Pottnina uloliiiia r gotovini mam Cena Din 1- Sloircnskl dom ŠUO. 77 IT gubljaiU, 3. aprila 1936 telo 1. Abesiml ne oeejameio v iskunost italijanskih izjav I talila pcistaae aa mir Rim, 3. aprila, o. Iz uradnih krogov javljajo, da bo italijan. vlada danes odgovorila na povabilo predsednika Sveta trinajstih Madariage. To povabilo, ki reli, da bi se Italija udeležila razgovorov Sveta, je Italija dobMa včeraj. Vabilo pravi med drugim, da je nujno potrebno, da se začno razgovori glede mirovnih pogajanj med Italijo in Abesi-nijo. Italijanska vlada bo na to povabilo odgovorila pritrdilno in se bo udeležila pogajanj ter razgovorov pri Svetu trinajstih. Rnzgotiotoo z Abesinijo ni bilo Rim, 3. aprila. Uradni krogi odločno zanikajo vesti, da bi bila Italija storila kdaj korak glede direktnih razgovorov za mir z Abesinijo. Te vesti je razširil svetovni tj.Ji, nimajo pa nobene podlage. Isti krogi tudi zatrjujejo, da Italija ni sprejela predlogov Sveta petorice, kakor tudi ne Laval-Hoarejevega načrta za ureditev abesinskega vprašanja. Ti predlogi naj bi služili za mirovna pogajanja z Abesinijo. Po teh načrtih naj hi sc Abesi-nija razdelila na posamezna področja, v katerem bi vsaka od evropskih držav, ki je pri Abesiniji prizadeta, imela neomejen gospodarski vpliv. Vse te vesti so samo poskusi, da bi se italijanska oborožena akcija v Abesiniji ustavila. Prav tafco zanikajo italijanski uradni krogi poročila včerajšnjih listov, da je francoski poslanih po razgovoru z Mussolinijem odpotoval v Pariz in odnesel s seboj italijanske predloge, pod katerimi bi se Italija pridružila evropiskim politčnim akcijam. Abesinti nit ne oeeinmeio London, 3. aprila, o. Abesicsko poslaništvo z velikim nezaupanjem gleda na vest, ki pravi, da bo italijanska vlada stopila v stike s Svetom trinajstih glede ureditve italijansko-abesinskega spora. Uradnik abesinskega poslaništva je izjavil časnikarjem, da ni poslaništvo sprejelo še nikakega uradnega obvestila o tem, da bi Italija to v resnici storila. Abesinska vlada misli, da je ta vest samo poizkus, da bi Iti/.ija dosegla omiljenje in ukinitev petrolejskih sankcij. Če misli Italija iskreno, naj preneha z vsemi sovražnostmi med temi razgovori. Razvoj položaja na Ironti, novi napadi in bombardiranje pa govore prej o nasprotnem. Abesinsko poslaništvo tudi zanika čisto uradno vesti o tem, da bi se hXi vršili kdaj kaki razgovori med Italijo in Abesinijo. Ženeva, 3. aprila, o. Abesinski zastopnik pri Zvezi narodov je izročil tajniku Zveze narodov Avenolu spomenico, v kateri zahteva, naj se sankcije proti Italiji poostre. Dalje prosi tudi, naj Zveza narodov pomaga Abesiniji finančno. Italijanska vlada se v načelu sploh ni odzvala povabilu Sveta trinajstih, naj začne pogajanja za mir. Spomenica dalje protestira proti načinu vojskovanja, kakršno je začela Italija. Zveza narodov naj takoj posreduje pri italijanski vladi, da bodo italijanske čete upoštevale najosnovnejša pravila in zakone poštenega vojskovanja. Glavna naloga Zveze narodov je, da uveljavi silo pravice nad silo orožja. Tudi Abesinci zmnouieio London, 3. aprila. AA. Reuter poroča iz Addis Abebe: Iz glavnega abesinskega stana v Mnrhiodebru poročajo o veliki abesinski zmagi. Po tein poročilu so abesinske čete zavzele .štiri utrjene postojanke. V bitki je padlo 700 italijanskih vojakov in % častnikov ter 2000 Eri-t rejcev. Odmevi nemškega cdptmta - Kai piše soeteono Insopisfe fcantczi prali aeat. predlogom ______ .. April Flandin je angleškemu poslaniku Clcrku v razgovoru, ki ga je iinel z njim včeraj, dejal, da smatra nemško spomenico v celoti za nesprejemljivo, ker tako po duhu, kakor |>o obliki postavlja sistem dvostranskih pogodb proti francoskemu načrtu o vzajemni skupni pomoči. S tem ruši načrt vse napore DN za organizacijo jniru. Angleški poslanik je ta zanikujoči odgovor. francoske vlade vzel na znanje in ga sporočil svoji vladi. Pri tem pa je izrazil željo, da bi Francija pristala na to, da se lokarnske podpisnice sestanejo že prihodnji torek ali v sredo. Sestanek naj bi se vršil v Parizu ali Bruslju. London, 3. aprila. A A. Včerajšnji sestanek britanskega zunanjega ministra Edena^ in poslanika v. Ribbentropa je trajal približno poldrugo uro. Pri tej priložnosti so razpravljali o novem načrtu državnega kanclerja Hitlerja. Kakor govore, je g. Eden pri debati odklonil nek* Hitlerjeve argumente. Med drugim je g. Eden pripomnil, da predlogi z dne 19. marca ne delajo prav nobene krivice Nemčiji. Govora je bilo tudi o načelnem vprašanju, ali naj Velika Britanija sodeluje pri morebitnih bodočih paktih kot garancijska država, kakor to predvidevajo nemški predlogi. Pariz, 3. aprila. A A. List La Republique« piše o nemškem predlogu in pravi, da Francija tako i/. notranje-političnih ra/.logov. kakor iz zunan ie-političnih ne sme odgovoriti na ta predlog s kratkim .-Ne!« V današnjih okoliščinah ne bi več imelo smisla nasprotovati nemškim predlogom glede na lokainski sklep z dne 19 marca, zaključuje list. Sooieti so it skrbeh Moskva, 3. aprila, o. Besedilo nemške spomenice so objavili tukajšnji listi šele v opoldanskih izdajah. Politični krogi menijo, da je Hitler pokazal s svojimi predlogi dovolj spretnosti. da izkoristi prijaznost, s katero spremlja angleška javnost vse nemške korake. Vsi listi podčrtavajo, da Hitlerjeva spomenica ne vsebuje ničesar, kar bi kazalo, da Nemčija resno misli pomagati pri organizaciji evropske varnosti. Ker spomenica ne vsebuje ničesar glede Vzhodne Evrope, so Sovjeti prepričani, da je naperjena izrazito proti njim. lini mislijo o Rimu? Rim, 3. aprila, o. Politični krogi razlagajo Hitlerjeve protipredloge in pravijo, da jih je treba v tistem delu, kjer so dobri sprejeti in jih razmisliti, ker bi nekateri odstavki lahko slu- žili /.a koristne razgovore. Vzdržujejo se pa vsake sodbe glede kočljivih točk Hitlerjevega predloga. Angleški lisk ctlobtavu London, 2. aprila, A A. (Havas). Reči se sme. da je nemški odgovor naletel na dober sprejem V britanskem tisku. »Times« pravi, da mislijo v vladnih krogih, da je ton nemške note spravljiv, vendar pa upoštevajo razpoloženje francoske in belgijske javnosti, ki stoji čvrsto na svojem stališču. Nota odklanja predloge o sklepanju enostranskih pogodb lolcarnskih držav. List pravi, da še ni dotikališč med francoskim, belgijskim in nemškim pojmovanjem, misli pa, da zdaj prihaja trenutek, ko bi imela intervenirati Velika Britanija. Vsekako bo pa konstruktivni del Hitlerjevega predloga proučen. Oaily Telegraph« pravi, da je glavno vprašanje še zmerom neurejeno. Vzlie temu pa obstoji upanje, da bo z intervencijo Vel Britanije moči najti srednjo pot. •Nevvs Chroniclec misli, da vsebuje Hitlerjev odgovor nekatere zelo ugodne točke. V mnogih krogih prevladuje mnenje da je nemški odgovor primeren, iako da ga britanska javnost lahko ugodno sprejme. Položni nn teontnh o zaledju Posledice itaSifanskili zmag Asmara, 3. aprila. Ni še mogoče pregledati nadaljnjih posledic najnovejše italijanske zmage na severni fronti. Posledice bodo zelo dalekosežne. Važno je, da so bitko izzvali Abesinci. Cesar Haile Selasi je sam osebno želel ofenzivo in jo je tudi sam pripravil. Cesar je ves čas spremljal bitko z opazovališča, ki je bilo oddaljeno malo od prvih bojnih vrst. Po svoji ostrosti je ta bitka prekosila vse dosedanje spopade, ki so se odigrali od začetka vojne med Italijo in Abesinijo. Posebno huda je bila borba na levem italijanskem krilu, kjer so Abesinci naleteli na Askare, katerim je končno uspelo, da so obšli abesinsko desno krilo in z napadom na nož zmagali. Tudi italijanski al-pinci so v tej bitki večkrat sto-pili v boj, neusmiljeno gnali nasprotnika do Saftija pri reki Mekana. V tej bitki je sodelovalo vsega skupaj 70 italijanskih letal, ki so med bojem zmetala na nasprotnika kakih 13.000 kg razstreliv. Po izpovedbi jetnikov je težko ranjen poveljnik abesinske cesarsko garde. Mnogo uglednih abesinskih vojaških glavarjev je ubitih. Ras Kasa in ras Sejum sta prisostvovala tej bitki v štabu cesarja. Neouteoa nacotila Amba Aladži, 3. aprila. AA. Agencija Stefani objavlja besedilo neguševe naredbe za abesinske vojake, ki so dobili dovoljenje za obisk svoje rodbine. Naredba sc glasi: Vrhovni zmagovalec Judinega plemena Haile Selasi 1., po milosti božji abesinski kralj kraljev, odrejam, da morajo vsi, ki so na bojišču in ki bi iz upravičenih razlogov s poprejšnjim dovoljenjem svojih voditeljev hoteli obiskati Addis Abebo ali kakšen drug kraj, pred svojim odhodom obiskati svoje poglavarje in pri tej priliki podpisati, da hočejo izpolnjevati te-le obveznosti: 1. če je bilo med bitko mrtvih in ranjenih ali ujetih, izjavljam, da imen teh ne bom nobenemu povedal in da ne bom govoril o kugah, ki besne na gotovih točkah bojišča in da ne bom povedal, kdo jim je podlegel in kdoje obolel, 2. ne bom povedal, da je živina ostala brez krme in da je prehrana čet slaba, 3. nikomur ne bom povedal, da sovražnik prodira, prav tako pa ne bom priznal umika naših čet. Izjavljam, da bom te obveznosti v celoti izpolnil in da sem pripravljen prevzeti kazen, če jih bom kršil, — Šele ko dobe dovoljenje in ko podpišejo to izjavo, smejo vojaki z bojišča obiskati svojce. Žiolicnie o osvojenih pokrajinnlt Makale, 3. aprila, o. Običajnega sejma v začetku meseca v mestu Makale se je udeležilo nad 15 tisoč ljudi, ki so prinesli in pripeljali na trg ogromne količine blaga. Na sejem so prišle tudi številne karavane iz Sokote, kar priča o zaupanju, ki ga imajo abesinski domačini v italijansko organizacijo reda. Italijani so za ta dan organizirali v Makali obsežno zdravniško službo, kjer so tisoči Abesincev prišli iskat k italijanskim oddelkom predvsem zdravniške pomoči. Če abesinsko prebivalstvo Italijane sprejema navdušeno, je v veliki meri zaradi tega, ker so zdravstvene razmere med Abesinci naravnost obupne. Italijanski vojaški zdravniki so samo na sejmu v Makali v enem dnevu cepili proti raznim nalezljivim boleznim 2228 oseb. Nove tete Masaua, 3. aprila, o. Tu se je izkrcal nov bataljon italijanske pehote San Marco, ki bo odšel na severno fronto, da ojači italijanske oddelke. Noo poveljnik kcnlleoe garde pomočnik poveljnika kraljeve garde in član vojno-disciplinskega sodišča. Razrešen pa je od sedanjih dolžnosti pehotni brVjadni general Blažo Vrbica ter stavljen na razpolago ministru za vojsko in mornarico. Za vojaškega atašeja na Češkoslovaškem je imenovan pehotni polkovnik za generalitabne posle Dragoljub MihajlovKS, dosedanji vojaški ataše v Bolgariji. Za atašeja v Bolgariji pa je imenovan pehotni polkovnik za generalštabne posle Jova‘ts Sokolovič, dosedanji načelnik 3. oddelka informativnega odseka generalnega štaba. Razrešen je dolžnosti vojaškega atašeja na Češkoslovaškem pehotni polkovnik za generalštabne posle Andrej Božanovič. Ndalje so z zadnjim kraljevim ukazom napredovali med drugimi sledeči častniki: V čin sanitetnega brigadnega generala polkovnik dr. Jakša Lukič. V čin kapetana I. razr. Rajko Verstovšek, kapetan II. razr. V čin kapetana II. razreda pa naslednji poročniki: 1. Pehotni: Ermenegild Vidmar, Leopold Vodeb, Pavel Petorka, Ivan Bizjak, Rudolf Svenšek, Ivan Drganc in Franjo Nemec. 2. Artilerijski: Jožef Habjanič. 3. Inženjerski: Alojzij Božič, Avgust Krapeš. 4. Zrakoplovni: Viktor Bradač, Albin Vesel, Ljubomir Jančič, Emil Brunskole. 5. Intendantski: Janko Jezernik. 6. Geodetski: Dragotin Prosen. . 7. Sanitetni: dr. Stanislav Kolar, dr. Dragoljub Pagon. 8. Žandarmerijski: Ciril Legat. V čin poročnika vojne ladje II. razr, je napredoval med drugimi Franc Mrzlikar, poročnik fregate. V čin poročnika je napredoval Zvonimir Brozovič, intendantski poročnik, Belgrad, 3. aprila, m. Na predlog ministra za Vojsko in mornarico, v imenu Nj. VeL kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov postavljeni: za poveljnika kraljeve garde divizijski general Aleksander Stankovič, dosedaj poveljnik drinske divizijske oblasti. Za poveljnika drinske divizijske oblasti pa )e postavljen drinski general Radko Raketič, dosedanji pomočnik poveljnika kraljeve garde. Za pomočnika poveljnika kraljeve garde pehotni brigadni general Borislav Golubovič, dose-danj'* poveljnik pehote vrbaske divizijske oblasti. Za pomočnika poveljnika jadranske divizijske oblasti pehotni brigadni general Sreten Todorovič, Se. Etkenet o nemilosti London, 3, aprilu. AA. Reuter je izvedel, ila je dr. Eckener prišel v nemilost pri vladnih krogih, ker ni hotel prostovoljno dati na raz-polugo svojega novega zrukopl. 'Hindenburga za volilno propagando. Razen tega je dr. Eek-kener, kakor trde, odredil, da se odstranijo volilni lepaki s hangarja, kjer so spravljeni Zeppelini. Dalje pravijo, da ji' dr. Eckener dal več neumestnih izjav glede volitev. Reuter pravi, da dr. Eckener — zdaj se nahaja na zrakoplovu Hindenburgu« — po vsej priliki ne bo več ostal na svojem mestu Peoslnun zmnae o Rimu Rim, 3. aprila. A A. (Ilavas), Velike manifestacije so proslavile zmago in zavzetje Gon-darja. Velik sprevod je odšel no trg Veiteziu. Vse mesto je v zastavah. I udi \ drugih mestih je prišlo do sličnih manifestacij. Zngcebfnni koncertirajo po {vtepi Pariz, ", aprila. A A. Zagrebški kvartet so nahaja sedaj na turneji po Franciji. Po Strasbourgu in Nancvju je priredil tri koncerte v Parizu, na katerih je izvajal izključno samo dela jugoslovanskih kompozitorjev. Zagrebški kvartet poznajo že od preje v Parizu, kjer uživa izreden sloves. Na teh koncertih je dosegel ogromen uspeli. Najeloguntnejšn publika in največji poznavalci glasbe so prisostvovali koncertu. Vojaški cnzocvoei it fondom* London, 3. aprila. AA. Ko jo danes v spodnji zbornici predsednik vlade Baldvvin odgovarjal na neko vprašanje o skorajšnjih razgovorih med britanskim, francoskim in belgijskim generalnim štabom, je izjavil, da britanski vladi ni znano, ali pride do podobnih razgovorov tudi med zastopniki italijanskega glavnega generalnega štaba na eni f*trani in francoskega in belgijskega zunanjega štaba na drugi strani. Na neko pripombo, ali se ti razgovori ne bi mogli odgoditi dotlej, da se nekoliko razvijejo razgovori z Nemčijo, ie predsednik Baldvvin opozoril na izjavo zunanjega ministra Edena, ki je bil podčrtal, da se l i generalštabu i raztovori tičejo bas položaja za trajanja razgovorov, in da jih zato ni moči odgoditi, Ti razgovori, je nadaljeval predsednik vlade, so neobhodno potrebni za obnovo zaupanja. Brez obnove zaupanja, je rekel predsednik vlade, pa ne more biti dobrih nad v izid pogajanj 7. Nemčijo. Nato je nekdo vprašal, ali bo vlada ohranila v svojih rokah vodstvo teh razgovorov vojaških strokovnjakov in ali bodo ti razgovori ostali v popolnoma defenzavnem okviru. Predsednik vlade Baldvvin je odgovoril, da bo vlada stalno zasledovala potok razgovorov. Mndžntskn - PoUskn Budimpešta, 3. aprila. AA. Madjarska brzojavna agencija poroča: Pogajanja, ki so se najprej vršila v Varšavi in nato v Budimpešti, med trgovinskima delegacijama Madjarske in Poljske, so se včeraj končala s podpisom dopolnilnega zapisnika o trgovinskem dogovoru med Poljsko in M ud jursko in s podpisom cele vrste drugih dogovorov, nanašajočih se na razširitev trgovinske izmenjave blaga med obema državama. Danes dopoldne je poljska delegacija odpotovala v Varšavo. Most tez Scudnšiico o nevarnosti Ljubljana, 3. aprila. Ljubljančane je danes zjutraj iznenadila neprijetna novica, da sc ruši most čez Gradaščico. Na kraju so se vse dopoldne zbirale množice radovednežev, ki so si ogledovale most in velike razpoke v betonskih podstavkih. Vsak je komentiral zadevo po svoje. Kako popeuoitif Kakor vse kaže in kakor menijo laiki, ki so danes vso stvar gledali, bo treba podreti ves most. Za sedaj mostišče samo ni v nevarnosti, vendar pa je prepovedan vsak promet preko mostu, To pa radi tega, ker jc levi — računano po toku vode — betonski zid, ki podpira most, počil in zija kakih 30 cm, spodaj, kjer dosega ta zid voda, pa je vse izpodrušeno. Če hočejo sedaj ta podporni zid popraviti in to bo vsekakor treba, ako hočejo narediti uporabljiv most, bo treba naibrž vsaj ves ta podporni zid razdreti, če ne ves most. Vsaka druga rešitev bi utegnila bili le začasna — do prihodnje porušitve. Betonski most nn lesenih pilotih Pa še nekaj drugega je, radi česar bo treba most postaviti najbrž popolnoma iznova. Ob spodnji levi strani podpornega zidu, kjer je voda betonski zid izpodjedla, se sedaj točno vidi, da je podporni betonski zid postavljen na trhlih pilotih, ki so najbrž ostanki prejšnjega lesenega mostu. Ni torei ni-kako čudo, če je betonski zid popustil, če so popustili ti piloti. Ljudje, ki hodijo tod okrog, so žc pred kakim mesecem opazili, kako voda neprestano razdira spodnji del betonskega zidu. To je možno le radi tega, ker zid ni bil postavljen na solidnih temeljih. Drugače si ne moremo misliti, da bi ob tako neznatnem vodostaju, kakor ]e bil danes ponoči in sploh te dni, prišlo Jo počenja betonskega zidu. Znknl niso peepteiili Očividci trdijo, da je voda izpodjedala most že mesec dni tako opazno, da je to lahko vsakdo videl. Posebno pa bi morali to videti ljudje, ki imajo za to skrbeti. Če bi takoj ukrenili vse potrebno, da voda ne bi mogla naprej izpodjedati betonskega zidu spodaj pri temelju, bi gotovo ne nastal taka škoda, kakor je sedaj. Seveda je, kakor rečeno, veliko vprašanje, ali more most na lesenih pilotih sploh vzdržati. Stvar pristojnih činiteljev bo, ali je most zgrajen tako, kakor bi moral biti. Belgrad, 3. aprila, m. Predsnočnjini je padel v Metohiji nad mestom Peč v neznan kraj velikanski meteor. Meteor je spremljal nepopisen pišč, ki ga je zaključila strahovita detonacija. Minister Gj. Jankovič o Zenici Belgrad, 2. aprilu. Nocoj po seji ministrskega sveta, na kateri je bilo govora tudi o razširjenju železarne v Zenici, je minister za gozdove in rudnike G j ura Junkovič v daljšem razgovoru s poročevalci listov obrazložil histo-rijat razširitve te železarne. Med drugim je izjavil: Vprašanje zgraditve nacionalne težke železne industrije ni problem novejšega datuma. Ta problem je nastal sam po sebi takoj po osvoboditvi in zedinjenju, v aktivno fazo pa je stopil že takrat, ko smo imeli pravico do reparacij škili terjatev v Nemčiji. Na žalost se te reparacijske terjatve niso izkoristile v ta namen, še več, leta 19^1 smo sklenili s tvrdko Krupp pogodbo, toda bilo je prepozno, ker je medtem stopil v veljavo znani Iloovrov načrt 0 moratoriju nemških reparacij. Imaino več načrtov domačih in tujih metalurških strokovnjakov za ureditev tega pomembnega problema. Nekatere ureditve terjajo več, druge manj investicijskega kapitala. Tudi glede financiranja je več predlogov, med njimi na pr. angažiranje tujega ali domačega gospodarskega kapitalu. Kraljevska vlada je zavzela stališče, da je treba našo industrijo železa glede na njene naloge izgraditi samo z lastnimi sredstvi, pa čeprav bi stopali v etapah zaradi pomanjkanja investicijske glavnice. Trenutno je bila najnujnejša, reči se sme neodložljiva fiotreba države, da se čim prej nabavi groba ivarska proga s premerom valja 80<) mm Kapaciteta ji ho okoli 180.000 ton valjanega železa in jekla na leto. Moram poudariti, (la smo pri projektiranju te proge dosegli velik finančni uspeh. Pokrili bomo z njo tri četrtine vseh potreb valjanega železa in jekla v naši državi, doslej smo pa samo eno četrtino. Torej je nabava grobe proge velikega pomena i za narodno gospodarstvo, i za trgovinsko politiko 1 za državno obrambo. Tisti del domačega tiska, ki se neugodno izraža o nabavi grobo livarske proge v Zenici, je popolnoma nd krivi poti. Isto velja tudi za protestno zborovanje jeseniških delavcev. Vse to, v kolikor ne gre za nepoučenost, je inspi-rirano po tistih, ki jim ne gre v račun jakost železne industrije v Zenici, in ki na posebno vešč način prenašajo obrambo svojih osebnih interesov na socialna tla med delavstvom. Nepoučeni bi mogli misliti, da ta groba proga v Zenici ograža obstoj jeseniškega delavstvu. Toda dejansko ni tako. Gre za nabavo instalacij, kjer se bodo izdelovali izključno tisti profili, ki se doslej niso proizvajali v Zenici ne na Jesenicah, temveč smo jih uvažali iz inozemstva. Razen tega ne smemo pozabiti, da za instalacijo takšne vrste, kakor je nameravana groba proga s premerom valja 800 mm glede na njen program fabrikačije ne more biti nekje ob državni meji, temveč samo v strogem središču države. Kraljevska vlada želi in bo stremela po tem, da se ustreže potrebam vseh krajev in vseh prebivalcev naše domovine enako, vendar bo zmerom dajala prednost splošnim državnim in nacionalnim interesom pred lokalnimi interesi kakršnegakoli kraja. Nekateri tuji listi krivo slikajo to nabavo samo zato, ker smo jo izvršili v Nemčiji. Da smo tako storili, so nam narekovali samo in izključno trgovinski in finančni interesi naše države. Vse. izplačilo se bo izvršilo na račun klirinškegu salda terjatev iz. jugoslovansko-nemškega kliringa v Nemčiji, ki znaša blizu 5(X) milj. Din. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da se je ta nabava izvršila pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbo tvrdke Krupp je strokovna komisija presodila kot najugodnejšo med vsemi ponudbami, kar jih je prišlo, tako glede tehniške bonitete, kakor glede cene. Od celotne dovoljene cene se bo izdalo približno tri četrtine v Nemčiji, ena četrtina bo pa ostala pri nas. Z drugimi besedami: četrtina tega denarja sc bo porabila za javnu dela v državi, pri čemer bo imel največjo korist naš delavec. O kakšnem angažiranju Kruppovega kapitala v Zenici kot nekakšni udeležili pri delnicah pa ni niti govora, kakor je že pojasnil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič v senatu v odgovoru na neko interpelacijo. Otvoritev konference za ureditev obmejnega prometa Maribor, 2. aprila. Danes dopoldne ob 10 se je otvorila v mestni posvetovalnici konferenca o obmejnem prometu preko novega obmejnega kolodvora v Mariboru med Jugoslavijo in Avstrijo. Konferenci prisostvuje 4 5naših in avstrijskih delegatov, zaseda pa na mestnem načelstvu. Svečana otvoritev se je izvršila v mestni posvetovalnici v prisotnosti zastopnika mestnega načelnika mariborskega podžupana Franja Žebota, okrajnega glavarja dr. Popoviča, predstojnika mestne policije dr. Trstenjaka, ravnatelja Tujsko-prometne zveze Loosa in drugih osebnosti iz mariborskega javnega življenja. Konferenco o-td' ;o napeljeval generalni direktor železnic Naumovič z nekaj strokovnjaki železniškega ministrstva. Pred nekaj dnevi so se že mudili v Ercegnovem zastopniki železniškega ministra radi priprav za predstoječo konferenco. Po dosedanji zamisli in obsegu razgovorov bo konferenca trajala najmanj 12 dni ter ji bo prirostvovalo 25 predstavnikov iz vseh treh držav. Spor med bratoma zaradi njive V Jabanuši v bližni Bjeline v Bosni sta živela brata Ilija in Kantelije na skupnem posestvu. Mirno in bratovsko sta obdelovala zemljo ter si tudi tako delila pridelke, dokler ni med njiju zasejala razprtije nova zemlja, ki sta jo brata dobila od države. Vsak od njiju si je prisvajal več •pravic na Letošnja največja kulturna razstava je otvoril podžupan Žebot s prisrčnim pozdravom in dobrodošlico delegatom. Vodja naše delegacije šef pravnega oddelka železniškega ministrstva dr. Vučina je pozdravil avstrijski tovariše, vodja avstrijske delegacije centralni svetnik dr. Scheibl pa se je zahvalil za pozdrave in izrekel zahvalo mestni občini za prepustitev prostorov za posvetovanja. Konferenci predseduje vodja avstrijske delegacije dr. Scheibl. Posvetovanja se vršijo v šestih različnih odsekih ter bodo najbrž zaključena v soboto. Zaključna konferenca pa se bo vršila po veliki noči na Dunaju, kjer se bo podpisal protokol o sklenjenem sporazumu. Trgovec, ki priznava, da nima sposobnosti za trgovino Žirija pri sinočnji seji neredno vodil poslovne knjige, da je opustil sestavo bilance in da je pod prisego izkazal neresnične podatke o svojem premoženju. Vse same napake, ki jih reelen trgovec absolutno ne bi smel zagrešiti in zaradi česar ga je državno pravdništvo obtožilo prestopka prevare in bankrotstva in zločinstva zoper pravosodje. Boža Lekič je bil dalmatinski krošnjar. Kupoval je svojo krošnjarsko robo pri raznih trgovcih, pa se ie porodila v njegovi glavi misel, da bi še on postal trgovec in bi prodajal svojim rojakom blago, namesto da bi ga sam raznašal v krošnji po svetu. Ustanovil je najprej trgovino galanterijskega blaga v Celju, potem pa je premestil centralo v Maribor, v Celju pa je imel podružnico. Za trgovipo pa ni imel nobenih poslovnih sposobnosti. Ni znal voditi knjig, še pisal je z veliko težavo ter si je zaradi tega kupil pisalni stroj. Njegovi odjemalci so bili sami dalmatinski krošnjarji. Dajal jim je povečini na upanje ter so bile skoro vse terjatve neizterljive. Tako se je zgodilo potem, da se je končalo njegovo poslovanje z 472.052 din pasiv ter so upniki dobili po uvedbi konkurza jedva 5 odstotkov svojih terjatev. Obdolženec svo-I je nezmožnosti odkrito priznava, taji pa, da bi bil | imel namen upnike in dobavitelje oškodovati. Raz-1 prava v času našega poročila še traja. Dolgo časa so šli skozi strokovni tisk članki in razprave o tem, ali je fotografija in fotografiranje umetnost ali ne Kakor sedaj vse kaže, je to vprašanje, ki je zanimalo posebno amaterske kroge po vsem svetu, sedaj končno rešeno. Francoski Umetniški salon, ki prireja znane vsakoletne razstave francoske družbe lepih umetnosti, bo sedaj namreč razstavljal tudi fotografske izdelke. S tem je fotografija v Franciji oficijelno priznana kot umetnost. S tem, da si je fotografija v Franciji utrla pot do oficijelnega priznanja in uvrstitve med umetniška dela, je odpadla nadaljnja polemika, ker si je svetovni strokovni tisk usvojil razloge, zaradi katerih je imenovana francoska družba sprejela fotografijo med svoj razstavni program. Najisspešriejša ppopciijgafifsdlai Kaj pomeni lepa fotografija na splošno, o tem bi bilo odveč govoriti, Hočemo poudariti tukaj le okolnost, zaradi katere moramo v vsaki foto-razstavi, posebno v mednarodni, videti več kakor razstavljanfe navadnih foto-izdelkov. Kaj bi n. pr. pomenil tujski promet v Sloveniji, če bi ne imeli naših priznanih fotografskih strokovnjakov, ki prenašajo s svojimi nenadkriljivimi fotografskimi posnetki sloves o lepoti naše zemlje na vse strani? Mirno lahko rečemo, da največi del tujcev privabi v deželo baš lepa fotografija, po kateri sežejo prej, predno se odločijo za kak dopust ali zabavno potovanje. Tiho in med nami skoraj neopaženo vrše naši fotoamaterji po svetu ogromno reklamo za naše kraje, za našo kulturo in za vse, od česar imamo mi samo koristi. Sami nimamo reprezentativnih ilustriranih revij, zato pa najdemo naše fotoamaterje v vrstah sodelavcev vseh važnejših inozemskih ilustriranih publikacij. Leta 1934 se je vršila v Ljubljani prva mednarodna foto-razstava. Kako nas je svet po tej razstavi spoznal, se čuti najbolje sedaj pri pripravah za drugo razstavo. Kajti sedaj prihajajo dela inozemskih avtorjev v takem številu, da tega nikdo ni pričakoval. Poleg tega je značilno, da prihajajo ta dela že sedaj, t. j. mesec pred potekom prijavnega roka. Že sedaj je prijavljenih preko 20 najrazličnejših držav. Da nas je inozemstvo tako dobro spoznalo, je pa v nemali meri zasluga tudi naših amaterjev, ki razstavljajo v inozemstvu in se Jeseni ce tq novo pridobljeno semljo, vsak je holul biti izključni Ustnik zeralj«. Tako se je zgodilo, da je bil brat Paatelila urnejši in je prvi obdelal zemljo in jo posejal. Ilija tega ni prezl, pa tudi bratu hlldo zameril. Šel je in je najel več ljudi, jih poslal na njivo, da so začeli nanovo orati po njivi, ki jo je bil Pantelija že posejal. Pantelija se je nenadno pojavil na njivi in začel ljudi poditi z nje. Seveda je med bratoma nastal prepir, med katerim je Ilija potegnil revolver in začel streljati na Panlelijo. Eden od strelov je brata pogodil v trebuh tako nevarpo, da bo težko ostal pri življenju. Svojevrstna oporoka V mali vasi Lukovici pri Svilanjcu v Srbiji je pred kratkim umrl kmet v svojih 1(5 letih, ki si je bil že pred desetimi leti dal zgraditi lepo in udobno grobnico z lepim nagrobnim spomenikom. Prav tako si je pa zgradil tudi lepo krsto. Mož je bil vse do nedavpega zdrav in Cii, pa se mu je kar nenadno zazdelo, da Ih) v nekaj dneh umrl. Poklical je svojega sina edinca z najbližnjimi sorodniki ter najprej vpričo njih začel pokušati vsa svoja vina, ki jih je hranil v svoji kleti. Po temeljiti pokušnji je mož odbral 2 Vremenska lajiovod, poročila. — NapoveO časa, objava sporeda, obvestila. 1*1.15 Vrsta resnih in voselib pesmic (ploSee). — 14 Vremensko jmrovilo, Imr/.ni točaji. — 1K Žensk n upu: Kri/.a družine (jra. Angelu Vode). — 1K.20 Čajkovski: Romeo in .Julija — uvertura (plošče). — 18.40 JiravJ}.n ura: O zemljiški knjigi III. (^. sodnik Valentin **idovoc). —19 Napoved časa, vremenska napoved, poroelln objava sporeda, obvestila. — 10..10 Nae. ura: Nus.a /Ivinoreja ter vzhodna in zapaduu tržišča (g. /or km e V/. Zagreb a). — 10.'»0 Plošče. — Dueti: Klavir m harmonij: (gdč. Melita (inje/.da in g. Di-mit rije Kaskarov). _ .jo.40 Plošče. - 21 Dijaški /bor škof. gl mil. iz ftt Vida n. Lj. Orgelski koncert (g. lila/ Arnie). \ odmoru okrog. 22 Napoved čas n. vremenska napoved, porodil«, objava sporeda. Dragi programi * Petek, .1. aprila: lirinrnd: 19.50 Vokalni koncert. JO.ai Vofierni koncert ruih.uikrgi| orkestru. — ‘JI 1’rc nos v/, Ljubljane, lici/p ari //.„• $ Vokalni koncert Jugoslovanske glasbe. — 14 1 redavanje DerviSa Kor-vjnkuta o Pomladi pri naših niusliiiuuiilr. — 17.4.*> Tntervju o zunanji politiki balkonskih držav. — 2*2.20 Balkanske narodne pesmi. — %U!jrcb: 20 Pihalni orkester Križarjev. *21 Prenos iz Ljubljano. — Dunaj: 10.2.*» Saiut.-Saonsonova opera Samson in Dolila*. — 22.10 Zborovski koneert. — 2J1.20 Slavni pove) na plo-Ičah. — fiiidimjivitu: 20.1.» Koncert Filharmonične drufcbe. —22.ttf> Zabavna glasba. — Trst-MHa^: 20.45 Igra. — 21 1A .Jazz. — 22..10 Plesna glasba. HUtt-Uuri; 17 Prenos koncerta iz Aleksandrije sv. (1eeilije, — 20..Vi Orkestralni koneert. — 23 Kino orgle. — 22.40 Plesna glasba. — Pra(ja: 19.30 Orkestralna glasba. — Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo Vsem, ki so zadnja leta spremljali s pokornostjo delo Pev. društva K rakovo -Trno.vo, so morali ostati njegovi koncertni nastopi v lepem in prijetnem spominu Saj so je vedno /nova Lu/.ala volja do resnega dela, ki ji je /nal vodja zbora (g. prof. A. Grorniiig) rlati tudi privlačile izdelanega, lahko se reče umetniškega glasbenega izraza. Prav isto se da trditi o letošnjem koncertu toga moškega zbora, ki je topot nastopil pod novim vodjo mladim konservatoristom g. R. Simontijem. Ta je sestavil program / dveh delov: najprej slovenska umetna pcsem( Adamič, Jereb, Foerster), za -tem slovenska narodna pesem v različnih obdelavah (Marolt, Tomc, Dev, Kocjančič). Skoraj vse te pesmi smo slišali že na koncertih Akad. pevskega zbora, kar je g. Simon ti ju, ki sam sodeluje v tein zboru na eni strani gotovo olajšalo delo. Vendar ne smemo prezreti, da je zahtevalo stremljenje, presaditi popolno podaja- nje naše zfoorske pesmi tudi na manj ugodna tla kot je APZ, veliko resnega, v/.trujnoga in tudi napornega dela. In ker je pokazal vodja /bora tudi sam veliko smisla za izoblikovanje vokalne glasbe, uspeh potem sprko mnogoštevilne publike ni mogel izostati. Zbor sam je lepo zvočen, vendar skoraj preveč prevladujejo v njem srednji glasovi, kar moti zvočno sorazmernost glasov, ki ie za umetniško podajanje vsekakor potrebna. Halje se je pokazalo, da tehnično zbor obdelane narodne pesmi dobro obvlada, dočim mu harmonsko in formalno bolj komplicirane umetne pesmi (na pr. Foersterjeva »Razbita čaša«) delajo še težave. Predvsem v tej smeri in pa v večji izdelanosti zvočnih fines in ni jan« (p in pp) leži dirigentova naloga. Tako želimo zboru in njegovemu dirigentu tudi v bodoče lepih uspehov, ki jih l>ostu z resnim delom prav gotovo dosega. W. Vprašanje deI. stanovanj v Kranju Kranj postaja od leta do leta vedno bolj industrijsko mesto. Človek bi mislil, da delavci v tem kraju, kjer je toliko tovarn z milijonskimi do-bi&ki, žive zavidanja vredno življenje. A temu ni tako. Ne samo, da so njih plače sramotno nizke, ampak je ves njihov položaj obupen. Lastniki tovarniških podjetij se ne zmenijo niti za to, da bi jim zgradili cenena tovarniška stanovanja, kot jih imajo delavci po vseh večjih industrijskih krajih, kakor na pr. na Jesenicah, v Tržiču itd. Niti največji tovarni v Kranju, kot sta »Jugo-bruna«, kjer je zaposlenih preko 1200 delavcev, in »Jugočeška«, kjer jih je tudi preko 1C00, nista v tem pogledu storili drugega, kot to, da ima prva dve, druga štiri stanovanjska poslopja, a v njih stanujejo samo nemški in češki mojstri. Za slovenskega delavca v njih ni prostora. »Jugočeška« je res pred leti pričela graditi veliko stanovanjsko hišo, ki je takoj dobila naslovno desko z napisom »Dekliški dom«. Ta dom je ostal skoro eno leto nedograjen, nato so ga lansko jesen dogradili in so se pred kratkim vanj vselili — češki mojstri. Deska z napi'om »Dekliški dom«^ pa sameva na bližnjem Savskem produ. Ker so razmere take in ni od nikoder pomoči, so si pričeli delavci sami pomagati. Kdo bi se čudil delavcu, ki se vozi ali hodi v tovarno dan za dnem po dve do tri ure daleč, da je njegova največja želja dobiti lasten dom. Tega pa še prav posebno, če se poroči. Zaradi tega so si bolje situirani pričeli v okolici Kranja graditi male, eno ali dvostanovanjske hišice. S prihranki vsega življenja in morebitno ženino malo doto si kupi svet in opeko. Nato se prične tisto značilno delo, ki obstoji v tem, da mu pridejo vsi njegovi prijatelji delavci pomagat graditi hišo za »Bog plačaj«. Seveda mu vsa njegova pridnost ne pomaga preko stroškov, zato so povečini te hiše do polovice vrednosti ali še več zadolžene. Kdaj pa bo ta dolg ob zaslužku, ki ga ima, odplačan, je pa vprašanje. Takih hiš je v okolici Kranja mnogo. Grade pa jih vsako leto več. Tako jih že sedaj gradijo okoli petdeset. Velika večina teh hišic bo stala na Kalvariji pod Šmarjetno goro, druge pa onstran Kokre . okoli Primskovske šole in nad tovarno »lndex«, v tzv, čirčiikem gozdu. Kaj pa bo čez leta, če ti lastniki izgube službe ali jih doleti kaka druga nesreča, je jasno. Boben bo pel. Vsi oni pa, katerim sreča ni bila toliko mila, da bi si mogli postaviti niti najskromnejše strehe (a teh je velika večina), se morajo dan za dnem v dežju in blatu voziti ali hoditi na delo, kamor prispejo vsi trudni in bolehni, in ni čudno, da med temi neusmiljeno žanje jetika. Vsega tega bi ne bilo, če bi podjetniki vse to uvideli in bi zgradili vsaj oddaljenejšim delavcem cenena stanovanja. Čudno je, da prav mlajša industrija ne stori tega, kar je starejša že davno. Kdaj se bo našel človek, ki bo uredil to pereče vprašanje? Društvo dolžnikov zahteva splošno zaščito Ljubljana, 3. aprila. Z ozirom na’vesti ,da je vlada pristopila k reševanju raznih gospodarskih vprašanj in pri tem načela tudi vprašanje ustavitve eksekucij v zvezi s kmečko zaščito, je pripravljalni odbor društva dolžnikov iz Ljubljane poslal predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru dr Kreku najprej brzojavko, v kateri prosi, naj se eksekucije usta- | nije?>Prav je ocenil naše takozvano »bogastvo« naš vijo in naj se razdolžitev razširi tudi na vse ostale stanove ljudstva, ki so ravno tako prizadeti kakor kmečko ijudstvo. Nato pa je poslal pripravljalni odbor društva dolžnikov ministrom pismeno obrazložitev, iz katere posnemamo: Nad 195.C00 — število, ki mora vsakega pretresti — davčnih eksekucij 1. 1934 in nad 70.000 sodnih izvršb vsa zadnja leta sem, dokazuje strašno zadolženje in obubožanje Slovenije Slučaj Prevalje z 200 uničenimi družinami, priznano pridnih in ne po lastni krivdi obubožanih, nam predstavlja kričeč primer našega nevzdržnega gospodarskega poloma na vsej črti, kajti ni je občine v Sloveniji, kjer bi večina občanov ne ječala pod težo dolgov. Od 300.000 volilcev Slovenije odbijemo 100.000 delavcev in uradnikov, ki nimajo lastne posesti, pa dobimo okoli 200.000 samostojnih gospodarjev tako, da je le redko kateri, ki nima dolgov. Bajko o bogastvu Slovenije moramo končno iztrebiti. Gospod ban je v svojem proračunskem !’ovoru na seji banskega sveta poročal, da živ1 preko polovice slovenskega ljudstva iz rok v usta, da nima jela, ako nima dela — ostali polovici pa smo zgoraj videli, da ječi pod dolgovi, ki vodijo do dražbe. Naši rudarski revirji postajajo radi stalnega zmanjšavanja državnih naročil vedno bolj zapuščeni in se pretvarjajo v legla bolezni, povzročenih radi pomanjkanja in stradanja. Našim gozdnogospodarskim krajem so sankcije odvzele zadnjo in edino skromno možnost preživljanja, naši vinorodni kraji ne dajejo nikakih dohodkov, kmečko ljudstvo trpi že šesto leto pod nizkimi cenami tako, da ne zmore niti več davkov, trgovina in obrt stalno nazadujeta, industrija je po večini v tujih rokah in plačuje skrajno nizke mezde, na drugi strani pa naš« bolnišnice nc zmagujejo več preve- ISlovi taksni predpisi Beograd, 1. aprila. AA. § 26 finančnega zakona za leto 1936-37, ki je danes stopil v veljavo, uvaja te-le važne izpremembe taksnega zakona: 1. Na objave, ki jih lepijo na okna, zidove, vrata itd., se znižuje taksa iz točke 1 tarifne številke 8 od 1 Din na 50 par, za trajne reklame pa je znižana taksa iz točke 2 te tarifne številke na 10 do 250 Din namesto dosedanje takse, ki je znašala 60 do 500 Din. 2. Taksa iz 5 opombe k tarifni številki 10 na kupone oziroma dividende ostane V/c. Na tantieme pa, ki ne spadajo pod uslužlienski davek iz čl. 96 zakona o neposrednih davkih, se plača kot taksa 10%, na druge tantieme pa 1%. Ta določba velja tudi za take dividende oziroma tantieme, ki so odrejene oziroma bodo odrejene za poslovno leto 1935 ali za kakšno drugo poslovno leto, za-kaljučeno po 31. decembru 1935. 3. Člen 15 taksnega zakona je z veljavo za vso državo takole izpremenjen: vloge, prošnje, pritožbe, tožbe itd., ki jih osebno izroče in ki ne spadajo pod zakon o sodnih taksah, ni mogoče sprejeti, če niso opremljene s predpisano takso. Ako pa prispejo te vloge brez ta^se ali z nezadostno takso po pošti, se uvede j j v protokol in izroče oblastvom s tem, da se vlagatelji pozovejo, naj plačajo predpisano takso, ker se sicer vloga ne bo obravnavala, preden ne polože predpisane •JO.itO KvhimIovii* iirra .Oblaki«. — 22.20 Klavir — /Irn-lislani: SI.31I Posl v iVAkt imraiji kot simbol. — 21.1(1 ■ Vojaška trmlba. — 22.43 Plošče. - 1'ariat'a: 211 Simfo-! iilf-ni koncert. — llrrlin: 'iti.lil Muli radijski orkester. — Lil.-T> Brahmsov koiictfrt. — :E.!kt Zabavni koncert j deželnega orkestru. — 24 — 1 Plesne ploščo. — K ihti tl k-heru: ID.lil Slavnostim glasba. — 22.3J Nočna glasba. 1 — //innbnifj: 2(1.10 Zabavni konecri. — likega navala ter postajajo pretesne — 2—3 bolnike v eni postelji moramo smatrati za našo veliko kulturno sramoto — pri čemer mora banovina plačevati nad polovico vseh bolniških stroškov, ker jih do skrajnosti obubožano ljudstvo več ne zmore, naše občine prezadolžene radi padca dohodkov občanov — kje je potem še kako bogastvo Slove- prevzvišeni knezoškof dr. Rožman, ko je pri povratku iz Amerike dejal, da vsa Slovenija ne zmore bogastva samo enega amerikanskega bo- gatša. — Gospod minister! Vsa Slovenija brez razlike Vam bo hvaležna, ako Vam bo uspelo prepričati ostale člane kr. vlade o tem, da je bajka o bogastvu Slovenije neresnična, nasprotno, da slovensko ljudstvo preživlja težje čase nego kdaj po- prej, radi česar je njena prošnja po posebni državni pomoči kar najbolj utemeljena, in sicer: 1. da ustavi vse sodne in davčne ekseku- cije ter znižajo previsoki davki v razmerju padca cen in dohodkov, saj je naš narodni dohodek padel od 80 milijard leta 1928 na 20 milijard, torej na eno četrtino, ne pa tako tudi davki, ki so bili le za spoznanje znižani, preostanek znižanih davkov pa naj se porazdeli na dalje, zmagljive obroke; 2. da se nemudoma pristopi k splošni razdol-žitvi vseh stanov ljudstva po predlogu razdolžitve poslanskega kluba vladne večine ter se razdolžitev izvede s pomočjo notranjega posojila našemu gospodarstvu v obliki izdaje potrebne množine novih državni novčanic, kajti kruta in našemu gospodarstvu skrajno škodljiva deflacija je zapustila silno razdejanje v našem gospodarstvu, ki ga je treba popraviti na la način, da se gospodarstvu vrne preveč odtegnjeni denar. Deflacija je šla celo tako daleč, da so izginili iz prometa tudi vsi denarni surogati, ki so povečali naš denarni obtok na 8 do 10 kratno višino z brezgotovinskim prometom. Zamrznjene vloge, brezdelje denarnih zavodov in z njimi vred na najmanjšo mero skrčeno delovanje našega gospodarstva — vse to vpije po povečanem denarnem obtoku in po cenenem kreditu v smislu predlogov poslanskega kluba vladne večina. takse. Oblast, ki p je bila vloga poslana, bo pozvala vlagatelja, da plača potrebno takso v 30 dneh, ker bo sicer smatrala, da vloga sploh ni bila vložena. 4. Obrestna mera iz odstavka 2 čl. 32 taksnega zakona je znižana z 8% na 6%. Eksekutivni stroški za poravnavo rednih in kazenskih taks iz postavke 3 istega člena znašajo sedaj: a) za izročen pismeni opomin 1 Din, če dolg ne presega 200 Din, 0.5'/< od vsega dolga, ki presega 200 Din in ki ni večji od 10.CC0 Din, in 1% od dolga, kj presega 10.COO Din, b) za popis in zaplembo stvari 5 Din, če dolg ne presega 500 Din, i'/r od dolga, ki presega 500 Din in ne presega 10.000 Din, in 2% od dolga nad 10.CC0 Din. 5. Takso na račune, note, poročila in podobno iz tar. štev. 34 je treba plačati samo, če se ti ra- Maribor Lekarne, Nočno službo VTšita Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« in Albaneževa lekarna »Pri st, Antonu« na Frankopanski cesti. v Dijaške kongregacije imajo jutri, v soboto, ob 18 cerkveni sc.slanc.k v cerkvi sv. Alojzija. Pridiga, večernice in priložnost za spoved. V nedeljo je istotam ob pol 7 zjutraj sv. obhajilo in sv. maša. Za članstvo udeležba obvezna. Stanovanjsk > najemniki imajo svoj občni zbor v nedeljo dopoldne ob 10 v dvorani reslavraciie Novi svet v Jurčičevi ulici. Občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru se bo vršil v nedeljo zjutraj ob 8 v prostorih hotela »Orel«. Seje Slomikove družine se vTšijo od sedaj naprej vsak petek ob pol 6 popoldne. Podčastniške šole. Mestni vojaški urad opozarja interesente, da je rok za vlaganje prošenj za sprejem v podčastniške šole v Zagrebu, Bel-gradu in Čtipriji podaljšan do 15. aprila. Natančnejši pogoji na mestnem vojaškem uradu. Norvežani kupujejo naš jesen za svoje smuči Saj se sliši skoro neverjetno, da bi hodili iz domovine smučarjev, iz Norveške, k nam v Slovenijo in da pri nas kupujejo les, iz katerega delajo smuči, in da izdelke morda prodajajo zopet nam nazaj kot pristno norveško blago. Žopet en majhen primer med mnogimi drugimi, ko nam morajo tujci kazati, kaj imamo pri nas doma. Ni sicer nobena tajnost več, da gre od nas izredno mnogo jesenovega lesa v Nemčijo in da nemške športne tovarne, ki izdelujejo smuči, izredno visoko cenijo naš jesen in ga pokupijo v ogromni množini. Da, prišlo je že skoraj tako daleč, da se naši športni trgovci bojijo, da bo jesenovega lesa zmanjkalo, če ga ne bodo začeli sistematično sa-ditti. Ni namreč vsak posekan kos jesenovega lesa pripraven za izdelavo smuči, ampak ga je treba izbirati in posekanega lesa ostane mnogo takega, ki se ga ne da uporabiti. Tako ni naša Slovenija poznana samo po veliki planiški skakalnici, ampak tudi po dejstvu, da imamo izboren les za smuči, ludi Norvežani so morali začeti misliti, kje bodo dobivali les za smuči, kajti zaradi ogromnega povpraševanja po norveških smučeh so se morali obrniti tudi drugam. Norvežanom naš jesenov les ni rteznan in ga kupujejo pri nas že dalj časa. Te dni se mudi v Ljubljani Sigmund Ruud, ki je zastopnik ene največjih norveških športnih tovarn za smučarske potrebščine. Kot zastopnik te tvrdke potuje, čim izgine sneg in izbira les za izdelavo smuči. Ugotovil je, da raste pri nas izboren gorski jesen, ki se da sijajno uporabiti za izdelavo smuči in je mnogo boljši kot pa hrvaški močvirnati jesen. V teh težkih časih, ki jih preživlja naša lesna industrija, moramo biti tega od-toka našega lesa veseli, dasi ne izključeno, da bodo Norvežani z veseljem kupovali »slovenske« smuči, nekateri Slovenci pa še z večjim veseljem »norveške« smuči. Prevelika radovednost Pred kratkim so imeli v Beli Cerkvi v Banatu cirkus, ki je bil za tamkašnje razmere dobro založen z raznimi zverinami. Na semanji dan se je v mestu zbralo mnogo kmetskega sveta, ki se je seveda kar drenjal okrog cirkuške menežarije in ogledoval zverine. V času, ko je bil krotitelj pri kosilu, se je okoli kletke, v kateri je bil lev, stiska.a večja skupina kmetov, katerih eden se ni 'držati, da ne bi leva videl v neposredni bližini. Stopil je h kletki in odprl vrata. Lev ze seveda takoj opazil odprta vrata v svet in je med močnim rjovenjem stopil iz kletke in se pognal proti radovednemu kmetu. Kmet se je svojega dejanja v hipu zavedel, vendar ni imel časa, da bi se pravočasno skril. Ko mu je rjoveča žival pokazala svoje ostre zobe in nenasitno žrelo, se je kmet tako prestrašil, da se je sesedel in nezavesten obležal. Kralj puščave pa se je usmilil od strahu 'r radovedneža, ki je ležal negibno na tleh in dostojanstveno odkorakl mimo njega. Ne me.ifč se za vpitje ljudi jo je lev začel korajžno mahati proti mestu. Krotitelj in cirkuško osobje so planili na cesto, kjer se je krotitelju posrečilo z velikim kosom mesa zvabiti leva spet v kletko. Tako se je tudi poleglo razburjenje v mestu. čuni dejansko izdajo. S tem je ukinjeno dosedanje obvezno izdajanje računov. Ta taksa znaša sedaj: za vsote nad 50 do 100 Din 1 Din, nad 100 do 500 Din 2 Din, nad 500 do 1000 Din 3 Din, nad 1000 Din pa 5 Din od vsake pole. Računi do 50 Din so prosti takse, tudi če se izdajo. Taksa na kreditne knjižice iz točke 3. iste tarifne številke je povišana s 5 na 10 Din. 2e plačana taksa za nabavljene taksne obrazce za račune se ne vrne več. 6. Kazen za izvrševanje obrti brez pooblastila ali dovoljenja iz čl. 52 taksnega zakona se zniža £ trojnega na enkratni znesek redne takse. 7. Prva opomba iz tarifne številke 92 taksnega zakona, po kateri je bilo za trgovske, obrtniške in druge obrate plačati poleg takse za dovoljenje tudi takso za protokolacijo, čeprav protokolacija za te obrate ni bila obvezna, je sedaj razveljavljena. 8. Oproščene so vse kazni, izrečene proti zadrugam, njihovim zvezam in njihovim funkcionarjem za taksne prestopke iz Virifne številke 12, opombe 62, 81 in 92 taksnega zakona, zagrešene do 31. januarja 1936. To velja za dopolnilno prenosno .takso, za točilno takso in takso za trgovske, obrtne in druge obrate. Postopek, v kolikor je glede teh kršitev v teku, se ustavi, če so pa že izrečene razsodbe, se kazen ne bo plačala, že plačane kazni pa se ne vrnejo, 9. Prevoz s tovornimi avtomobili na cesti iz Kotora do Peči in v kraje, ki so dosegljivi samo po tej cesti, ni podvržen taksi iz točke 2 tar. številke 101 taksne tarife. Od 1. do 10. aprila imate priliko, da si poceni kupite vsakovrstne stole tovarne REMEC-Co. Ležalni stoli! Vrtni stoli i Sklopni fotelji! Vsakovrstni sobni stoli! Oglejte si brezobvezno naše izdelke v Kersnikovi ulici št. 7 Umetno srce polkovnika Lindberga, umetna celica holandskega znanstvenika Stroji, ki posnemajo življenje "Kemiki poznajo č.urJen poskiMi. Če človek spust’, ■ vodo kapljico kloroforma, se kloroform naj-prsj potopi. Če se potem te kaplje dotaknemo s stekleno palčico, se kaplja nič ne umakne, marveč vztraja na svojem mestu. Če pa palčico malce pomočimo v navaden lak in se potem z njo približamo kaplji kloroforma, bomo videli, da kaplja nenadoma oživi in se odbije od stekla. Kloroform lak naglo vpije. Brž ko (Ja je posrkal, začne njegova kaplja kazati nek osnoven odpor do stekla, človeku bi se zdelo, da oživi. Kaplja kloroforma je podobna nekaki dvoživki. Med mrtvo in živo snovjo ni zunanje razlihe Če so vodik, ogljik, kisik, dušik in drugi elementi, ki sestavljajo živa telesa, isti, kakor so vodik, dušik, ogljik in kisik v zraku, v zemlji, v morju in v mrtvih predmetih, bi se človeku zdelo, da ne more biti nemožno, da bi na podlagi te ugotovitve lahko človeški um premostil nedoumljivo razliko med živim in mrtvim. Če bi pri tem vprašanju odločal človeški razum, bi bilo prav na podlagi tega načela moči ostvariti staro sanjo vseh znanstvenikov, da bi v retorti in v kemijskem poskuševališču priklicali na dan iskro živega življenja. Slo in stoletja so že stari poizkusi, ki si prizadevajo to. Toda nihče še ni uspel, da bi sestavil in zvaril tudi najbolj preprosto umetno bitje, ki bi kazalo, da živi. Da se umetno posnemati gibanje, da se celo poganjati človeško srce in vzdrževati v mrliču videz življenja, toda vsakdo, ki se s temi poizkusi bavi, ve, da gre pri vsem lem le za igrače, za slepilo. Najbolj čudovito izumljen stroj ne more v nikomer izzvati vtisa, da ga žene skrivnostna božja iskra. Različni znanstveniki so skušali skonstruirati nadomestilo za srce, skušali so v robotih namestiti stroje za mišljenje. Skušali to in ono, toda vsi poskusi kažejo v primeri z dejanskim življenjem rastlin in teles naravnost otročjo preprostost in naivnost. V naslednjem bomo videli nekaj poizkusov te vrste, ki si jih preprost človek predstavlja kot umetno življenje. Polkovnik Lindberg sestavijo umetno srce Človeško srce je neke vrste črpalka. Uganka pri tem dejstvu je samo, ali je za človeško življenje kot tako nujno potrebno, da to črpalko oživlja nek nevidni, Irecimo, Stvarnikov motor. Morda sc pa le da nadomestiti to živo črpalko s strojem? Francoski naravoslovec Le Gallois je že v začetku 19. stoletja izrekel domnevo, da bi službo srca lahko nadomestili s tem, da bi v žile živih bitij poganjali naravno ali pa umetno kri, kakršna je v žilah odvodnicah. Na tem področju je dosti poskušal nedavno umrli sovjetski učenjak Pavlov. Junija 1935 je v Ameriki izšla knjižica, ki sta io spisala A. Carrel in Charles Lindberg, znani ameriški letalski rekorder, Ta je izumil fino črpalko, ki baje oživlja živalski ud ločen od telesa. Sestava te črpalke temelji na 26 osnovnih načelih, 'Mf so jih učenjaki ugotovili glede vloge češerike V človeških možganih, glede srca, glede hrbtenič-tfdga mozga, glede ožilja in živčnega sistema. Te ugotovitve so zelo važne za znanost, kajti z nji- hovo pomočjo je bilo mogoče postaviti nekatere dele človeškega in živalskega organizma pod steklo ter jih tam nekaj časa navidezno oživljati s pomočjo takih črpalk. Nihče seveda ne trdi, da more laka črpalka nadomestiti človeško srce. Pač pa bodo stroji le vrste mnogo pripomogli k natančnejšemu spoznavami življenja v živem telesu in naravnih zakonov, po katerih se to življenje vrši, S temi pripravami bo mogoče natančno proučevati posamezne dele človeškega ali živalskega telesa, kakšni so takrat, ko se gibljejo in ko opravljajo svojo nalogo. Dalo bi sc ugotoviti, kako vplivajo nanje razni *unanji dražljaji, kako se spreminjajo z raznimi mamili, alkoholom itd. Tako bo mogoče tudi čisto znanstveno ugotoviti, kateri tvarni pogoji so za uspevane tega ali onega dela telesa najbolj ugodni. Pri boleznih bo mogoče ud, ki ga bodo ločili od telesa, pod steklom opazovati, kako napreduje v njem razkroj. S tem do mogoče pogosto odkriti, kakšna je narava bolezni, ki ga je prijela. To bo velika pomoč in velika olajšava za medicince. Tretja prednost, ki jo bo znanost imela o^l te Lindbergove urpalke bo pa v tem, kakor upajo učenjaki, zlasti Amerikanci, da bodo lahko na umeten način iz različnih žlez dobivali izločke, ki jih bodo potem rabili za vbrizgavanje, za katere sedaj uporabljajo izvlečke iz živalskih žlez. Tako 11. pr. insulin, ki je važno zdravilo za sladkorno bolezen. Tega so do sedaj dobivali iz ovčjih žlez. Amerikanci si seveda obetajo, da bodo tako lahko pridelovali ludi cela skladišča sredstev za pomlajevanje po raznih bolj ali manj sleparskih načinih. Vtoliko bi taka črpalka lahko nadomestila srce in človeško telo navidez oživljala. Vprašanje pa je, kdo bo izumil črpalko, ki bi pripomogla takemu mrtvemu in umetno oživljenemu telesu do tega, da se bo tega umetnega življenja tudi zavedalo? - J '* Skrivnost protoplazme Druga vrsta poizkusov pa gre za tem, da bi pojasnila uganko protoplazme, ki tvori vsebino rastlinskih in živalskih stanic, Pri tem ne gre več za to, da bi človek s poizkusi vzdrževal navidezno življenje v celotnem organizmu, marveč gre za to, da bi doumel zadnjo uganko življenja samega. Glavna težkoča pri leh poizkusih je, da nihče ne ve niti približno, kaj je pravzaprav protopla-zma v svojem bistvu. Vemo, da je protoplazma sestavljena iz neke napol tekoče sluzaste tvarine, ki zmeraj odgovarja na dražljaje, katere prinaša v stanice kri, s kislino. Iz tega je razvidno, da more biti vsebina njenega jedra iz kisline. Toda to je samo na površju. Od pravega bistva loči to kislinasto površje protoplazemskega jedra nad vse nežna opna, skozi katero protoplazma nošilja navzven izločke in odgovarja na dražljaje, i^ravo jedro protoplazme in lugasta vsebina krvi ne prideta nikdar v neposreden stik, ker bi potem drug drugega uničila, bi se nevtralizirala. Kri namreč vsebuje lugu podobne alkalične sestavine, ki se s kislinami medsebojno uničujejo, odnosno spajajo v nove snovi, ki ne vsebujejo ne kislin, ne lugov. Dejstvo, da protoplazemska kislina in lug v krvi kljub vsej medsebojni privlačnosti ne prideta v živih organizmih nikdar skupaj, predstavlja nnj-večjo uganko za moderno kemijo. Pomlad je tudi v Tokiu, kakor kaže ta slika s prodajalci dežnikov. Drug nerazumljiv pojav je ta, da žive celine nad vse pohlepno vsrkavajo pepeliko, čeprav kri in drugi sokovi, ki hranijo celice, vsebujejo silno malo pepelike, pač pa mnogo sode. Kljub temu se i v notranjosti protoplazemskega jedra nabere po- | gostokrat 40 krat toliko pepelike, kakor v okolici, ki ga jedro oddaja. Odkod prihaja ta pepelika, če • je v krvi ni? lo čudno življenje protoplazme v živili bitjih že dolgo časa beli lase ne samo kemikom, temveč tudi filozofom. Kemiki pravijo, da stoje pred ugan- ! ko, filozofi pa trde, da je to »življenjska sila«, kateri pravimo Bog. Vse mogoče teorije so si že izmislili, da bi ta čudni pojav razložili. Nekateri pravijo, da prihaja pepelika raztopljena v celico in da se šele tam izobliči s pomočjo drugih ele- [ mentov v pepeliko. I oda vse te razlage imajo eno samo skupno slabost, namrač da jih ne podpira nobeno izkustvo. Teorija dr. Osterhouta liden najbolj duhovitih poizkusov, da bi ljudje doumeli uganko življenja, je tisti, ki ga je naredil holandski zdravnik dr. Osterhout. Večina celic protoplazme, bodisi rastlinskih bodisi živalskih, jc tako majhna, da jih moremo razločiti samo z dobrim drobnogledom. Več različnih postopkov jc, kako bi se dalo tc mikroskopične celice rezati in deliti. Toda protoplazma jc tako občutljiva, da ni človek nikdar gotov, ali jc odločil celico pravilno od drugih, ali jo je razrezal. Z drugimi besedami se to pravi:' če celico protoplazme ranimo, je zelo verjetno, da ni njeno življenje isto, kakor življenje nepoškodovane celice. Or. Osterhout se je odločil, da bo opazoval celico, katere se ni dotaknila nobena umetna roka. Za ta svoj poskus je izbral povodne alge iz vrste Valonija, katerih celice so sorazmerno zelo velike in so med seboj zvezane s precej debelim tkivom. Dal je pripeljati več sto teh alg z Bermudskih otokov, ki so jih prenesli v Evropo nad vse skrbno v velikih steklenih posodah, napolnjenih z morsko vodo. Preiskava v učenjakovi delavnici je ugotovila, da vsebuje protoplazma v algah 40 krat to- • kak°r Pa nj'hova neposredna oko- ica. Morska voda igra pri teh algah isto vlogo, kakor jo igra pri živalskih celicah kri. V celici protoplazme je več mehurčkov, nekje na površju )e tisti, ki vsebuje pravo skrivnost življenja te prasestavine rastlinskih in živalskih teles na zemlji, Brž, ko se to površje s katerimkoli zunanjim dražljajem rani, zamre skrivnostna sila v mehurčku, ki je prej celici dajala, življenje. Pc-pelika, lu je nakopičena v celici, se zaradi tega raztrese in razlije po svoji okolici ter ni več tistega zagonetnega žarišča, ki jo je prej zbiralo in vleklo k sebi. Ali je ta zagonetni živi aparatek mogoče umetno posneti? Dr. Osterhoulu se je to deloma posrečilo. I oda zopet samo na isti način, kakor smo videli ze pri strojih, ki naj bi nadomestovali človeško srce. Načela, ki so znanstvenika vodila pri tem njegovem delu, so naslednja: 1 epelika, soda in druge tvarine, ki so električno aktivne, se raztope v vlagi v neko vodeno raztopino, v kateri se razdružijo njihovi atomi. Jo se pravi, da se razidejo ioni, ki vsak od njih predstavlja neko gibljivo električno enoto. Nasprotno pa tolšče in tem sorodne snovi ne prevajajo elektrike. Površina protoplazemskih celic pa je oljnata. Zato ne more privlačiti k sebi teh električno aktivnih snovi, kakor so pepelika in druge. Pač pa so mehurčki v površini celice brez tolšč. Zato se v njih te snovi nabirajo in kopičijo. la teorija bi torej razlagala in istovetila skrivnostno življenje celice 7. elektriko. Toda uganka je, kako pridejo ioni teh električnih snovi skozi oljnato površino celice, ki jih vendar po doslej znanih zakonih odbija, Pepelika in soda pa se nahajata v morju v obliki različnih alkaličnih sestavin ali preprosto povedano: v obliki različnih morskih soli. Iz tega dejstva jc dr. Osterhout sklepal svoje. Če predpostavljamo ,da se v površini protoplazemske celice nahaja neka kislina — videli smo, da je to res tako —, se potem ta kislina z alkaličnimi, lu-gastimi snovmi v morski vodi spaja in stvori tako pepeliko in sodo, ki potem na nekak nepojasnjen način lahko prodreta površje celice in se zbirata v njenem življenjskem središču. To bi bila nekaka razlaga te skrivnosti, ki jo vsebuje preprosta ce- V Angliji računajo na bogato teniško sezono, kakor kaže ta zaloga loparjev za igranje tenisa. lica protoplazme, prasnovi, ki sestavlja osnovne delce rastlinskih in živalskih teles. Brž ko se pepelika nahaja v notranjosti celice, se začne spreminjati, ko pride v stik s pro-toplazemsko vsebino. Ta je tekoča in ima v sebi ogljikovo kislino. S to kislino se pa pepelika silno rada spaja. Tako se v protoplazemski celici pepelika združi z ogljikovo kislino v pepelikov hi-drokarbonat. Ta sol se pa zopet takoj raztaplja in ogljikova kislina v celici se kar naprej uničuje zaradi dotoka pepelike. To gibanje snovi v celici protoplazme imenujemo preprosto dihanje. Celica diha s tem, da sc različne snovi v njej spajajo, se spet razdružujejo; celica živi. Torej je njeno življene odvisno zlasti od kisline; brž ko nima več te, mora umreti. Kako s tvoriti umetno celico? Naloga, ki si jo jc zadal holandski znanstvenik, jc bila v tem, da najprej dožene zakone, po katerih sc življenje v celici vrši, potem pa naj bi na podlagi teh zakonov skušal sestaviti tekočino, ki jo vsebuje protoplazemska celica. Narediti bi moral tudi umetno površje celice ter potem skušal z morsko vodo oživiti ves ta življenjski stroj. Da bi naredil umetno površino cclice, je zmešal dve ogljikovi spojini: gaiazol in parakrezol. Res je dobil iz tega gosta oljnato tekočino brez vode, neprodirno za vodo, ki vsebuje tudi kislino. Umetno je naredil tudi morsko vodo. Raztopil je v kemično čisti vodi umetno pepeliko in sodo v enakih količinah. Tako je dobil Iugasto sestavino. Tekočino pa, ki jo vsebuje protoplazemska celica, je skušal narediti tako, da je skozi kemično čisto vodo spustil ogljikov bioksid. Del tega plina se je z vodo združil v ogljikovo kisUjfto in ta spojina je bila kisla, kakor protoplazma. daj je bilo treba ločili to kislo raztopino od luga-ste raztopine z oljnato tekočino. Tudi to se mu je nekako posrečilo. Spuščal je skozi vodo ogljikov bioksid v rednih presledkih in tako obnavljal kislino v vodeni tekočini, ki naj bi predstavljala vsebino celice. S tem je dosegel, da je ta njegov stvor res dihal in tako je navidez posnel čudovito življenje, ki se v naravi spočenja samo od sebe. Izvršil je vse tiste kemične spremembe in postopke, ki se vrše v živi celici, toda za to je bilo treba ogromnih priprav, ogromnih stroškov in ogromnih naporov. Z vsemi temi napori in stroški je bilo moči vzdrževati dihanje ene same celice. Vsaka rastlina — še tako majhna — pa je sestavljena iz milijonov celic, ki se porajajo in umirajo brez človeške roke, in prav to. dejstvo nazorno govori o tem, kako brezuspešni so vsi človeški napori, da bi ukradli Stvarniku skrivnost življenja. Gospa RopotčeVa: »Hvala Bogu, danes pa le nisem slišala tega strašnega sosedovega otroka tolči na boben.« Gospod Ropotec; »No, saj ga sploh ne boš več slišala. Gospa R.: -Oh. Jure, kaj pa si storil?« Gospod R.: »Dal sem mu nož in ga vprašal, kaj neki je v bobnu, da tako strašno ropoče.« 42 Metuf in dva živa Toda ni mogel zaspati. Vsakokrat, ko je zaprl oči, so mu skozi možgane divjali dogodki večera. Posamezni trenutki in vtisi so vznikali pred njim neurejeno in skokoma. Skušal se je obrniti v postelji, skrčil so je v klobko, nič ni pomagalo. Znova in vedno znova se je vse povračalo, in takrat, kadar se je obup premočno zgrnil preko njega, se je stresel v suhem, ostrem ihtenju. Tedaj je začutil, kako ga je prijela roka za rame in kako ga je zaskrbljen glas vprašal: »Erik, ti si vendar bolan.« »Ne,« je odgovoril, i-nisem.«; »Si, si, prav gotovo. Čakaj, bom luč prižgala, kajne?« Na to ni odgovoril. Slišal je, kako se je dvignila in si jutranjico oblekla. Svetloba jc zaplaia. To je vsaj malo pomagalo, vsedel se je v postelji. Ilelena je prisedla k njemu na rob postelje; imela je zdaj nekaj blažilnega na sebi, kar ga je pomirjalo. »Ali si prav zares v skrbeh radi mene?« je vprašal in pri tem čutil, da mu zobje šklepetajo. »Toda, Erik, to je jasno. Pa kaj ti je vendar?« Ou pa je le globoko zavzdihnil. »Ali naj sina prebudim in ga pošljem po zdravnika?« Odkimal jo z glavo. »Meni ne pomaga noben zdravnik.« »Za božjo voljo, kaj ti joj« »Nekaj sem doživel.« Gledal jo je slabotno in nemočno; ko pa jo videl streh v njenem bledem obrazu, jo je krepko zgrabil za roko. »Nič nevarnega,« je dejal. »Toda tako nenadno je prišlo.« Nervozno mu jc božala čelo, ki je bilo vlažno od pota. « »Pripoveduj mi vendar,« je dejala. Iz njenega glasu je slišal strah in negotovost. »Ako mi obljubiš, da ne boš nikdar nikomur niti trohice povedala?« Gledal jo je s pogledom, ki ji je povečeval strah. »Da,c jc odgovorila. Prijel jo je za ramena in se s svojini čelom vpil v njene mehke prsi. V taki njeni bližini in vendar skri-tosti, se je priznanje iztrgalo iz njega kakor ječanje. »Ali veš, kdo je takrat izropal blagajno? — — — Rognosk Brez besede se je stisnila k njemu. »Blagajno?« je vprašala. »Da, mojo blagajno. Takrat, ko je bil Quisthus ubil. Njen obraz se je dvignil k njegovemu: »Rognos?« Pogledal jo je, njegov pogled je bil popolnoma strt in zmeden. »Da,« je odgovoril obupan, »res je. Nocoj mi je povedal. Vse ti bom povedal, pusti me samo, da se malo umirim.« « Pretresen in zbit ji je vse povedal. Ko je končal in se je malo umiril, je vprašala: »Ali te zelo boli, d« je bil ravno on'}< »Da,« je odgovoril. » Ali li je čudno? Saj sva si bila prijatelja, četudi se nisva poznala. Morebiti ravno zaradi tega.« »Ali olajšalo te je vendarle, kajne?« »Nekoč sem mislil tako. Toda zdaj je prišlo čisto drugače. Ne —,« je majal z glavo, »tako si tega nisem predstavljal, ko sem si želel.« »Ali si trdno sklenil, da zadeve ne boš prijavil?« »Da.« Vprašujoče ga je gledala. »Ali ne pomisliš na to. da bi to moglo povrniti tvojo čast?« je vprašala. »Pač.« »In ti tega vseeno nočeš?« »Ne.« Videl je, da s tem ni bila zadovoljna, in je dejal: »Povrnitev svoje časti hočem le pred dvema, pred teboj in pred Ludersenom. Ako se mi v tej noči vsaj eno ni posrečilo, potem se mi nikdar več ne bo.« Ko je bil to izgovarjal, je ni gledal, vendar mu jc bilo določno videti, da pričakuje odgovora od nje. »Pač-,« je rekla, »vem, da sem bila v zmoti. To sem tudi takrat vedela. Toda drugi so tako vplivali name.' Negotovo sta se pogledala. »Hvala ti,« je dejal. Nekaj časa sta še sedela hladno. Nato pa ga je vprašala: »Ali si še hud name?« »Ne,« je odgovoril. »Hud nate nisem bil nikoli. Le temu sem se vedno čudil, da si hotela vedno imeti priče.« Zardela je. »Ali mi lahko odpustiš?« »Zakaj ne?« je odgovoril. Toda v srcu j> občutil rahel vbodljaj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2D92. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošiček.