbrali vaščani. Mladi so skopali veliko jamo. Prinesli so drogove in s skupnimi močmi visoko dvignili majsko drevo. Ob majskem drevesu so zakurili tudi velik kres. Otroci smo se veselili ob kresu, starejši vaščani pa so veselo zapeli nekaj pesmi , ki so jih peli nekoč kot mladi fantje pod majskim drevesom., Vedra pesem je odmevala po vasi, v svetlobi kresa pa se je videla zastava, ki je plapolala na vrhu majskega drevesa.
Jakob POTOČNIK, 4 . b
Prvi maj je delavski praznik. Včasih delavci niso smeli praznovati prvega maj a. Danes pa je to največ ji delavski praznik. Ob tem prazniku se Postavlja prvomajsko drevo.
V potek sva s stricem Ljubom peljala samokolnici k Kosarjevim, Zraven je bila sestrična Petra. Ko smo pripeljali samokolnici, smo se vsi trije Peljali z avtom do mo v. Ustavili smo se pri kapeli. Tam so postavljali tajsko drevo. Tu sta bila že očka ine sestra Barbara. Tudi očka je pomagal postavljati drevo. Nam otrokom pa je rekel, naj se umaknemo pod hrib, da ne bi ko mu padlo na glavo. Na vrhu drevesa je plapolala zastava, pri vrhu je bil venec, nato se je vijugalo zelenje okrog drevesa do drugega venca. Na vrhu je še imelo veje in na njih trakove. Ko so ga po-
22.
stavili, so začeli praznovati. Tudi pijače in jedače ni manjkalo . Potem smo šli domov. 0 stali pa so se veselili še dolgo v noč.
Drugi dan je šel ,o čka po sluš at budnico. Do mo v je prišel ob osmi uri.
Nataša ŽAGAR, 4.b
MOJA BABICA
Moji babici je ime Pavla. Doma je v Hajdini. Zelo jo imam rad. Vedno, kadar pridem k njej, ima čas zame. Pripoveduje mi, kako je bilo, ko je bila še mlada. Tudi o časih, ko je bila pri nas še vojna, mi pove kako zgodbo. Želim si, da bi bila še dolgo zdrava me d nami .
Uroš VIDOVIČ, 2 , b
MOJ DEDEK
j j
c N
Mojemu dedku je ime Štefan. Stanuje v Mariboru, Goriška 23/a. Je srednja) postave, ima kostanjeve lase in je star56 let. Je invalidski upokojenec iv že dve leti. Pred nedavnim, mu je umrla žena, moja babica. Dedek ima dva sina in eno hčer, tri vnuke in dve vnukinji. Družbo mu dela velik črni siamski maček, ki mu je ime Miki.
Ker je sedaj precej osamljen, ga vsi radi večkrat obiščemo. Skupaj hodimo na sprehod po gozdu, mestu, ali gremo lovit ribe. Ker imam dedka zelo rada, si želim, da bi še dolgo živel med nami .
Brigita LUKAS, 4.a

MO J BRATEC
Mo j emu bratcu je ime Boštjan. Hodi v prvi razred. V šoli se še kar dobro uči. Doma rad nagaja. Če ga mamica okrega, je žalosten. Zelo rad igr^ nogomet. Ko ga v igri premagamo, se razjezi. Ima še tudi eno slabo navado:	zvezke pospravlja v torbo zelo malo mašno »
\
Sandi MER TEL J, 2.b
D
MOJA SESTRA
Našo družino sestavlja pet članov. To so: mami ca, očka, sestra, babica ina jaz. Stanujemo v Spodnji Hajdini.
Imam samo eno s e s tro - dvo j č i co . Ime ji je Brigita. Je manjše postavo in srednje debelosti. Ima rjave, kostanjeve lase. Hodi v isti razred kakor jaz; to je 5,b. Največkrat nosi oblečene hlače. Všolo hodi peš, ker je njena pot zelo kratka. Rada se potepa. Kadar si stopiva v lase, ji nič ne ostanem dolžna. Rada plete, bere in ne zamudi skoraj nobene TV oddaje v prostem času. Njen konjiček so razglednice, ki jih orna že preko 600. Uči se še kar dobro.
Brigita mi rada ponagaja. Skrije mi rokavico, da moram v šolo brez njih, zaklene mi vrata in še mnogo drugega, o čemer ne bi rada napisala, ker bi mi moja zlata sestrica zamerila in bi se dolgo grdo gledale in no be-na ne bi začela prijateljstva znova, dokler ne bi vmes posgla mamica. Najina mamica bi rada, da bi bil najin odnos vzoren.
Moja sestrica kar zavriska od veselja, če pride na obisk katera prijateljica ali sorodniki. Tedaj dobi veselo družbo , od katere se ne loči do tedaj ko v igro vstopijo njeni starši . Najbolj je vesela, kadar pridejo Kosarjevi. Kadar se potepa po vasi in se ne vrne pravočasno, je mamica v skrbeh; A to se ne zgodi pogosto.
Takšna je torej moja ljuba sestrica, ki ima skoraj vedno nasmejan obraz. J e zelo navihana. Sedaj je stara 11 let.
Andreja DREVENŠEK, 5.b AH, TI ODRASLI
Včeraj smo prejeli povabilo za družabni večer pri prijatelju. Ta vsako loto po vabi vse svoje prijatelje in potem se tam pogovarjajo o vseh mogočih in nemogočih rečeh. Že vnaprej se ne veselim tega večera, ker iz izkušenj vem, kako poteka. Če ne veste, pa ga vam opišem.
Mati in oče si že ves dan pripravljata in izbirata obleke. Pri vsaki obleki se skregata, saj ni nobenemu všeč. Končno nastopi dolgo pričakovani trenutek in spravimo se v avto, v katerem se pripeljemo k prijatelju. Kakor hitro so v hiši zaslišali ropot avtomobila, že sta gostitelja pri vrath in nas veselo pozdravljata. V hiši nam pomagata sleči plašče in potem se vsi odpravimo v sobo, kje je zbrana že vsa družba.
Kako r po navadi imajo na gramofonu neko žalostno glasbo in vsi jo z zanimanjem poslušajo. Najbrž sera. se namrdnil, saj me je mati vprašala, če mi je slabo. Začudeno jo pogledam in se nasmehnem, ko pomislim, kaj se bo še vse dogajalo. Odpeljejo nas k mizi, kjer vsi svečano držijo vilice in žlice, pri tem. pa gledajo, kaj bodo prinesli iz kuhinje. Medtem pa si moški pridno nalivajo kozarce in pijejo peneči šampanjec. Po pogostitvi se zberejo v skupine in se pogovarjajo. Kmalu se razvije debata, v kateri se vsi med seboj skregajo in o d jeze še bolj pijejo. Pri enih se pogovarja nežnejši spol o šminkah, lakih in o vseh lepotilnih sredstvih. Starejša gospa se zavzema za čim manj lepotilnih sredstev, druge ji ugovarjajo in vsaka zagovarja svojo znamko šminke ali laka, pri tem pa si skoraj skočijo v lase. Ne razumem, zakaj toliko hrupa za prazen nič. Spet pri drugi se razpravlja o obleki in najnovejši modi in o cenah, da so krzneni plašči tako dragi,.. "Ne bi si jih kupovale, pa bi tudi živele", si mislim in grem dalje. Pri drugih se debatira o športu. 33em se pa pridružim še jaz, saj ne morem stati ob strani kot kakšna mila Jera, Tudi pri nas se sporečerao. V tem Času, ko se pogo -varjamo, se popije mnogo pijače in končno gremo domov. Vse žene držijo svoje može, da ne bi popadali. Ti pa še potem zunaj iščejo vrata avtomobila nekje pri motorju, ključe pa tiščijo v blatnik, pri tem pa pre-kljinjajo, kako slabo so sestavljeni danes avti.
Takšen je tak večer. Drugi dan pa si vsi zdravijo mačka in poležavajo po domovih. Tak večer je zame zelo dolgočasen, čeprav se prav veselo konča. Ti odrasli so pač taki.
Silvo VUČAK, 3.a MOJE ŽIVLJENJE
Ko se otrok rodi, še sploh ne ve, da živi. Zato pa, ko malo zraste in sc že zaveda, mu starši in stari starši pripovedujejo, kaj vse je "ušpi šil" in storil. Sedaj bom opisal svoje življenje in doživljaje od takrat, ko sem prišel na svet do današnjih dni.
Pripovedovali so mi tako: Ko sva z mamico prišla domov iz bolnišnice, smo vsak dan imeli obisk. Sorodniki so bili pri nas tudi po cel dan.
Po nekaj mesecih, ko sera začel kobacati, je vedno moral biti nekdo zraven mene, da ne bi od kod potegnil kakšnega prtička ali vaze. Ko sem bil star približno dve leti, sem se spravil umivati posodo. Babica
jo slišala, da nekaj ropota in vpašala, kaj delam. Jaz sem ji odgovoril, da nič. Tako se je ponovilo še nakajkrat, potem se je pa razjezila in šla pogledat. Zagledala m a je na stolu, kako pomivam posodo skoraj do ramen moker. Najprej me je skregala, potem pa preoblekla. Tako je bil nekaj časa mir. Čez kakšno leto pa sem si dal v usta kabelj, ki j o bil priklopljen,. Kabel j je vrglo na drugo stran sobe, mene pa pod mizo in manjkalo mi je nekaj jezika. Tako sta pretekli približno še dve leti in bila je zima. Dobil sem smuči in odšli smo na Po ho rje. Tam' so me učili smučati. Naučil sem se še kar dobro. Naslednje leto pa sem bil zelo vesel, ko sem zvedel, da gremo smučat na Vogel in ostanemo tam teden dni. Peljali smo se z osebnim avtomobilom. V našem avtu so bili:	dedek, ba-
bica Hodnik Viki in jaz. Vodno, ko smo v skalah videli luknjo , mi je Viki rekel: "Glej, tam je pa Bedanec doma." Jaz sem se pa Bedanca zelo bal in vedno, ko smo šli na kosila ali večerjo, mi je Viki rekel: " Danes so p s za kosilo Bedančevi nohti."
Čez tri leta sem odšel s teto in stricem smučat v Avstrijo v kraj Rei-chenfels, kjer sera osvojil medaljo v slalomu. Čas je mineval. Pozimi smo hodili smučat, poleti pa na morje. Tako je bilo , do klor nismo začeli graditi hiše.
Hišo smo zgradili v dveh letih in se leta 1951 v jeseni vslili vanjo. Tudi jaz sem začel obiskovati šolo na Hajdini.
Davi d MERC , 5 . a
Rodila sem se 12. februarja 1970 v ptujski bolnišnici. Bila sem edini otrok v družini leto in pol. Potem sem dobila bratca Sandija. Stanovali smo v Slovenji vasi v babičini rojstni hiši, gradili pa smo si novo. Pazili sta naju s bratom mamičina teta in stara mama. Po pripovedi vanju sorodnikov sem bila poredna, rada sem jokala, brat pa jo £|i 1 dolgo v bolnišnici, še čisto majhen zaradi očesa. Ko sera bila stara tri lota, smo se preselili v Gorišnico. Stanovali smo v zdravstvenem domu, kjer je bila mamica zaposlena. Oče je bil in še tudi je zaposlen v OŠ v Go -Pišnici. Tam sem imela tudi zelo dobro prijateljico Vandico in poznejše Sošolke male šole in prvega razreda. Takrat smo pogosto obiskovali so-Po dnike .
V oktobru 1973. leta smo se proselili v novo hišo, kjer sva z bratom začela obiskovati on prvi in jaz drug ji razred tukaj na Hajdini. Spoznala sem novo sošolce in prijatelje. V gasilskem domu v Slovenji vasi
prirejamo za praznike proslave s kulturnim programom, kjer skoraj vedno tudi sama so deli jem.
V	mojem življenju so bili zame zelo žalostni trenutki, ker sem zgubila
I	■
oba dedka in staro mamo . Mami cino mamo še imam, zato jo imam še toliko rajši. Vsak dan sem pri njej, saj stanuje tik ob naši hiši.
12„februarja sem prazno vala že 12. rojstni dan. Ne vem, koliko jih še bom, niti kako bo teklo moje življenje naprej. Če bo približno tako kot sedaj, bom kar zadovoljna.
Darja DREVENŠEK, 5.b PROSTA DNEVA
prosta dneva za šolarje sta sobota in nedelja. Vsak ju preživi po svoje Eni gredo na razne obiske, drugi ne izlete v planine, trtji ostanejo doma in še bi lahko naštevali. Mi največkrat gremo na obisk k sorodnikom ali prijateljem, v soboto smo navadno doma.
Tudi to soboto s mo bili doma. Zjutraj sem se odpeljala s kolesom v tr -I go vino. Na poti sem srečala Darjo in tako sva se skupaj odpeljale do -mo v. Doma sem vzela v roke knjigo "Vaška komanda" in som brala do kosila. Po kosilu sem napisala nalogo in se učila. Tako je bila sobota | pri kraju in morala sem iti spat.
V	nedeljo sem morala zgodaj vstati, ker mi je že v petek ati povedal, da bo mo šli na Hrvatsko k dedku. Hitro sem se umila, oblekla in počesala in že smo se odpeljali. Ker mi je stric povedal, da imajo še nekaj orehov, sem pohitela na breg in jih nabrala pol košarice. Teta nam je postregla s kosilom. Potem smo se vsi skupaj odpeljali k sorodnikom v gorice. Tam sem s sestričnami nabrala nekaj ko s tanjev, medtem ko so se ostali pogovarjali. Kmalu smo se poslovili. Med potjo smo se ustavili v neki gostilni, kjer smo večerjali krvavico in kislo zelje, kar imam zelo rada.
Tako sem preživela prosta dneva, ki sta mi bila zelo sšeč. Ni šolarja, ki se ne bi veselil teh dveh dni.
Nevenka VURADIN, 5.b
TRGATEV
tunam, teto Mari jo , ki j e doma v Halo zah, Ima dva lepa vinograda in nas vsako leto povabi v trgatev. Ko smo prišli tja, je teta že imela vse pri Pravij eno za trgatev.Vino grada ima blizu hiše, Nato smo začeli s trgatvijo. Oče in stric Alojz sta nosila v brentah grozdje v s iskalni co . Ko-8va se ssestrično naveličali trgatve, sva šli po hribu navzdol, kjer 8Va opazili majhen izvir. Tam sva se nekaj časa igrale. Potem sva se 8p e t vrnile v vinograd. Tekali sva po njem. Tudi tega sve se naveličale. Ne jaz ne ona si nisva več izmišljali iger, pač pa sva pridno nadaljevalo delo v vinogradu. Zraven naju je bil tudi pes Piki, Ker naju je jezil, s v a ga zaprle v pasjo hišico. Tako je minil dopoldan, PO kosilu 8Qo posedeli ob mizi in se pogovarjali. Spet smo začeli z dolom. Ženske 8o kakšno zapele, moški so se šalili. Tako se je iztekel prvi dan trgatve. Nabrali smo veliko grozdja, le malo ga je še ostalo za naslednji dan Bili smo vesreli . P© večerji smo odšli do mo v. Dali so nam veliko grozdja,
V Halozah mi je bilo zelo všeč, kajti takšni dnevi so zares prijetni.
Mateja SAGADIN, 4.b
BILI SMO PRI LOVCU
tovarišica nam je povedala, da si bomo šli ogledat nagačene živali. Tani 8rao videli več vrst rogovja, p ti c in drugi h živali. Najbolj všeč mi je Bi 1 medved, ki ga je lovec ulovil v Kočevskem gozdu ob 23,45 ponoči. Lo-Ve c ima več vrst rogovja, tudi taka, ki tehtajo 12-16 kg. Na zidu visi Muflonova glava, ki je nagačena. Nagačeno imajo tudi košuto in divjo ko-zo. Na krušni peči smo videli škarjevca in lisico.
Bovec nam je povedal, kako lovijo živ ali. Pripovedoval nam je, kaj vse je doživel, ko je lovil živali. Povedal nam je, kako se lovi medved, kako ga streljajo. Lovijo ga ob polni luni, streljajo pa ga s kroglo, za-tiotek pa mora biti fleber. Pričakujejo ga na posebnih stolpih. Ujel je Budi divjo svinjo, glavo ima obešeno nad vrati .	5
ogledu nam je lovčeva žena postregla s slaščicami. Bilo mi je zelo všeč, saj sem lahko videl vse živali, ki smo jih spoznali pri spoznavanju narave .
Robert TEMENT, 4.a
I
23
OBISKALI SMČ MRAVLJIŠČE
četrtek;, 15.4.1982 sao si š 11 ogledat mravljišče. Imeli smo roden pouk. Po glavnem odmoru smo šli v gozd blizu Goreč j e vasi , da bi videli, kaj delajo v tem času mravlje.
Mravlje so bile ta čas zelo obremenjene. Ko so se prebudile iz zimskega spanja globoko po d zemljo , so bile vse seveda zelo lačne. Ko nam je tovarišica dala povečevalna stekla, smo lahko videli, kako pridne so mrav 1je. Prinašajo škodljive žuželke in se z njimi hranijo. Mravlje imajo tri pare členastih nog in tipalke. Kot vse žuželke imajo tudi mravlje glavo, oprsje in zadek. Imajo tudi mrežaste oči, ki smo jih skozi povečevalno steklo lepo vi deli.. Ko smo si ogledali mravlje, smo se šli igre z žogo. Igrali smo 4. b in 4.a med seboj. Po končani igri si šli nekateri v šolo, da bi tekmovali za Veselo šolo.
Joži MOHORIČ , 4. a PRI ZOBOZDRAVNIKU
Mamica me je peljala k zobozdravniku. V čakalnici sem čakal. Zobozdravnica mi je pregledala zobe in mi je enega zaplombirala. Za pohvalo mi je mamica kupila zvezek.
Milko PANIKVAR, l.b
MOJ ROJSTNI DAN
Naj1 ep š g mi je bilo, ko sem imela 8. rojstni dan. Dobila sem zlato verižico. Od so so do sem dobila čokolado. Mateja mi je dala bonboniero.
Marija KOKOL, l.a MO J NESREČNI DAN
Med počitnicami smo odšli na smučanje. Zjutraj sem mo rala zgodaj vstati Peljali smo se k stricu v Petrovče. Tam smo malicali.
Bil je sončen dan. Odpravili smo se na Golte, Sneg je bil zmrznjen. Z vlečnico smo se peljali gor, dol pa sem smučala. Mamica, ati, teta In stric so mislili popiti kavo. Peljala s cm se in sem padla. N a nogo nisem mogla stopiti. Mislili so, da som se udarila. Peljali smo se na ptuj k zdravniku, kjer so mi slikali nogo in ugotovili, da je zlomljena Z vozičkom so ne odpeljali v mavčni co . Vprašali so mo, kje sem si zlo -
alla nogo. Zdravnik ra e jo šaljivo vprašal, č o sem se smučala po travi.
IT a nogo so mi dali mavec. Prišli smo do mo v. Ati me je nesel iz avta. Ker sera morala počivati, sem do bivala obiske. Vsak obiskovalec sb mi je podpisal na mavec.
Andreja KOSAR, 3.a d
NAJLEPŠI DOGODEK V POČITNICAH
Meni je bil najlepši dogodek takrat, ko smo se peljali na morje. Zbudila sem se že ob enih zjutraj * Premišljevala sem, kako bo na morju. Ob dveh zjutraj .smo vstali inse pripravili na pot. Vožnja mi je bila posebno všeč, ker sem vedela, da bom prvič na morju.
V začetku nisem upala predaleč v vodo; šla sem samo do ko len. Našle dn je dni sem že junaško zaplavala v morje. Bala sem se rakov in meduz. Tako je minilo lepih dvajset dni in zopet sera se rada vrnila domov.
Metka VIDOVIČ, 4.b MOJ 'DOM
Moj dom je v Skorbi. Hiša stoji ob glavni cesti in je že stara. Pred njo je vrt, zraven je hlev. Zato, ker je hiša stara, si gradimo novo. Želim si, da bi jo kmalu dogradili. Doma i ni ara, kar hočem in tudi dobim veliko stvari. Doma mi je najlepše, ko pečemo kruh, ki je zares dober. Ne želim si živeti v mestu pa tudi ne v bloku: ni polja, ni travnikov s cveticami Meni se zdi življenje najlepše na vasi.
ALEKSANDRA ZUPANIČ, 3.b NA NAŠEM VRTU
Očka ima na vrtu drevesa. Vsako leto jih poškropi. Suha drevesa podre. Suhe veje odžaga. Ko vse opravi, je naš vrt lep.
Stani ŽUMER, l.b NA NAŠEM DVORIŠČU
Po našem dvorišču se plazi muca. Posajene imamo vrtnice. Kokoši so na dvorišču. Na dvorišču raste trata. Po njem tekajo piščančki. Dvorišče je lepo . Na dvorišče sije sonce.
Nataša KOZEL, l.b
POMAGAL SEM STARŠEM
Nekega dne je ati pripeljal iz Ptuja dve drevesi. Bili sta.hruški. Ko sem prišel iz šole, sem atiju pomagal posaditi ti dve drevesci.
0 d stare mame sem pripeljal gnoj. Ati je skopal jami. Potem sva jih pcsa: dila. V jami sva še prej nasula malo gnoja, ga zagrnila z zemljo in nato v jami posadila drevesci .J**2al sem ju, da je ati zakopal jami. Ati je prinesel dve stari gumi. Dal ju je ob drevesci, da jih varujeta. Če je sonce in ne dežuje, zalijem drevesci, da se ne posušita.
Elvis VAJDA, 3.b
Pomagal sem mamici pospravljati so bo. Stari mami sem čistil dvorišče.
Očku sem pomagal žagati in nositi drva. Vsi smo bili veseli.
' JČLndre j ERLAČ , 1. a
Včeraj sem atiju pomagala čistiti avto. Mamici sem pomagala nabirati solato, Večkrat mamici po mi jem posodo. Včeraj, sem ji pomagala preobleči odeje. Mamica je bila zadovoljna. Kuhali sva tudi makarone. To delo zelo j rada opravljam.
Polonca GUSTMANDL, 1.a
NARAVA
Na sončni jasi je bilo lepo. Na drevesu je imela ptička svoj dom. Mimo jase teče potok. Ribica v vodi je bila srečna. Cvetele so rožice.
Ampak nekega dne so prišli poredni otroci. V potok so nametali odpadke. Podrli so ptičkin dom. Tudi ribica v vodi je po gi ni La. Sončna jasa ni bila več tako lepa. Rožice so o venele. Voda je bila umazana.
Jaz mislim, da ni bilo prav, da so o troci onesnažili okolico. Lepšo bi bilo, če bi pustili sončno jaso pri miru.
Lunja STOŠIČ, 2.a
31
PSIČEK
Nekega poletnega jutra, ko sem še bil v postelji, sem zaslišal zunaj pas ji lajež. Hitro sem vstal in stekel ven. Zagledal sem majhnega črnega psička, ki ga je prinesel očka. Bil sem ga zelo vesel in mu dal ime Piki Piki je bil zelo živahen in vesel. 'Š sosedovim, psom sta se igrala in podila. Z bratom sva šla z njim na sprehod v gozd in se z njim igrala.
Ko sem prišel nekega dne iz šolo, mi je stara mama povedala, da je Piki -ja povozil avto. Piki ja Sem imel zelo rad in sem bil žalosten, ko sem ^ zvedel, da ga ni več.
Andrej GABROVEC, 3.a
NAŠA KOKOŠKA
Naša kokoška kokodaka, ko po vrtu tam koraka.
Mama jezno jo podi:
"Čakaj, čakaj, kokoška ti!"
"Rada bi ti solato okopala," pravi kokoška naša mala.
"Če me v vrtu ne pustiš, tudi jajčka ne dobiš!"
Marta ČELAN, 3.a MOJA RIBICA
Moja ribica je zelo lepa. Ime ji je Miki. Je zlato rumene barve. S plavutmi se poganja za hrano. Vsak dan ji dam hrano. Akvarij pa zmeraj u-ai v atn.
Ker nisem zmeraj menjaval vodem mi je ribica poginila. Za njo sem se zelo jok al. Zdaj je ostal samo še akvarij.
3 . a
Sebastijan KOTNIK,
MOJA TORBICA
Moja torbica je rdeča in bela. V njej imam zvezke, copate in brisačo. Torbico nosim, na hrbtu.
Karla ROŽMAN, l.a
.	'	"	•	i
Torbico mi je kupila mama. Je modra in rdeča. V svoji torbici imam zvez- I
ke, p e resnico in barvice. V šolo in do mo v jo nosim na hrbtu.
Vi ki ca KLEMENČIČ, l*a
Imam torbico, ki je rdeč e in rumene barve. Izdelana je iz usnja in blaga* Ima dva predala. Nosim jo na ramenih. V zadnjem oredalu imam zvezke veliki format, ploščice, ravnila in knjige, v sprednjem delu pa zvezke in knjige mali format. Večkrat stresem iz nje smeti. Imam jo že četrto leto. V njej imam tudi peresnico. Več kraz se mi je na njej že kaj utrgalo. Spredaj ima odbojno steklo, ki se na eni strani tudi vrti. V zapiralu se mi je nekaj pokvarilo, ko sem pretrdo zaprla in mi je to moral stari ata popraviti.
Tatjana MLAKAR, 4.b
SREČANJE s pisateljem
Že dolgo sne si želeli, da bi se srečali s pisateljem Antonom Ingoličem, saj smo v tekmovanju za bralno značko spoznali veliko njegovih del „ Ob branju njegovih knjig smo prepotovali Slovenijo od Lukari j e do temnih pohorskih gozdov, sodelovali smo na mladinskih delovnih akcijah in obiskali celo naše rojake v dal jn ji Ameriki. Trepetali smo za usodo J an k a -Kurta, sočustvovali z nesrečno Jelko, okušali hrepenenje izseljencev ter težko življenje nekdanjih splavarjev in tekstilnih delavcev...
Najprej smo tovariša pisatelja pozdravili in mu.Izročili šopek cvetja, Najdi ho jco ter mu želeli dobro počutje me d nami. Pripravili s mo mu tudi kratek kulturni program. Tovariš pisatelj se nam je za vse lepo. zahvalili Prosili smo ga, da nam pove kaj o svojem delu in življenju. Anton Ingolič je kot profesor poučeval na ptujski gimnaziji. Pripovedoval nam je zgodbe iz takratnih let. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali. Med drugim je povedal tudi, da se zelo rad spominja Hajdine, kajti prav v Hajdini se je zgodil dogodek, ki ga je opisal v svoji prvi knjigi.
Tudi njegova žena je bila učiteljica in je poučevala na hajdinski osnovni šoli. Prav zaradi tega si je Ingolič posebej želel obiskati šolo v Hajdini. Zelo nas je pretreslo, ko je povedal, da je njegova žena lani umrla.
Sreč an jo s pisateljem Ingoličem je bilo veselo. Postavljali smo mu zanimiva vprašanja. Teh nekaj minut pa je prehitro minilo in morali smo se po slo vi ti.
Tovarišu pisatelju smo se za obisk lepo zahvalili„ Zaželeli smo mu, da bi napisal še veliko lepih knjig, da bi še velikokrat prišel me d svoje oboževalce - tekmovalce za Ingoličevo bralno značko. Obljubili smo mu, da bo mo še naprej radi segali po njegovih knjigah in se iz njih učili ljubiti svojo domovino, preprost in delaven naro utor si plemenitili s vo j znaČ a j .
Nataša LJUBEČ ,	3.b
jr

Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1982
373.3(497.12 Hajdina)
I
0218818,1
COBISS s
t:
£
Izdaja
Osnovna šola Hajdina Uredniki
člani literarnega krožka
Likovne priloge člani likovnega krožka
Mentorja: Stanislav Bezjak Rozina Širovnik
Tisk likovnih prispevkov in ovitka
Ptujska tiskarna Ptuj, 1982
izi:n: